Views
5 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

pravilna kopija DNA

pravilna kopija DNA mutirana kopija DNA Med podvojevanjem DNA je prišlo do napake (mutacije), zaradi katere je nastala nova različica gena. Tako ima hrošč v naslednji generaciji krajše antene. Mutacija, do katere pride pri podvajanju DNA telesnih celic, se ne prenese na potomce; kljub temu je lahko osebek zaradi mutacije prizadet. Ker se mutirana celica deli naprej, se mutacija prenese na hčerinske celice. Tako se lahko razvijejo na primer rakava obolenja v telesnih tkivih. Mutacija, do katere pride pri delitvi spolnih celic, pa se prenese na potomce. V tem primeru govorimo o dedni spremembi genotipa. Večina takšnih mutacij povzroča slabše delovanje organizma oziroma bolezen. Ker se mutacija pojavi v dednem materialu spolnih celic, se na potomce prenese tudi bolezen. ZANIMIVOSTI: Mutacije zaradi zunanjih dejavnikov Pogostost mutacij in s tem možnost za nastanek bolezni pa se lahko poveča tudi zaradi zunanjih dejavnikov, ki jim pravimo mutageni dejavniki. To so lahko virusi (npr. virus herpesa), radioaktivno, UV- in rentgensko sevanje (aparati za rentgen), številne kemijske snovi (benzen, azbest, pesticidi). Tveganje za nastanek mutacij pomeni tudi prehrana, predvsem maščobe v preveč pečenem (zažganem) mesu in z nitriti konzervirana hrana. Kadar mutacije povzročijo mutageni dejavniki, pravimo, da so inducirane. Redko pa so mutacije lahko tudi koristne in za evolucijo pomembne, saj v genski sklad populacije prinesejo nov alel, zaradi katerega se osebki v populaciji razlikujejo. Mutacije so torej vir genetske raznolikosti. Pri organizmih, ki se razmnožujejo spolno, nastajajo nove kombinacije genov pri mejotski delitvi in oploditvi. Potomci se razlikujejo po genotipu in fenotipu. Iz poglavja Genetika se spomni procesa mejotske delitve, kjer prihaja do preureditve DNA. Oče ima velik nos. Mati ima košate obrvi. Raznolikost znotraj populacije pa se lahko spremeni tudi zaradi odseljevanja osebkov ali priseljevanja novih osebkov iz druge populacije. Na spodnji sliki sta prikazani populaciji svetlo rjavih in temno rjavih strig. K populaciji svetlo rjavih strig se je priselila temno rjava striga, ki se razmnožuje s svetlo rjavimi. Posledica so potomci svetlo in temno rjave barve. Selitev temno rjave strige je prispevala k raznolikosti osebkov v populaciji svetlo rjavih strig. Iz genskega sklada ene populacije so se prenesli geni v genski sklad druge populacije. Sin ima velik nos in košate obrvi. Potomec ima različen genotip in fenotip. S spolnim razmnoževanjem sicer nastajajo zelo raznoliki osebki, a ostaja pogostost alelov iz generacije v generacijo enaka. Spolno razmnoževanje ne more spremeniti genskega sklada populacije, spremeni pa ga lahko naravni izbor. Zaradi mutacije so lahko nekateri osebki strig manj vidni plenilcem; zaradi tega imajo večje možnosti za preživetje in razmnoževanje. 65

6. Evolucija Razlike med samci in samicami Vsak organizem ima svoje preverjene metode, ki zagotavljajo preživetje in potomstvo. Različne nenavadne lastnosti organizmov imajo svoj pomen. Samci in samice race mlakarice se med seboj razlikujejo v obarvanosti perja. Varovalna barva samice race mlakarice poveča možnost preživetja potomcev, ker je v času gnezdenja manj opazna, medtem ko so samci z barvitim perjem bolj privlačni za samice. Raca mlakarica (levo samec, desno samica) ZANIMIVOSTI: Pri sladkovodnih ribicah gupijih so ugotovili, da včasih samica izbere tistega samca, ki ga je izbralo že več samic. V tem primeru je pri izbiri partnerja prisotno učenje. Predvidevajo, da se manj izkušene samice od bolj izkušenih učijo, kateri samec je najboljši v zagotavljanju potomcev. Nekatere lastnosti organizmov pa na prvi pogled delujejo kot nekoristne. Samec in samica pava se zelo razlikujeta. Samec ima dolga trtična peresa, imenovana vlečka, zaradi katerih težje leti, ovirajo ga tudi pri gibanju. Peresa samice so krajša in je med letenjem ne ovirajo. Pavica izbere samca, ki jo med razkazovanjem vlečke najbolj očara. Skozi mnoge generacije so se zato razmnoževali le pavi, ki so imeli najdaljše, najbarvitejše in najbolj košate vlečke. Samci s kratkimi vlečkami so v boju za obstanek izgubili, saj svojih lastnosti niso prenesli na naslednjo generacijo. Pavji samec Pavja samica Ali se spomniš še kakšne vrste, kjer se samec in samica razlikujeta? Pri izbranih primerih poskusi pojasniti, ali imajo lastnosti, ki privabljajo nasprotni spol, tudi kakšno slabost. Zaradi sprememb v lastnostih in naravnega izbora tistih lastnosti, ki so v danem okolju primernejše, se skozi mnoge generacije pri organizmih razvijejo prilagoditve. Torej je prilagoditev vsaka lastnost, pridobljena kot posledica naravnega izbora. Te lastnosti so lahko barva ali oblika telesa ali delovanje organov; najočitnejše so vedenjske in fizične prilagoditve. 66