Views
3 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

Charles Darwin Darwin je

Charles Darwin Darwin je v mladosti velik del svojega časa namenil opazovanju narave, zbiranju kamnin, rastlin in živali, predvsem hroščev. Njegovo nadarjenost za naravoslovje je opazil njegov profesor, ki mu je omogočil, da se je pridružil znanstveni odpravi kraljeve mornarice. Tako se je po končanem študiju teologije 27. decembra 1831, pri 22 letih, podal na znanstveno odpravo okoli sveta kot ladijski naravoslovec na ladji Beagle. Namen odprave je bil izmeriti globine morja in izdelati natančne zemljevide. Darwin je med potovanjem natančno zapisoval značilnosti in življenjske prostore številnih skupin organizmov ter postopno razvijal ideje o raznolikosti in razvoju živega sveta. Potovanje je trajalo vse do 2. oktobra 1836. Po vrnitvi v Anglijo se je lotil preučevanja obsežne zbirke živali, rastlin in kamnin, ki jih je prinesel s potovanja. Po nekaj letih je svoja spoznanja strnil v evolucijsko teorijo. Leta 1859 je objavil knjigo O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje. Potovanje znanstvene odprave z ladjo Beagle Alfred Wallace ZANIMIVOSTI: Knjiga O nastanku vrst je eno najznamenitejših del s področja biologije. Ob izidu 24. novembra 1859 je bila takoj razprodana. Na objavo knjige je vplival tudi angleški naravoslovec in biolog Alfred Wallace (1823–1913). Pred objavo knjige je Darwinu poslal pismo, v katerem je opisal podrobnosti svoje evolucijske teorije, ki pa je bila zelo podobna Darwinovi. Severna Amerika Plymouth Kanarski otoki Azija Galapaški otoki Galapaški otoki Darwin preučuje edinstvene rastlinske in živalske vrste. Callao Valparaiso Južna Amerika Bahia Montevideo Falklandski otoki Ognjena zemlja Afrika Cape Town Južna Amerika (Ognjena zemlja) Darwin preučuje številne kamnine, popisuje pingvine in albatrose. Kokosovi otoki Mauritius Ožina kralja Georgea Avstralija Hobart Kokosovi otoki Darwin opazuje zanimive koralne grebene in rake vitičnjake. Avstralija Za Darwina so bili izjemno zanimivi vrečarji in stokovci, saj so se mu zdeli drugačni od vseh živali, ki jih je poznal. Galapaške želve Pingvin Koralni greben Koala (vrečar) Darwinovi ščinkavci Albatros Raki vitičnjaki Stokovci (kljunaš) 61

6. Evolucija Kako deluje proces evolucije? ZANIMIVOSTI: Bakterijske celice imajo sposobnost izjemno hitrega razmnoževanja z delitvijo. V 24 urah bi se lahko v ugodnih razmerah iz ene bakterijske celice razvila masa potomcev, težka okrog 5 kg. V treh dneh bi se lahko namnožile do mase Zemlje. Med organizmi lahko opazimo tako neverjetno raznolikost kot tudi podobnost. Vsak danes živeči organizem izvira iz preteklih rodov, ki so se uspešno razmnoževali in imeli potomce v takratnem okolju. Osebki imajo lahko ogromno število potomcev. Regrat, na primer, ima v socvetju ogromno število semen, žuželke ležejo na stotine jajčec, v gnezdu ptic je navadno večje število jajc. V ugodnih pogojih se lahko bakterije delijo vsakih dvajset minut. Viharnik ima na leto le po enega mladiča, a ima zaradi dolge življenjske dobe potomce večkrat. Regrat Jajčeca žuželk Ptičja jajca v gnezdu Bakterije Viharnik Razmisli, kaj bi se zgodilo, če bi vsi potomci preživeli, se uspešno razmnoževali in tudi sami imeli ogromno število potomcev. V vsaki novi generaciji je navadno veliko več potomcev, kot je staršev, vendar preživijo le redki. Praviloma le toliko, kolikor je staršev. Če bi v vsaki generaciji preživeli vsi potomci, bi se kmalu namnožili do ogromnega števila. Vendar se to ne zgodi. Boj za obstanek V okolju, v katerem osebek živi, so dobrine (prostor za življenje, voda, hrana, s katero dobi energijo za rast in razmnoževanje, svetloba in mineralne snovi) omejene. Zaradi tega med organizmi poteka tekmovanje za dobrine, kar je Darwin poimenoval »boj za obstanek«. Naredi poskus po navodilih na strani 69. Boj za obstanek. Rastline tekmujejo za prostor, mineralne snovi, svetlobo. Osebki, ki se jim uspe razmnoževati, svoje gene prenesejo na potomce. Torej bi lahko boj za obstanek označili kot boj za razmnoževanje. Kdo bo v določenem okolju preživel, se razmnoževal in prenesel gene v naslednji rod, je pogosto odvisno od naključja. Naj bo seme regrata še tako kakovostno, če pade na gola kamnita tla, ne bo vzklilo. Po drugi strani pa lahko razmeroma slabo seme vzkali, če pade na tla, kjer se lahko ukorenini. Navadno preživijo tisti, ki imajo v danem okolju ustreznejše lastnosti. 62