Views
4 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

10. Vpliv človeka na

10. Vpliv človeka na biosfero Stanje ekosistemov Človek dolgoročno vpliva na organizme v ekosistemu, s tem pa tudi na delovanje ekosistema. Da bi ugotovil, kakšne posledice imajo njegovi posegi v biocenozo (življenjsko združbo), je nujno redno spremljanje in ocenjevanje stanja ekosistemov. To imenujemo biološki monitoring. Da se v ekosistemu dogajajo spremembe, nam lahko povedo določeni organizmi, katerih prisotnost, številnost, vedenje ali fiziološko stanje odražajo stanje ali spremembo okolja. Take organizme imenujemo indikatorske vrste ali bioindikatorji. Lišaj, bioindikator čistega zraka Primer bioindikatorjev v rastlinskem svetu so lišaji, ki so kazalci čistega zraka. Kazalci čistosti vode, ki jih najdemo le v čistejših vodah in so za onesnaženost občutljivi, so na primer ličinke enodnevnic in mladoletnic ter postranice. Postranica Ličinka mladoletnice, skrita v tulcu Ličinka vrbnice Ličinka enodnevnice Če je voda onesnažena, je v njej več tubifeksov, vodnih osličkov in ličink trzače. Tubifeksi Vodni osliček Ličinka trzače Upadanje biotske pestrosti je le eden izmed problemov, s katerimi se danes spopada človeštvo. Drugi so še onesnaževanje življenjsko pomembnih dobrin (voda, zrak, zemlja), vojne, lakota, prehitro naraščanje prebivalstva in še kaj. Človek ima danes potrebno znanje in tehnologijo, s katerima bi lahko večino težav rešili. Ohranjanje biotske pestrosti pa nam mora vstopiti v zavest. K temu lahko pripomoremo kot posamezniki in kot družba. 136

Ohranjanje narave in okolja Naše življenje je odvisno od ekosistemov, katerih delovanje je pogojeno z biotsko pestrostjo. Ekosistemi zagotavljajo človeštvu številne koristi, znane kot »dobrine in storitve ekosistemov«. Dobrine vključujejo hrano, vodo, zrak, gorivo in les. Rekreacija v ohranjenih, naravnih ekosistemih je danes posebna dobrina, saj človek potrebuje stik z ohranjeno naravo za vzpostavljanje psihičnega in fizičnega ravnotežja, torej za kakovostno življenje. Storitve, ki nam jih ekosistemi zagotavljajo, so oskrba z vodo, čiščenje zraka, nastajanje prsti, kroženje hranilnih snovi, ki so osnova tudi za rast in pridelavo kmetijskih izdelkov, pretok energije, uravnavanje podnebja in padavin ter omejevanje širjenja bolezni. Znanost ter opazovanje narave in okolja nam pomagata razumeti, da naš planet ni naseljen z naključno množico različnih vrst organizmov, ki živijo nepovezano drug ob drugem, temveč so vsi organizmi v medsebojni povezavi in ravnovesju. Ravnovesje pa je zelo občutljivo. Negativne posledice siromašenja biosfere zaradi delovanja človeka so vzbudile pobude za varovanje narave in okolja. Vse bolj se zavedamo posledic svojega delovanja in želimo ravnati okolju in naravi prijazno. Živeti moramo tako, da čim manj posegamo v naravno ravnovesje. Zakonodaja V Sloveniji ohranjanje narave in okolja urejata dva glavna zakona: Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave. Varstvo okolja Varstvo okolja so predvsem tiste aktivnosti, ki se osredotočajo na ohranjanje okolja, v katerem živimo ljudje, ter usmerjanje posegov v prostor; ti morajo biti trajnostni. Okoljevarstveniki se ukvarjajo predvsem s posledicami onesnaževanja okolja. http://www.arso.gov.si/varstvo%20 okolja/ Varstvo narave Zakon o ohranjanju narave temelji na ohranjanju biotske pestrosti s ciljem ohranjanja ekosistemov in drugih vrst, s katerimi si delimo planet. Naravovarstveniki se ukvarjajo z ohranjanjem ekosistemov, živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov, vzpostavljajo zavarovana območja idr. http://www.arso.gov.si/narava/ Varstvo okolja in narave ni stvar posameznih držav, nujno je mednarodno sodelovanje, saj lahko poseganje v ekosisteme na določenem področju vpliva na zgradbo in delovanje celotne biosfere. Slovenija je podpisnica številnih mednarodnih sporazumov (konvencij), ki urejajo varstvo okolja in narave. 137