Views
5 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

Vpliv okolja na

Vpliv okolja na izražanje v genih zapisanih lastnosti Pravimo, da je v genih samo načrt za izgradnjo živega bitja in njegovo delovanje, da imamo dispozicije, talente za določene stvari, a to, kako se načrt dejansko uresniči, je v veliki meri odvisno tudi od okolja, v katerem organizem živi. Zato se lahko isti genotip v različnih okoliščinah izrazi kot različen fenotip. Spremembam fenotipov, ki so posledica vplivov okolja, in ne sprememb v genotipu, pravimo modifikacije. Primer izraženih različnih fenotipov iz rastlinskega sveta je planika. V visokogorju, kjer je hladneje, bolj sušno in je več ultravijoličnih žarkov kot v dolini, raste kot drobna rastlina, v dolini pa je njeno steblo daljše. Planika v visokogorju Planika v dolini V živalskem svetu je primer hrošč rogati skarabej. Na njegovo velikost (tako pri samcu kot pri samici) in dolžino roga (imajo ga samo samci) vplivata količina in kakovost hrane, ki jo imajo ličinke hrošča na voljo v svojem okolju – več ko je hrane, večji hrošči se razvijejo in daljši rog imajo. količina hrane Rogati skarabej in vpliv količine hrane na telesno velikost in velikost roga Tudi pri ljudeh lahko opazujemo vpliv okolja: zaradi boljše oskrbe se nam je npr. podaljšala življenjska doba, dosegamo višjo telesno velikost, narašča delež ljudi s povečano telesno maso. Znanstveniki lahko vpliv okolja raziskujejo tudi na primeru enojajčnih dvojčkov, ki živita vsak v svojem okolju. Enojajčna dvojčka imata namreč popolnoma enak genotip, ki pa se, odvisno od vplivov okolja, lahko zelo različno fenotipsko izrazi. 39

3. Genetika Pri organizmih, ki se lahko razmnožujejo bodisi spolno bodisi nespolno, pa lahko okolje vpliva tudi na to, kateri tip razmnoževanja bo uspešnejši. Nespolno razmnoževanje, ki ne omogoča raznolikosti, saj se večinoma nespremenjena dedna snov samo enega starša prenese v naslednjo generacijo, ima prednost v okolju s stabilnimi razmerami. Nespolno razmnoževanje je namreč hitrejše in energijsko manj zahtevno ter tako omogoča pojav večjega števila okolju že prilagojenih potomcev. V okolju z nestabilnimi razmerami pa ima prednost spolno razmnoževanje, pri katerem potomci nastajajo z združitvijo ženske in moške spolne celice. Spolno razmnoževanje namreč omogoča nastanek potomcev, ki imajo nove kombinacije dedne snovi in se torej po genotipu med seboj in od staršev razlikujejo. Tako obstaja bistveno večja verjetnost, da bo kateri izmed njih prilagojen nestabilnim razmeram v okolju in bo tako preživel. Domača mačka s svojimi genetsko in fenotipsko različnimi mladiči Tudi v nestabilnih okoljskih razmerah bi bilo večje število potomcev sicer ugodnejše, a je v tem primeru pomembneje, da pride do novih kombinacij DNA in tako do večje raznolikosti med potomci. To omogoča spolno razmnoževanje, ki je sicer počasnejše in energijsko zahtevnejše ter zato v enakem času da manj potomcev kot nespolno razmnoževanje. 1. generacija 1. generacija 2. generacija 2. generacija 3. generacija 3. generacija 4. generacija nespolno razmnoževanje nespolno razmnoževanje 1. generacija 2. generacija 3. generacija spolno razmnoževanje samica samec + + samec samica + samica samec 4. generacija 4. generacija samica Nespolno in spolno razmnoževanje Z nespolnim razmnoževanjem v enakem času nastane več potomcev kot s spolnim razmnoževanjem. Prednost spolnega razmnoževanja pa je ta, da so potomci, ki nastanejo s spolnim razmnoževanjem, zaradi novih kombinacij dednega materiala genetsko in posledično tudi fenotipsko različni. spolno razmnoževanje 1. generacija samica 2. generacija samec 40 3. generacija 4. generacija