Views
4 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

Švicarski zdravnik

Švicarski zdravnik Johannes Friedrich Miescher je leta 1869 kot prvi izoliral snov iz celičnih jeder. Delal je v Nemčiji, na univerzi v Tübingenu, kjer so na fakulteti za naravoslovje raziskovali kemijo tkiv in izolirali molekule iz celic. Miescher je tako kot prvi izoliral DNA, a da je to dedna snov, je znanstvenikom uspelo dokazati šele v 20. stoletju. Leta 1944 so Oswald Avery, v Kanadi rojeni ameriški zdravnik, Colin MacLeod, v Kanadi rojeni ameriški genetik, in Maclyn McCarthy, ameriški genetik, s kemijskimi metodami dokazali, da je DNA dedna snov. In leta 1952 sta to, da je DNA res dedna snov, z biološkim poskusom pokazala še ameriški bakteriolog Alfred Hershey in ameriška genetičarka Martha Chase. ZANIMIVOSTI: Ali veš, da dedna snov v evkariontskih celicah ni samo v jedru, pač pa imajo tudi kloroplasti in mitohondriji lastno dedno snov, pomembno za procese, ki potekajo v njih? Lastna dedna snov mitohondrijem in kloroplastom tudi omogoča, da se lahko njihovo število poveča neodvisno od delitve celice, v kateri so. Za zelo radovedne: Oswald T. Avery (1877–1955) Colin MacLeod (1909–1972) Maclyn McCarty (1911–2005) Natančen opis postopka, s katerim je Miescher izoliral DNA, najdeš na spletni strani http://www.bizgraphic. ch/miescheriana/html/the_man_who_ dicovered_dna.html. DNA lahko izoliraš tudi ti. Sledi navodilom na strani 22. Alfred Hershey (1908–1997) Martha C. Chase (1927–2003) Miescherjeva naloga je bila izolirati in preučiti sestavo levkocitov – belih krvnih celic. Iz bližnje bolnišnice si je priskrbel povoje bolnikov z gnojnimi ranami, saj je v gnoju ogromno levkocitov. Povoje je za nekaj časa namočil v solno raztopino, tako da so se celice sprale z njih. Nato je povoje odstranil in solni raztopini s celicami dodal šibko bazično raztopino. Celice so se razkrojile in na dnu reakcijske posode se je pojavila usedlina, v kateri so bila jedra celic. Iz celičnih jeder je nato izoliral do takrat še neznano kemijsko snov, ki jo je poimenoval nuklein. Nuklein je našel tudi v drugih celicah, ki jih je raziskoval (npr. v spermi lososa). Johannes Friedrich Miescher (1844–1895) in njegov laboratorij (1879) 19

3. Genetika Zgradba DNA Dolgo časa je bilo v znanosti odprto vprašanje, kakšna je zgradba molekule N DNA. Kar nekaj znanstvenih odkritij, ki so jih prispevali različni N znanstveniki, N je bilo potrebnih, da sta James D. Watson in Francis NH Crick Nlahko leta 1953 NH predstavila pravilen tridimenzionalni model molekule adenin DNA in njene zgradbe. citozin NH 2 NH 2 O Phoebus Levene (1869–1940), v Litvi rojeni ameriški biokemik, je odkril, da so osnovni gradniki DNA – nukleotidi, kot jih je imenoval – sestavljeni iz fosfatne skupine, vezane na sladkor deoksiribozo, na katero je vezana ena izmed štirih dušikovih baz: adenin (A), citozin (C), gvanin (G) ali timin (T). O O H dušikova baza 3 C N NH 2 NH NH 2 NH fosfatna NH 2 N N NH O N NH N NH 2 skupina H N timin gvanin NH O N NH O – H O P O CH 2 N O adenin citozin O – O H H O O H H H dušikova OHbaza H 3 C N NH NH fosfatna NH sladkor 2 NH O NH N NH 2 skupina Hdeoksiriboza N timin gvanin O – Kemijska H O P O CH 2 zgradba N Onukleotida Štiri različne dušikove baze DNA O – O H H H H OH H Avstrijski biokemik Erwin Chargaff (1905–2002) je izoliral DNA iz celic različnih sladkor organizmov in ugotovil, da je količina adenina iz nekega organizma zelo deoksiriboza podobna količini timina istega organizma in da je količina citozina podobna količini gvanina v istem organizmu. Iz tega je sklepal, da morajo biti nukleotidi razporejeni tako, da se število A ujema s številom T in število C s številom G. Ameriški kemik Linus Pauling (1901–1994) je s posebnim postopkom, s pomočjo rentgenskih žarkov in njihovega loma na kristalih molekule (rentgenska kristalografija), v številnih beljakovinah odkril vijačno strukturo, podobno tisti na odčepniku; poimenoval jo je alfa vijačnica. Alfa vijačnica Odčepnik Na modelu molekule enega izmed encimov, ki razgrajujejo lipide, so dobro vidne strukture alfa vijačnice (obarvane svetlo modro). Rosalind Franklin (1920–1958) Maurice Wilkins (1916–2004) Rosalind Franklin, britanska biokemičarka, in Maurice Wilkins, na Novi Zelandiji rojeni britanski fizik, sta z rentgensko kristalografijo pridobila nazorne kristalografske slike DNA. Na podlagi teh slik je Franklinova lahko tudi izračunala dimenzije molekule DNA. Njuna kristalografska slika DNA 20