Views
6 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

5. Začetki življenja

5. Začetki življenja Prve oblike življenja Prvi organizmi so bili anaerobni. Za življenje niso potrebovali prostega kisika, ki ga takrat v okolju še ni bilo, kar pa je bilo bistvenega pomena za začetek življenja. Prve občutljive oblike življenja bi namreč ob prisotnosti kisika razpadle, saj je kisik močan oksidant, ki reagira z organskimi molekulami in povzroči njihov razpad. Ti organizmi so se hranili z organskimi snovmi, nakopičenimi v oceanih. Porabljali so jih za lastno izgradnjo, z njihovo razgradnjo pa so sproščali energijo za poganjanje življenjskih procesov. Ker v ozračju ni bilo kisika, tudi ni bilo ozonske plasti, ki bi življenje na Zemlji varovala pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki Sonca. Prvo življenje je bilo varno le v vodi, saj ta delno odbije ali absorbira predkambrij paleozoik mezozoik kenozoik Nastanek Zemlje pred 4,6 milijarde let Razvijejo se prvi preprosti enocelični ogranizmi. 3,5 milijarde Razvijejo se prvi evkarionti (stran 57, okvir A). 3 milijarde 2,5 milijarde V okolje se začne sproščati kisik. Razvijejo se prvi večcelični organizmi. 2 milijardi 1,5 milijarde Pojavijo se prve kopenske rastline (stran 57, okvir B). 1 milijarda trilobiti amoniti Razvijejo se prvi kopenski vretenčarji (stran 57, okvir C). 700 milijonov 600 milijonov 500 milijonov 400 milijonov sedanjost 100 milijonov 200 milijonov 300 milijonov Pojavijo se orjaške žuželke, sorodne današnjim kačjim pastirjem, z razponom kril tudi do 75 cm. Padec asteroida povzroči množično izumrtje, med katerim izumrejo tudi dinozavri. Pojavijo se prvi plazilci. Množično izumrtje. V obdobju za dinozavri se pojavijo prvi primati, kamor uvrščamo tudi človeka (stran 94). Iz plazilcev se razvijejo ptiči (stran 57, okvir D). Pojavijo se prvi dinozavri in sesalci. Časovni trak evolucijske zgodovine življenja na Zemlji od prvih oblik življenja do danes Razvoj življenja ne poteka enosmerno od najpreprostejših do bolj zapletenih oblik organizmov, ampak so se poleg označenih razvile še mnoge druge oblike življenja. 56

škodljivo ultravijolično sevanje in deluje kot filter, ki ščiti organizme. Postopno je organskih snovi v prajuhi začelo primanjkovati; poleg heterotrofov so lahko preživeli tudi organizmi, ki so sami proizvajali hrano. To so bili avtotrofni organizmi. Prvi avtotrofi so bile modrozelene cepljivke ali cianobakterije, ki so porabljale sončno energijo za izgradnjo organskih snovi iz anorganskih, pri tem pa se je kot stranski produkt v okolje začel sproščati kisik, ta je povzročil izumrtje mnogih anaerobnih oblik življenja in omogočil razvoj aerobnih organizmov. Postopno je naraščala tudi koncentracija kisika v ozračju in omogočila nastanek ozonske plasti. Z nastankom ozonske plasti se je življenje lahko razširilo tudi na kopno. A predhodnica evkariontske celice kloroplast evkariontska celica s kloroplasti aerobna bakterija fotosintetski prokariont mitohondrij evkariontska celica z mitohondrijem Evolucijski razvoj evkariontskih celic z mitohondriji in kloroplasti Iz prvih preprostih celic so se razvile bolj zapletene evkariontske celice. Razvile naj bi se tako, da se je zunanji lipidni sloj (membrana) uvihal, kasneje pa se je ta uvihek ločil od celične membrane. Tako so nastali ovojnice jedra, endoplazmatski retikel in golgijev aparat. Mitohondriji in kloroplasti so nastali drugače. Prvotno naj bi bila mitohondrij in kloroplast prostoživeči bakteriji. Najprej naj bi se v celico vključil mitohondrij kot simbiont, nato pa na podoben način še kloroplast, vendar le v tiste celice, iz katerih so se kasneje razvile rastline. B Na kopnem so se verjetno najprej naselile preproste rastline in nekatere glive, šele kasneje živali. Prve kopenske rastline so se najverjetneje razvile iz sladkovodnih zelenih alg. Osvajanje kopnega je potekalo postopoma. Prve rastline s semenom so bile golosemenke. Prehod rastlin na kopno Algo podpira voda, ki jo obdaja; celotna površina alge iz nje prejema vodo, ogljikov dioksid in minerale; na kopnem se rastline pritrjajo na podlago s pomočjo korenin, s katerimi tudi črpajo vodo z raztopljenimi mineralnimi snovmi, oporo rastlinskemu organizmu večinoma daje steblo, v listih potekata fotosinteza in izmenjava plinov. C Predstavnik prvih kopenskih vretenčarjev, Ichthyostega Prvi kopenski vretenčarji so bile dvoživke. Za prehod na kopno so se morala iz ribjega mehurja najprej razviti pljuča, ki so omogočala izmenjavo plinov iz zraka, iz parnih plavuti pa štiri okončine, ki so omogočale hojo po kopnem. Dvoživke so bile sicer še vedno delno vezane na vodo in so še danes, vsaj kot ličinke, zato so bili prvi povsem kopenski vretenčarji plazilci. D Fosilni ostanek praptiča Iz ene izmed skupin dinozavrov so se razvile ptice. Fosilne najdbe praptiča in številnih drugih fosilnih ostankov so pokazale več značilnosti, ki kažejo na razvoj iz dinozavrov, kot so zobje v kljunu, kremplji na prostih prstih in rep s številnimi vretenci. Rekonstrukcija praptiča 57