Views
5 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

6. Evolucija Kako deluje

6. Evolucija Kako deluje proces evolucije? ZANIMIVOSTI: Bakterijske celice imajo sposobnost izjemno hitrega razmnoževanja z delitvijo. V 24 urah bi se lahko v ugodnih razmerah iz ene bakterijske celice razvila masa potomcev, težka okrog 5 kg. V treh dneh bi se lahko namnožile do mase Zemlje. Med organizmi lahko opazimo tako neverjetno raznolikost kot tudi podobnost. Vsak danes živeči organizem izvira iz preteklih rodov, ki so se uspešno razmnoževali in imeli potomce v takratnem okolju. Osebki imajo lahko ogromno število potomcev. Regrat, na primer, ima v socvetju ogromno število semen, žuželke ležejo na stotine jajčec, v gnezdu ptic je navadno večje število jajc. V ugodnih pogojih se lahko bakterije delijo vsakih dvajset minut. Viharnik ima na leto le po enega mladiča, a ima zaradi dolge življenjske dobe potomce večkrat. Regrat Jajčeca žuželk Ptičja jajca v gnezdu Bakterije Viharnik Razmisli, kaj bi se zgodilo, če bi vsi potomci preživeli, se uspešno razmnoževali in tudi sami imeli ogromno število potomcev. V vsaki novi generaciji je navadno veliko več potomcev, kot je staršev, vendar preživijo le redki. Praviloma le toliko, kolikor je staršev. Če bi v vsaki generaciji preživeli vsi potomci, bi se kmalu namnožili do ogromnega števila. Vendar se to ne zgodi. Boj za obstanek V okolju, v katerem osebek živi, so dobrine (prostor za življenje, voda, hrana, s katero dobi energijo za rast in razmnoževanje, svetloba in mineralne snovi) omejene. Zaradi tega med organizmi poteka tekmovanje za dobrine, kar je Darwin poimenoval »boj za obstanek«. Naredi poskus po navodilih na strani 69. Boj za obstanek. Rastline tekmujejo za prostor, mineralne snovi, svetlobo. Osebki, ki se jim uspe razmnoževati, svoje gene prenesejo na potomce. Torej bi lahko boj za obstanek označili kot boj za razmnoževanje. Kdo bo v določenem okolju preživel, se razmnoževal in prenesel gene v naslednji rod, je pogosto odvisno od naključja. Naj bo seme regrata še tako kakovostno, če pade na gola kamnita tla, ne bo vzklilo. Po drugi strani pa lahko razmeroma slabo seme vzkali, če pade na tla, kjer se lahko ukorenini. Navadno preživijo tisti, ki imajo v danem okolju ustreznejše lastnosti. 62

Oglej si primer brezovega pedica. Obstajata dve barvni različici brezovega pedica, temnejša in svetlejša. To je nočni metulj, ki podnevi počiva na deblih in skalah, obraščenih z lišaji. Zaradi lišajev je površina, na kateri počivajo pedici, svetle barve. Sredi 19. stoletja, ko industrija še ni bila močno razvita, so v Veliki Britaniji prevladovali svetlejši osebki. S širitvijo industrije se je močno povečalo onesnaženje zraka. Zaradi velike količine pokurjenega premoga so se na površine usedale saje, postopno pa so propadli tudi lišaji, saj so za onesnažen zrak izjemno občutljivi. Površine, na katerih so podnevi počivali brezovi pedici, so tako postajale vse temnejše. V takšnih razmerah so bili svetlejši pedici za plenilce bolje vidni, temnejši pedici pa so se uspešno prikrivali. Zato je več temnim osebkom uspelo preživeti in se razmnoževati. Ti pedici, ki so imeli v danem okolju ustrezne, »koristne« lastnosti (v tem primeru temno barvo), so se uspešneje razmnoževali, kar pomeni, da je večje število osebkov v naslednji generaciji podedovalo to lastnost. Temnejših pedicev je bilo tako vedno več in svetlejših vedno manj. Z uvedbo čistilnih naprav je zrak postal manj onesnažen in površine so spet prerasli lišaji. V takšnih razmerah je svetlejša barva ustreznejša in pomeni prednost. Danes tako ponovno prevladujejo svetlejši pedici. Brezov pedic Odstotek metuljev v populaciji 100 80 60 40 20 Industrijska revolucija 1800 1850 1900 100 80 60 40 20 100 80 60 40 20 1950 1985 Razlika v številu svetlejših in temnejših brezovih pedicev pred širitvijo industrije in po njej ter danes, ko je zrak ponovno čistejši čas Ker se okolje spreminja, so nekatere lastnosti v danem okolju ustreznejše od drugih, zato je v spreminjajočem se okolju raznolikost osebkov prednost. V primeru brezovega pedica je bilo v kratkem času razvidno, kako je potekal izbor med dvema barvnima različicama. Takšnemu izboru pravimo naravni izbor. Osebki z različnimi lastnostmi imajo različno verjetnost (eni večjo, drugi manjšo), da bodo preživeli, glede na trenutne razmere v okolju. Z naravnim izborom se pogostost alela za temnejšo barvo pri brezovih pedicih veča, pogostost alela za svetlejšo barvo pa manjša. Populacija se evolucijsko spreminja. 63