Views
10 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

4. Biotehnologija

4. Biotehnologija Osnovni namen priprave gensko spremenjenih živali je vanje vnesti gene, ki bi pripomogli k izboljšanju proizvodnih lastnosti živali, npr. gene, odgovorne za sintezo različnih hormonov, ki vodijo v povečan donos. Izkazalo se je, da ti geni sicer vodijo v hitrejšo rast, vendar povzročajo tudi določena bolezenska stanja, kot so povečano srce, vnetja sklepov, čiri na želodcu in obolenja ledvic. Zaradi neugodnih posledic je tako v Evropski uniji prepovedano v krave vnašati hormonske gene, ki bi povečali sintezo mleka – raziskave so namreč nakazale, da bi imel lahko človek zaradi pitja takšnega mleka povečano tveganje za pojav raka na dojki oz. raka prostate. Raziskava matičnih (izvornih) celic Tako si trenutno na biotehnološkem področju v povezavi z zdravljenjem človeka več obetamo od t. i. matičnih (izvornih) celic. To so še nediferencirane, nespecializirane celice, ki imajo sposobnost diferenciacije v različne druge, diferencirane celice. Obstaja upanje, da bi lahko v laboratoriju usmerjali razvoj matičnih celic v določene tipe diferenciranih celic in tako gojili »umetna« tkiva, ki bi jih potem uporabili za popravila poškodovanih tkiv. Eden izmed naravnih virov matičnih celic je popkovnična kri, ki jo ob rojstvu otroka zberejo ob prerezu popkovine. Shranimo jo lahko v banki popkovnične krvi, kjer zamrznjena čaka na morebitno kasnejšo uporabo. To je posebno področje raziskav matičnih celic, namen teh raziskav pa je pridobivanje matičnih celic iz bolniku lastnih telesih celic, s katerimi bi ga lahko zdravili. Genska terapija V povezavi s človekom je predvsem zanimiva biotehnologija, ki ji rečemo genska terapija. To je oblika zdravljenja, pri katerem s prenosom določenih genov ozdravimo/odpravimo genske napake, ki so vzrok bolezni. Prva uspešna genska terapija je bila izvedena že leta 1990, ko so ameriški zdravniki na tak način pomagali štiriletni deklici, ki je imela zaradi okvare gena z zapisom za encim adenozin deaminazo (ADA) hudo prirojeno bolezen imunskega sistema. Pri takšnih ljudeh zaradi pomanjkanja encima ADA pride do zelo slabo delujočega imunskega sistema in posledično lahko tak človek umre že zaradi sicer zelo nezapletene okužbe, kot je npr. nahod. Takšni ljudje morajo zato vse svoje življenje preživeti v osamitvi, v posebnih plastičnih šotorih ali posebnih prostorih, da ne pridejo v stik s povzročitelji okužb. Genska terapija štiriletne deklice je potekala tako, da so ji najprej odvzeli kri in zatem v laboratoriju v njene levkocite, ki so nosilci imunskega odziva, vnesli gen za encim ADA. Tako spremenjene levkocite so zatem s transfuzijo vrnili v njen krvni obtok. Genska terapija je bila uspešna, saj se je delovanje njenega imunskega sistema bistveno izboljšalo. Ker imajo levkociti, tako kot tudi druge krvne celice, omejeno življenjsko dobo in po določenem času propadejo, so morali gensko terapijo enkrat do dvakrat na leto ponoviti. Deklica je tako lahko normalno živela in tudi hodila v šolo. Uspešna genska terapija pri tej deklici je vzbudila upanje na velik uspeh genske terapije nasploh, a do tega še ni prišlo. Za zdravljenje z genskimi terapijami so za zdaj najprimernejše tiste bolezni, ki temeljijo na napaki v enem samem genu – a takšnih bolezni je zelo malo. Čeprav je od prve uspešne genske terapije minilo že več kot 20 let, tako ne moremo govoriti o napredku genske terapije in o njeni široki uporabnosti. 50

Bioetika Biotehnologija z vsemi svojimi možnostmi pogosto sproža etične dileme. To še posebej velja za tiste biotehnološke postopke, kjer še ne moremo popolnoma oceniti, kakšne so njihove možne koristi na eni strani in morebitne škodljive posledice na drugi. Na področju etike se tako pojavlja nova disciplina – bioetika, ki poskuša razreševati te etične dileme. Bioetika temelji na določenih principih, npr. biotehnologija ne sme škoditi, ampak mora delovati v korist, in ne sme posegati v svobodo in dostojanstvo človeka in vseh drugih bitij. Na podlagi bioetike tako ni dovoljeno posegati v dedno zasnovo spolnih celic in jo spreminjati. Etično sporno je tudi, če se za večanje dobička vzamejo v zakup morebitne negativne posledice, ki bi jih genska sprememba lahko imela na kakovost življenja gensko spremenjenih domačih živali. + – prednosti vidiki omejitve etika genska terapija matične celice piva kruha terapevtski nameni uporaba mikroorganizmov v proizvodnji že dolgo BIOTEHNOLOGIJA sodobni čas vina mlečnih izdelkov kloniranje priprava in uporaba GSO gensko spremenjeni organizmi poleg lastne še tuja/ umetno spremenjena lastna DNA 51