Views
6 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

Stanje izoblikovane

Stanje izoblikovane lastnosti osebka pa označimo kot fenotip. V primeru alelov gena za tip ušesnega masla je tako fenotip lahko bodisi mokro bodisi suho ušesno maslo. Mokro ušesno maslo je rjavkaste barve in je lepljivo. Suho ušesno maslo je sivkasto rumene barve in kosmičasto. Izraza genotip in fenotip pa uporabljamo tudi širše, in sicer lahko z izrazom genotip označimo tudi zbir vseh osebkovih genov – alelov in z izrazom fenotip zbir vseh osebkovih lastnosti (zgradba, podoba, delovanje …), ki jih njegovi geni zapisujejo. Glede na to, kako alel v kombinaciji dveh alelov nekega gena deluje, da se izoblikuje lastnost, da se torej pojavi neki fenotip, označimo alele kot: • dominantne, • recesivne, • nepopolno dominantne (intermediarne) in • kodominantne. Mokro ušesno maslo se prilepi na vatirano paličico. Suho ušesno maslo od vatirane paličice zlahka odstopi. Dominantni alel je tisti alel, ki v kombinaciji s kakim drugim alelom prevlada in se fenotipsko izrazi. Zapišemo ga z veliko tiskano črko. Alelu, ki se v takšni kombinaciji ni fenotipsko izrazil, pravimo recesivni alel in ga zapišemo z malo tiskano črko. V primeru tipa ušesnega masla je tako alel za mokro ušesno maslo dominanten in alel za suho ušesno maslo recesiven. Osebek, ki dobi od staršev vsaj en alel za mokro ušesno maslo, bo tako imel mokro ušesno maslo. Recesivnim alelom se uspe izraziti samo, če osebek od obeh staršev dobi recesivni alel. V primeru ušesnega masla tako velja, da je osebek, ki ima suho ušesno maslo, od obeh staršev dobil alel za suho ušesno maslo. mokro ušesno maslo suho ušesno maslo fenotip starši genotip telesnih celic Mm mm genotip spolnih celic M m m m potomci genotip telesnih celic fenotip Mm Mm mm mm Dominantni in recesivni alel – primer ušesnega masla Alel za mokro ušesno maslo je dominanten, alel za suho ušesno maslo pa recesiven. Ne pozabi: genotip telesnih celic potomcev je enak genotipu zigote, ki je nastala po združitvi moške in ženske spolne celice. 29

3. Genetika Nepopolno dominantni (intermediarni) alel je alel, ki v kombinaciji s kakim drugim alelom da vmesni fenotip – lastnost potomca torej po svojem fenotipu ni podobna nobenemu od staršev, ampak je nekako vmes med fenotipom enega in drugega izmed staršev. Rečemo, da ima potomec izražen vmesni znak. Primer za takšne alele so aleli za barvo cveta pri navadni nočni lepotici. Če belocvetno navadno nočno lepotico križamo z rdečecvetno, dobimo potomko z vmesno lastnostjo – je rožnatocvetna. Rdečecvetna Belocvetna Rožnatocvetna starševske rastline fenotip heterozigotni genotip telesnih celic genotip spolnih celic RR BB R R B B potomke heterozigotni genotip telesnih celic fenotip RB RB RB RB Nepopolno dominantni aleli – primer barve navadne nočne lepotice Alel za rdečo barvo (oznaka R) in alel za belo barvo (oznaka B) sta nepopolno dominantna alela. O kodominantnih alelih govorimo takrat, ko fenotip potomca vključuje tako fenotip enega kot fenotip drugega od staršev za neko lastnost, ko se torej oba alela nekega gena izrazita. Primer so aleli za krvne skupine pri človeku. Obstajajo trije aleli, ki določajo krvno skupino: • Alel A določa, da so na površini celične membrane rdečih krvničk ogljikovi hidrati tipa A, • alel B določa, da so na površini celične membrane rdečih krvničk ogljikovi hidrati tipa B, in • alel 0, da je površina celične membrane rdečih krvničk tako brez ogljikovih hidratov tipa A kot brez ogljikovih hidratov tipa B. 30