Views
7 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

10. Vpliv človeka na

10. Vpliv človeka na biosfero ZANIMIVOSTI: Leta 1961 je bila ustanovljena neodvisna svetovna organizacija za ohranitev narave, imenovana Svetovni sklad za varstvo narave (World Wildlife Foundation – WWF). Njen glavni namen je zbiranje sredstev za najrazličnejše naravovarstvene programe in projekte. Sklad ustanavlja številne rezervate in rešuje ogrožene živalske vrste ter skuša ohraniti biotsko pestrost za prihodnje rodove. Simbol organizacije je ogroženi orjaški panda. Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) Namen konvencije je doseči, da mednarodna trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami ne ogroža njihovega preživetja. Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD) Države podpisnice so dolžne ustaviti pospešeno izumiranje vrst in propadanje ekosistemov. Konvencija obravnava globalno propadanje biotske pestrosti na Zemlji. Ramsarska konvencija – konvencija o ohranjanju mokrišč, ki imajo mednarodni pomen zlasti kot prebivališča vodnih ptic Bernska konvencija – konvencija o ohranjanju prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih pogojev Bonska konvencija – konvencija o varstvu selitvenih prostoživečih živali Zavarovana območja Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji Svet, v katerem živimo danes, se razlikuje od sveta izpred nekaj desetletij. Vse manj je prvobitne narave. Del narave lahko ohranimo tako, da določena območja zavarujemo in zanje velja določen varstveni status. Takšna območja imenujemo zavarovana območja. Namenjena so ohranjanju lokalne biotske pestrosti, ki bi jo sicer zaradi spreminjanja okolja lahko izgubili. Zakon o ohranjanju narave opredeljuje naslednje vrste zavarovanih območij: narodni park, regijski park, krajinski park, strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik. Tisa v Stranah pri Postojni spada med naravne spomenike Karta zavarovanih območij Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost. Varstvena območja so namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. V Naturo 2000 je vključena tudi Slovenija. narodni park regijski park krajinski park naravni spomenik naravni rezervat strogi naravni rezervat 138

Trenutno je zavarovane približno 12,64 % površine Slovenije. Na svetu zavzemajo rezervati približno 2,8 % površine svetovnega kopnega. Poleg ohranjanja narave z zavarovanimi območji naravovarstvenike vedno bolj zanimajo prizadeta območja, kjer so ekosistemi uničeni. Z aktivnim poseganjem jim poskušajo deloma ali v celoti povrniti prvotno zgradbo in funkcijo. Tak primer je naravni rezervat Škocjanski zatok. Delček slovenskega morja, ujet med mestom Koper, pristaniščem in obalno avtocesto, je poslednji dokaz otoške preteklosti Kopra. Je največje polslano mokrišče (območje, na katerem se mešata slana in celinska voda) v Sloveniji in raj za vodne ptice, ki ga uporabljajo kot gnezdišče, prezimovališče in selitveno počivališče. Po obnovi sta novi gnezdilki rezervata postali polojnik in navadna čigra, povečalo pa se je število gnezdečih parov čapljic in lisk ter drugih vrst ptic, kot so zelenonoga tukalica, mali ponirek in rakar. Ali tudi ti živiš na katerem od zavarovanih območij? Pozanimaj se o naravni dediščini svojega okolja. Odgovor lahko poiščeš s pomočjo Atlasa okolja, ki ga najdeš na spletni strani http://gis.arso.gov.si/atlasokolja. Pomembno je, da se je zavedaš, saj lahko s tem pripomoreš k ohranjanju narave. Škocjanski zatok pred obnovo Škocjanski zatok po končani obnovi Polojnik Liska Čapljica Navadna čigra Ohranjanje vrst Populacije nekaterih vrst organizmov postajajo vse redkejše in le vprašanje časa je, kdaj lahko pride do končnega izumrtja. Tiste vrste, ki jim zaradi človekovih posegov grozi izumrtje, so ogrožene. Seznam ogroženih vrst, imenovan tudi rdeči seznam, najdeš v uradnem dokumentu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN). Glede na to, kakšna je verjetnost, da bo vrsta izumrla, obstaja več kategorij ogroženosti, na primer EN – prizadeta vrsta, VU – ranljiva vrsta, EX – izumrla vrsta. 139