Views
10 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

3. Genetika Nepopolno

3. Genetika Nepopolno dominantni (intermediarni) alel je alel, ki v kombinaciji s kakim drugim alelom da vmesni fenotip – lastnost potomca torej po svojem fenotipu ni podobna nobenemu od staršev, ampak je nekako vmes med fenotipom enega in drugega izmed staršev. Rečemo, da ima potomec izražen vmesni znak. Primer za takšne alele so aleli za barvo cveta pri navadni nočni lepotici. Če belocvetno navadno nočno lepotico križamo z rdečecvetno, dobimo potomko z vmesno lastnostjo – je rožnatocvetna. Rdečecvetna Belocvetna Rožnatocvetna starševske rastline fenotip heterozigotni genotip telesnih celic genotip spolnih celic RR BB R R B B potomke heterozigotni genotip telesnih celic fenotip RB RB RB RB Nepopolno dominantni aleli – primer barve navadne nočne lepotice Alel za rdečo barvo (oznaka R) in alel za belo barvo (oznaka B) sta nepopolno dominantna alela. O kodominantnih alelih govorimo takrat, ko fenotip potomca vključuje tako fenotip enega kot fenotip drugega od staršev za neko lastnost, ko se torej oba alela nekega gena izrazita. Primer so aleli za krvne skupine pri človeku. Obstajajo trije aleli, ki določajo krvno skupino: • Alel A določa, da so na površini celične membrane rdečih krvničk ogljikovi hidrati tipa A, • alel B določa, da so na površini celične membrane rdečih krvničk ogljikovi hidrati tipa B, in • alel 0, da je površina celične membrane rdečih krvničk tako brez ogljikovih hidratov tipa A kot brez ogljikovih hidratov tipa B. 30

krvna skupina A krvna skupina B fenotip starši genotip telesnih celic A0 B0 genotip spolnih celic A 0 B 0 potomci genotip telesnih celic fenotip AB A0 0B 00 krvna skupina AB krvna skupina A krvna skupina B krvna skupina 0 Kodominantni aleli – primer krvnih skupin pri človeku Alel za rdeče krvničke z ogljikovimi hidrati tipa A zapišemo kot A, alel za rdeče krvničke z ogljikovimi hidrati tipa B zapišemo kot B, alel za rdeče krvničke brez ogljikovih hidratov tipa A oz. B zapišemo kot 0. Prikazan je primer, ko ima eden od staršev krvno skupino A z aleloma A in 0 in drugi od staršev krvno skupino B z aleloma B in 0. Potomec takih staršev ima lahko katerokoli od krvnih skupin. Enogenetske in večgenetske lastnosti Neko dedno lastnost lahko določa eden ali več genov. Pravimo: • da je lastnost enogenska, če jo določa en sam gen, • oziroma večgenska, če jo določata dva ali več genov. Na primer, pri človeku tip ušesnega masla določa en sam gen, medtem ko barvo las in barvo kože določa več genov. Sicer za večino lastnosti velja, da jih določa več genov, so torej večgenske. Lastnosti, ki jih določa več genov, nimajo preprostih vzorcev dedovanja, saj se lahko posamezni aleli teh genov, ki so za neko lastnost pomembni, naključno znajdejo v različnih kombinacijah v spolnih celicah in v zigoti ob oploditvi. En gen lahko vpliva tudi na več kot eno samo lastnost organizma. Geni, ki vplivajo na več kot eno samo lastnost, so pogosto v ozadju bolezni, ki se kažejo z več različnimi znaki. Takšna je npr. bolezen z imenom fenilketonurija, ki nastane zaradi okvare v enem samem genu, in sicer v genu, kjer je zapisan encim fenilalanin-hidroksilaza. Ta encim aminokislino fenilalanin pretvori v aminokislino tirozin. Pri ljudeh, ki imajo okvaro v tem genu, tako ne more nastati delujoč encim, ki bi pretvarjal fenilalanin v tirozin, kar povzroča različne posledice, npr. manjšo pigmentiranost kože, redkejše lase, umsko manjrazvitost. Vse te posledice ljudje z okvaro v tem genu zlahka preprečijo, če se v svoji prehrani izogibajo vsemu, kar vsebuje aminokislino fenilalanin (meso, jajca, oreški, plodovi stročnic, mleko in mlečni izdelki idr.). Da se preprečijo posledice fenilketonurije, je pomembno, da je diagnoza te bolezni postavljena čim bolj zgodaj, in tako že v porodnišnici pri vseh novorojenčkih opravijo presejalni test za to bolezen. Za zelo radovedne: Ali veš, da obstaja tudi t. i. mitohondrijsko dedovanje? Gre za dedovanje lastnosti, ki so zapisane v mitohondrijski DNA. Pri človeku se mitohodrijska DNA deduje samo po materi, ker se mitohondriji semenčic ob oploditvi uničijo. 31