Views
10 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

6. Evolucija

6. Evolucija Prilagoditve organizmov Predstavljaj si, da si s prijateljem ali prijateljico v naravi, sredi parka. Vreme je kot nalašč za piknik. Ko imata že vse pripravljeno, da zakurita ogenj in pripravita hrano, začne močno pihati. Nebo se pooblači, pojavijo se strele in ulije se dež. Kaj storita? Na voljo je nekaj možnosti. Ne storita ničesar. Postaneta popolnoma mokra, vajina hrana je vsa razmočena in drva so povsem mokra. V vaju lahko celo udari strela. Vzameta dežni plašč ali plastično pokrivalo, s katerim zaščitita sebe, hrano in les; ta bo ostal suh in ponovno bosta lahko zakurila ogenj. Pobereta stvari in zbežita pod streho paviljona v parku ter uporabita plinski gorilnik, s katerim si lahko pripravita hrano. Odideta domov in imata piknik v stanovanju. Če sta se odločila, da dasta nase dežni plašč, sta spremenila svojo obleko in se zaščitila pred dežjem. Če se vama je zdela boljša odločitev, da gresta pod streho in uporabita plinski gorilnik, sta spremenila svoje vedenje. Če sta se odločila, da gresta raje domov, sta spremenila svojo lokacijo. ZANIMIVOSTI: V rudniku Naica pod mehiško puščavo Chihuahua so v globini okoli 300 metrov odkrili jamo z ogromnimi kristali, velikimi tudi do 12 metrov. Poimenovali so jo Kristalna dvorana velikanov. Čeprav se zdi, da je v dvorani leden mraz, saj so kristali videti kot ledene skulpture, je v jami okrog 50 ºC in visoka vlažnost. Kljub neugodnim življenjskim razmeram za človeka so v jami odkrili bakterije. V vsakem od naštetih primerov sta se prilagodila spremembi vremena in bosta nadaljevala piknik. Verjetno pa ga bosta končala, če se nista prilagodila in sta zaradi dežja postala vsa premočena in nesrečna. V naravi se organizmi ne prilagajajo načrtno, temveč je proces prilagajanja nenačrten in dolgotrajen. Vsi organizmi so prilagojeni okolju, v katerem živijo. Morski psi, na primer, imajo plavuti in hidrodinamično obliko telesa, ki jim omogoča hitro plavanje in lovljenje plena v vodi. Pri drevesih so se razvili listi, s katerimi rastline sprejemajo sončno svetlobo, potrebno za fotosintezo, in korenine, s katerimi črpajo vodo. Prilagoditve na mraz in vročino Organizmi so se na Zemlji naselili skoraj povsod. Seveda pa se okolje na severnem tečaju zelo razlikuje od okolja v puščavah in vsak organizem je prilagojen okolju, v katerem živi. Iz obstoječih lastnosti, ki so jih imeli predniki, so se v danem okolju kot prilagoditev ohranile le tiste, ki so omogočile preživetje. Oglej si primer lisice. Lisice živijo na marsikaterem predelu Zemlje. Polarna lisica je razširjena v hladnih arktičnih območjih, navadna lisica je značilna za Evropo, Severno Ameriko, severno Afriko in večji del Azije, puščavska lisica ali 70

fenek živi v saharskem delu severne Afrike in na Arabskem polotoku. Vse tri vrste lisice so si sorodne in imajo skupnega lisičjega prednika. Ker živijo v različnih okoljih, so se pri njih s postopnim evolucijskim prilagajanjem danemu okolju izoblikovale lastnosti, ki jim omogočajo preživetje. Oglej si slike in opiši lastnosti, po katerih se razlikujejo lisice. Navadna lisica Fenek Polarna lisica Različne vrste lisic se razlikujejo v velikosti ušes in obliki telesa. Lisice, ki živijo na višjih nadmorskih višinah in severnih geografskih širinah, imajo bolj čokato telo ter krajše uhlje in smrček. Ker se največ toplote izgublja prek okončin, nosu, ušes in drugih štrlečih delov telesa, ki imajo veliko površino, imajo polarne lisice kratke uhlje in smrček. Puščavski lisici pa veliki, štrleči in dobro prekrvavljeni uhlji omogočajo učinkovitejše hlajenje, pa tudi lociranje plena. Tudi polarna lisica bi z velikimi uhlji bolje slišala in locirala plen, vendar bi ji takšna ušesa prehitro pomrznila. Pri naši navadni lisici je dolžina uhljev nekje vmes med dolžino uhljev obeh drugih vrst. Še ena lastnost, po kateri se razlikujejo lisice na zgornjih slikah, je barva kožuha. Razmisli, v čem je prednost belega kožuha živali v arktičnih območjih in rjavega nekje v puščavi. Prilagoditev kot zaščita pred plenilci Živali so razvile številne prilagoditve, s katerimi se izognejo napadom plenilcev in tako povečajo možnost preživetja. Bogomolka, živi list in paličnjak se pred plenilci skrijejo tako, da posnemajo dele rastlin, na katerih živijo. Bogomolki posnemanje služi tudi kot lovna taktika za prikrivanje pred plenom. Bogomolka Živi list Paličnjak Nekatere vrste plenilce od napada odvrnejo tako, da z barvo ali obliko telesa posnemajo nevarne, strupene ali neužitne vrste. Muhe trepetavke posnemajo črno-rumeni vzorec pikajočih žuželk, kot so čebele, ose in čmrlji, čeprav same nimajo žela ali strupnih žlez. Posnemanje vedenja, barve ali vzorcev druge živali ali rastline z namenom zaščite pred plenilci imenujemo mimikrija. Muha trepetavka 71