Views
5 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

6. Evolucija Teorija

6. Evolucija Teorija evolucije Vsi kadarkoli živeči organizmi imajo skupnega prednika. Vsi organizmi so zgrajeni iz celic, v vseh najdemo dedno snov (DNA), vsi imajo temeljne lastnosti življenja, podobna pa je tudi njihova kemijska zgradba, saj vsi vsebujejo ogljik, dušik in fosfor. Vendar pa se organizmi, ki danes poseljujejo planet, razlikujejo od svojih preprostejših prednikov. Spremembe so nastale v dolgi evolucijski zgodovini življenja. Da se vsi organizmi na Zemlji spreminjajo, so ljudje opazili že zelo zgodaj. Z evolucijsko zgodovino življenja so se ukvarjali številni znanstveniki, ki so trdili, da se vrste organizmov spreminjajo in da nove vrste izhajajo iz obstoječih. Ti so pomembno vplivali na mišljenje britanskega naravoslovca Charlesa Darwina (1809–1882), ki velja za očeta evolucijske teorije. Ponovi, katere so temeljne lastnosti živih bitij. Darwin je razlagal razvoj organizmov in oblikoval evolucijsko teorijo na naslednjih spoznanjih: • raznolikost osebkov, • čezmerno potomstvo, • boj za obstanek, • dedovanje lastnosti. Dokazi za evolucijsko teorijo so: • opazovanje posledic evolucije – spreminjanje vrst, • opazovanje fosilov, • primerjanje zgradbe organizmov, • primerjanje razvoja zarodkov, • preučevanje geografske razširjenosti vrst, • primerjanje biokemijskih in molekularnih lastnosti organizmov. Darwin je trdil, da vse oblike življenja izvirajo iz skupnega prednika. Razlike, po katerih se danes živeči organizmi razlikujejo od prednikov, so nastale na temelju dedovanja lastnosti in s postopnim spreminjanjem skozi čas, v spreminjajočih se dejavnikih okolja. Spremembe lastnosti iz generacije v generacijo so sicer majhne, a se organizmi z njihovim kopičenjem postopno spreminjajo. Charles Darwin (1809–1882) Knjiga O nastanku vrst Skica Darwinovega prvega »evolucijskega drevesa«, s katerim je ponazoril svoja razmišljanja o skupnem predniku vseh vrst živih bitij 60

Charles Darwin Darwin je v mladosti velik del svojega časa namenil opazovanju narave, zbiranju kamnin, rastlin in živali, predvsem hroščev. Njegovo nadarjenost za naravoslovje je opazil njegov profesor, ki mu je omogočil, da se je pridružil znanstveni odpravi kraljeve mornarice. Tako se je po končanem študiju teologije 27. decembra 1831, pri 22 letih, podal na znanstveno odpravo okoli sveta kot ladijski naravoslovec na ladji Beagle. Namen odprave je bil izmeriti globine morja in izdelati natančne zemljevide. Darwin je med potovanjem natančno zapisoval značilnosti in življenjske prostore številnih skupin organizmov ter postopno razvijal ideje o raznolikosti in razvoju živega sveta. Potovanje je trajalo vse do 2. oktobra 1836. Po vrnitvi v Anglijo se je lotil preučevanja obsežne zbirke živali, rastlin in kamnin, ki jih je prinesel s potovanja. Po nekaj letih je svoja spoznanja strnil v evolucijsko teorijo. Leta 1859 je objavil knjigo O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje. Potovanje znanstvene odprave z ladjo Beagle Alfred Wallace ZANIMIVOSTI: Knjiga O nastanku vrst je eno najznamenitejših del s področja biologije. Ob izidu 24. novembra 1859 je bila takoj razprodana. Na objavo knjige je vplival tudi angleški naravoslovec in biolog Alfred Wallace (1823–1913). Pred objavo knjige je Darwinu poslal pismo, v katerem je opisal podrobnosti svoje evolucijske teorije, ki pa je bila zelo podobna Darwinovi. Severna Amerika Plymouth Kanarski otoki Azija Galapaški otoki Galapaški otoki Darwin preučuje edinstvene rastlinske in živalske vrste. Callao Valparaiso Južna Amerika Bahia Montevideo Falklandski otoki Ognjena zemlja Afrika Cape Town Južna Amerika (Ognjena zemlja) Darwin preučuje številne kamnine, popisuje pingvine in albatrose. Kokosovi otoki Mauritius Ožina kralja Georgea Avstralija Hobart Kokosovi otoki Darwin opazuje zanimive koralne grebene in rake vitičnjake. Avstralija Za Darwina so bili izjemno zanimivi vrečarji in stokovci, saj so se mu zdeli drugačni od vseh živali, ki jih je poznal. Galapaške želve Pingvin Koralni greben Koala (vrečar) Darwinovi ščinkavci Albatros Raki vitičnjaki Stokovci (kljunaš) 61