Views
4 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

10. Vpliv človeka na

10. Vpliv človeka na biosfero Rdeči seznam Tudi Slovenija ima rdeči seznam ogroženih skupin organizmov. Mednje spadajo med drugim: • močvirska sklednica (ogroža jo tujerodna rdečevratka), • metulj petelinček (ogrožen predvsem zaradi intenzivnega vinogradništva in zaraščanja gospodarsko manj donosnih suhih travnikov, kar povzroča uničevanje rastlin, s katerimi se prehranjujejo gosenice), • močvirska logarica in žabji šejek (ogroženi vrsti zaradi izsuševanja njunih habitatov). Močvirska sklednica Petelinček Močvirska logarica Žabji šejek V Slovenji je beloglavi jastreb na rdečem seznamu ptic gnezdilk uvrščen med izumrle vrste, kar pomeni, da v Sloveniji ne gnezdi več, še vedno pa se pojavlja na preletu med selitvijo. Poseljuje še nekatere predele v Evropi, vendar populacije ogrožajo opuščanje ekstenzivnega pašništva, zastrupljena mrhovina, nezakoniti lov in električne napeljave. Beloglavi jastreb Namen rdečih seznamov je prikazati stanje rastlinskih in živalskih vrst glede na stopnjo njihove ogroženosti in s tem seznaniti tudi javnost. Seznami pomenijo pomembno osnovo za vrednotenje ogroženosti ekosistemov. Ponovno naseljevanje Ponekod vrste pred izumiranjem rešujejo z gojenjem v živalskih in botaničnih vrtovih. Osebke v ujetništvu namnožijo in nato vrnejo v naravo. Taka primera sta mongolski divji konj in prerijski dihur. Pri nas so leta 1973 ponovno naselili evrazijskega risa, ki je v Sloveniji izumrl leta 1908. 140 Mongolski divji konj Prerijski dihur Evrazijski ris, največja evropska mačka

Ponovitev Povzetek .......................................... V ekosistemu, kjer so živa bitja v ravnovesju z okoljem, je vseh dobrin (v neokrnjeni obliki) dovolj za vse. Zaradi naraščajočega števila prebivalstva in s tem naraščajočih potreb pa v okolje vedno bolj posegamo in ekosisteme spreminjamo. S tem zmanjšujemo kakovost življenjskih prostorov ter negativno vplivamo na naravo in okolje. Temu procesu pravimo degradacija. Med dejavnosti, ki prispevajo k njej, spadajo intenzivno kmetovanje, onesnaževanje, pretirano krčenje gozdov, vnašanje tujerodnih organizmov, uničevanje življenjskih prostorov in pretirano izkoriščanje naravnih virov. Naše življenje je odvisno od ekosistemov, katerih delovanje je odvisno od biotske pestrosti. Ekosistemi zagotavljajo človeštvu številne koristi, znane kot »dobrine in storitve ekosistemov«. Dobrine vključujejo hrano, vodo, zrak, les in gorivo, storitve, ki nam jih ekosistemi zagotavljajo, pa so oskrba z vodo, čiščenje zraka, nastajanje prsti, kroženje hranilnih snovi, ki so osnova tudi za rast in pridelavo kmetijskih izdelkov, pretok energije, uravnavanje podnebja in padavin ter omejevanje širjenja bolezni. Da bi ugotovili, kakšne posledice ima človekovo poseganje v okolje oz. naravo, je nujno spremljanje in ocenjevanje ekosistemov. To imenujemo biološki monitoring. Da bi naravo in biotsko pestrost ohranili tudi za prihodnje rodove, nekatere najbolj ogrožene, najredkejše ali najbolj prizadete vrste različno zavarujemo. Posamezne dele narave lahko ohranimo tudi tako, da zavarujemo določena območja. Imenujemo jih zavarovana območja narave in zanje velja določen varstveni status. Ključni pojmi ................................... bioindikatorji – vrste, katerih prisotnost, številnost, vedenje ali fiziološko stanje kažejo na določene lastnosti okolja biološki monitoring – spremljanje in ocenjevanje stanja ekosistemov s pomočjo bioindikatorskih vrst degradacija – zniževanje kakovosti habitata zaradi človekovega poseganja v okolje ogrožena vrsta – vrsta, ki ji grozi izumrtje onesnaževanje – vnos ali večanje koncentracij neželenih snovi (onesnažil) v okolju, ki lahko škodujejo človeku in drugim organizmom ozonska luknja – stanjšana ozonska plast tujerodna vrsta – vrsta zunaj območja svoje naravne razširjenosti oz. območja, ki bi ga lahko dosegla z naravnim širjenjem trajnostni razvoj – ustrezno gospodarjenje z viri, kar pomeni, da jih uporabljamo tako, da jih nikoli ne zmanjka varstvo narave – ohranjanje narave, ki temelji na ohranjanju biotske pestrosti s ciljem ohranjanja ekosistemov in drugih vrst, s katerimi si delimo planet varstvo okolja – aktivnosti, ki se osredotočajo na ohranjanje okolja, v katerem živimo ljudje, ter usmerjanje posegov v prostor; ti morajo biti trajnostni zavarovana območja – območja narave, za katera velja določen varstveni status Dejavnosti........................................ • Naštej toplogredne pline in pojasni, kakšen vpliv ima povečevanje njihove koncentracije v okolju. • Kaj je evtrofikacija in kaj jo povzroča? Zapiši posledice evtrofikacije v jezeru. • Zapiši, kaj je namen zavarovanih območij. Kaj meniš, zakaj so postala zavarovana? • Razloži, kakšna je razlika med varstvom narave in varstvom okolja. • Pojasni, zakaj je v Sloveniji veliko zavarovanih vrst takšnih, ki so vezane na vodna okolja. • Razmisli, ali bi lahko zlate ribice iz Kitajske, ki jih lahko kupiš v trgovini z živalmi, pomenile nevarnost vrstam v naravnem ekosistemu v Sloveniji. Svoj odgovor utemelji. • S pomočjo bioindikatorskih vrst poskušaj ugotoviti, ali je voda v tvojem okolju čista ali onesnažena. V bližnjem potoku, jezeru ali ribniku naberi vzorce živali. Potrebuješ mrežico za lovljenje vodnih organizmov, plastično posodo in škornje. Pri določanju indikatorskih vrst si pomagaj s slikami v literaturi. 141