Views
3 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

10. Vpliv človeka na

10. Vpliv človeka na biosfero Harlekinsko polonico so pred leti namerno naselili v rastlinjake v zahodni Evropi, da bi obvladovali uši na gojenih rastlinah. Polonice so iz rastlinjakov pobegnile in se razširile po vsej Evropi. Harlekinske polonice plenijo druge vrste polonic in z njimi tekmujejo za vire hrane (listne uši). Zaradi njih izginjajo naše predvsem dvo- in sedempikčaste polonice. Harlekinske polonice lahko množično opazimo jeseni na svetlih fasadah, kjer iščejo prezimovališče. Zbere se jih lahko tudi več tisoč. Harlekinska polonica; raznolikost v obarvanosti in vzorcih ZANIMIVOSTI: Biološka kontrola je oblika kontrole nad škodljivci, pri kateri za nadzorovanje in omejevanje njihovega števila uporabljamo njihove naravne sovražnike. Navadno so to žuželke. Polonice se hranijo z listnimi ušmi, zato jih ponekod načrtno naseljujejo. Pelinolistna ambrozija je ena izmed rastlin, ki prihajajo iz južnega dela Severne Amerike; od tam so jo v 18. stoletju prenesli v Evropo med žitom in deteljo. Danes povzroča težave kot plevel na kmetijskih površinah. Zaradi velikih količin njenega alergenega peloda imajo težave tudi ljudje, ki so alergični na cvetni prah. Tujerodne vrste izpodrivajo in lahko izpodrinejo marsikatero domorodno (avtohtono) vrsto. Prenašajo tudi bolezni in parazite, proti katerim avtohtone vrste niso odporne ali prilagojene. Ena izmed takšnih bolezni je račja kuga; v Evropo se je razširila z vnosom signalnega raka. Ta je proti glivi odporen, za vse avtohtone vrste rakov, kot je na primer jelševec, pa je smrtna. Signalnega raka najdemo v Dravi in Muri. S potovanj v eksotične kraje ne prinašaj živih organizmov. S sabo raje vzemi fotoaparat in se vrni s prijetnimi vtisi in lepimi fotografijami. Na spletni strani http://www.tujerodne-vrste.info/ se seznani še z drugimi tujerodnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami v Sloveniji. Čezmerna izraba naravnih virov Naravni viri so snovi in energija, ki jih človek potrebuje za življenje. Ustrezno gospodarjenje z viri pomeni, da jih uporabljamo tako, da nam jih nikoli ne zmanjka. Pri tem pa seveda čim manj škodujemo naravi. To imenujemo tudi trajnostna raba virov ali sonaravno gospodarjenje. Vendar pa ljudje virov pogosto ne izkoriščamo trajnostno. Izčrpavanje virov fosilnih goriv Fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski plin) štejemo med neobnovljive vire energije. Z njihovim izčrpavanjem se zaloge manjšajo, saj je njihovo nastajanje veliko počasnejše kot izkoriščanje. Zato danes vedno bolj uporabljamo obnovljive vire energije (sonce kot neposredni vir energije, veter in vodni tok), s tem pa tudi manj onesnažujemo okolje. Uporaba fosilnih goriv 134

Izkoriščanje sončne energije, vetra in vodnega toka za električno energijo Tudi les, ki ga pridobivamo z izsekavanjem gozdov, štejemo med obnovljive vire energije, saj podrta drevesa razmeroma hitro nadomestijo nova. Vendar izsekavanje gozdov pogosto ni trajnostno, saj drevesa hitreje izsekavamo, kot pa rastejo. Ponekod na posekanih območjih pretirano pasejo živino, kar pripelje do golih kamnišč, puščave. Posledice pretiranega izsekavanja gozda in pojav širjenja puščav že poznaš. Razmisli, kakšno bi moralo biti izsekavanje, da bi ga lahko označili za trajnostno. Netrajnostna izraba populacij organizmov Ena izmed največjih svetovnih dejavnosti, ki čezmerno izrabljajo naravne vire, je ribolov. Takšnemu načinu ribolova pravimo prelov. Prelov morskih organizmov Kitolov je zdesetkal nekatere vrste vosatih kitov V morskih ekosistemih pa je ključen še en dejavnik, to je stranski ulov (prilov). Kot stranski ulov označujemo tiste organizme, ki se poleg tarčnih organizmov ujamejo v ribiške mreže. Poleg prelova stranski ulov pomeni eno izmed največjih groženj biotski pestrosti v morjih po vsem svetu. Tudi če ujete živali nato izpustijo, je smrtnost zaradi stresa in poškodb izjemno velika. V slovenskem Jadranu se v mreže pogosto zapletejo želve karete; preživi jih le približno polovica. Prelov pa ni pogost le v morskih ekosistemih, prisoten je povsod. Svetovna trgovina z divjimi živalmi in rastlinami pomeni dobiček ali celo preživetje ljudem v nerazvitih, pa tudi v razvitih deželah. Človek iz narave odvzema milijone rastlinskih in živalskih vrst, ki jih uporablja za prehrano, zdravilstvo, farmacijo, nakit, hišne ljubljenčke in podobno. S tem lahko ogroža njihovo preživetje v naravi. Največji problem predstavlja nezakonita trgovina z ogroženimi prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Eksotične živali in rastline v trgovinah 135