Views
5 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

6. Evolucija Iz divje

6. Evolucija Iz divje rastline, imenovane kapus, so skozi mnogo generacij z načrtnim križanjem rastlin z želenimi lastnostmi vzgojili rastlinske sorte, ki se danes pojavljajo na našem jedilniku: cvetačo, brokoli, ohrovt, zelje, kolerabo in druge. Brokoli Zelje Brstični ohrovt Cvetača Kapus Kolerabica V novejšem času se poleg umetnega izbora uporablja še gensko inženirstvo. O tem smo govorili že v poglavju Biotehnologija. utemeljitelj Charles Darwin (1809–1882) evolucijska teorija spreminjajoče se okolje dedovanje EVOLUCIJA naravni izbor umetni izbor raznolikost osebkov tekmovanje boj za obstanek pasme sorte človek 68

Ponovitev Povzetek .......................................... Vsi danes živeči organizmi se razlikujejo od prednikov zaradi različnega dedovanja posameznih lastnosti in s postopnim spreminjanjem skozi čas, zaradi življenja med spreminjajočimi se dejavniki okolja. Zaradi mutacij in prerazporejanja genov med spolnim razmnoževanjem nekateri osebki znotraj populacije pridobijo lastnosti (alele), ki jim omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju. Raznolikosti osebkov znotraj populacije pravimo genetska raznolikost. Ta nastaja naključno, izbor lastnosti (naravni izbor) pa je na neki način usmerjen. To se kaže v tem, da imajo osebki z različnimi lastnostmi glede na trenutne razmere v okolju različno verjetnost (eni večjo, drugi manjšo), da bodo preživeli, se uspešno razmnoževali in svoje gene prenesli na potomce. Tako ima na primer temno obarvan osebek na temnejši podlagi večjo verjetnost, da ubeži pred plenilcem, kot osebek svetle barve. Za proces evolucije so pomembne le dedne lastnosti. Zaradi sprememb v lastnostih in naravnega izbora, zaradi katerega prevladajo lastnosti, ki so v danem okolju primernejše, se skozi številne generacije pri organizmih razvijejo prilagoditve. Pomemben naravoslovec, ki je razložil teorijo o nastanku in evoluciji vrst, je bil Charles Darwin. Svojo evolucijsko teorijo je objavil v knjigi O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, ki velja za eno najznamenitejših del na področju biologije. Na osnovi poznavanja naravnih procesov pa ljudje sebi v prid že dalj časa ustvarjamo rastlinske sorte in pasme živali s tako imenovanim umetnim izborom. Tako kot v naravi poteka naravni izbor, tako lahko ljudje z umetnim izborom za nadaljnje razmnoževanje namerno izbiramo osebke, ki so nam všeč, ali pa take s koristnimi lastnostmi. Tako smo na primer iz volka ustvarili različne pasme psov. Ključni pojmi ................................... evolucija – proces, v katerem se genski zapis populacij iz generacije v generacijo spreminja genetska raznolikost – raznolikost v dednih lastnostih osebkov v populaciji mutacija – sprememba v genotipu, ki je lahko posledica vplivov okolja ali normalnega celičnega delovanja in procesov, ki potekajo v celici naravni izbor – proces, s katerim postajajo dedne lastnosti, ki izboljšajo možnosti za razmnoževanje, pogostejše z vsako naslednjo generacijo. Naravni izbor vodi v prilagajanje osebkov okolju. populacija – skupina osebkov iste vrste, ki živijo na istem prostoru ob istem času, se med seboj lahko razmnožujejo in izmenjujejo genski material tekmovanje – odnos, v katerem osebki med sabo tekmujejo za dobrine v okolju umetni izbor – človekovo načrtno poseganje v križanje, da bi dobil osebke, ki so njemu koristni Dejavnosti........................................ • Zapiši, zakaj za evolucijo niso pomembne lastnosti, ki jih osebek pridobi v življenju. • Pojasni, na kakšen način mutacije prispevajo k raznolikosti osebkov. Zakaj je raznolikost osebkov v populaciji pomembna? Razloži na primeru. • Neko okolje naseljujejo svetli in temni brezovi pedici in ptice, ki pedice plenijo. Ker je zrak onesnažen, ptice uplenijo več svetlejših pedicev, ki so na temnejši površini bolje vidni. Razmisli, kdo v opisanem primeru opravlja naravni izbor in med katerimi organizmi poteka boj za obstanek. • V posodo s premerom 20 cm posadi dvajset želodov (nabereš jih lahko v gozdu). Posodo postavi na okensko polico. Vsak teden zemljo rahlo navlaži (ne preveč). Opazuj rast želodov v mlada drevesa. Redno beleži njihovo rast ali propadanje. Zapiši, kakšen delež plodov je vzklil. Razmisli, zakaj nekatere rastline zrastejo višje kot druge, nekatere pa propadejo. Charles Darwin – britanski naravoslovec, ki danes velja za očeta evolucijske teorije. Trdil je, da vse oblike življenja izvirajo iz skupnega prednika in da so razlike, po katerih se danes živeči organizmi razlikujejo od prednikov, nastale na temelju dedovanja lastnosti in s postopnim spreminjanjem skozi čas v spreminjajočih se dejavnikih okolja. 69