Views
1 week ago

BIO 9 UC 9.pregled

6. Evolucija Evolucijska

6. Evolucija Evolucijska prilagoditev organizmov Zaradi postopnega prilagajanja organizmov različnim okoljem so se v evolucijski zgodovini nekatere lastnosti ohranjale, druge pa spreminjale. Homologni organi (ogrodje vretenčarjev) Vsi vretenčarji imajo notranje ogrodje, ki daje oporo telesu. Vendar se ogrodja med seboj močno razlikujejo, saj se je vsaka vrsta prilagajala na svoj način in razvila lastno obliko, glede na potrebe v okolju. Novonastale vrste so nekatere lastnosti prednikov ohranile, zaradi prilagoditve različnim okoljem pa so postopno pridobile tudi nove lastnosti. Podobno kot so se razvili različni uhlji pri lisicah in zajcih, so tudi okončine vretenčarjev zaradi opravljanja različnih funkcij zelo različne, a imajo isti izvor. To pomeni, da so imeli vretenčarji v preteklosti istega – skupnega prednika, kasneje pa je prišlo do razhajanj v razvoju. človek mačka netopir kit Organi imajo podobno osnovno zgradbo, vendar si na zunaj niso vedno podobni ali celo ne opravljajo iste funkcije. Podobnost v osnovni zgradbi organov zaradi skupnega evolucijskega izvora imenujemo homologija. Organe, ki imajo isti izvor, ne glede na to, ali so si podobni ali ne, ali opravljajo isto funkcijo ali ne, imenujemo homologni organi. Razvoj zarodka kaže na sorodnost med različnimi organizmi V zgodnjih fazah razvoja imajo različne vretenčarske vrste zelo podobne zarodke. Podobnost lahko razložimo s skupnim izvorom vseh vretenčarjev. Na začetku razvoja je zelo težko določiti, katera žival se bo razvila iz katerega zarodka. Pri vseh je jasno vidna zasnova hrbtenice, zato lahko sklepamo, da se bodo iz njih razvili vretenčarji. Bolj ko sta si vrsti sorodni, dlje so si v svojem razvoju podobni njuni zarodki. Kasneje se posamezne strukture razvijajo različno. 72

Dojenček, rojen z majhnim repom riba močerad želva kokoš zajec človek Razvoj različnih zarodkov vretenčarjev Človeški zarodek ima v zgodnji fazi razvoja škržno črevo, tako kot zarodek rib; pri ribah se razvije v škrge, pri človeku pa v ušesa in grlo. Številne vrste vretenčarjev imajo hrbtenico podaljšano v rep. Tega najdemo tudi v zgodnji fazi razvoja človeškega zarodka, a v nadaljnjem razvoju izgine. Zakrnel ostanek repa, ki so ga imeli naši predniki, je pri človeku trtica. Navadno nekaj vretenc do rojstva izgine, lahko pa se ohranijo vsa in novorojenček se rodi z majhnim repom. Analogni organi Številne lastnosti organizmov so se med evolucijo spreminjale in se pri organizmih v podobnem okolju s postopnim prilagajanjem istim ali zelo podobnim vlogam podobno razvile. Tako lahko postanejo organizmi, ki si sicer niso sorodni, zaradi prilagajanja enakim življenjskim razmeram in načinu življenja zelo podobni. Let: Krilo žuželke je po izvoru izvihana kožna guba, opravlja pa enako vlogo kot prhut netopirja ali perut ptiča, ki je po izvoru prednja vretenčarska okončina. ZANIMIVOSTI: Raki vitičnjaki, med katere uvrščamo želodke in loparje, se od ostalih rakov zelo razlikujejo po zgradbi in načinu življenja. So edini pritrjeni raki, medtem ko so ostali raki prostoživeči. Včasih so bili mnenja, da so vitičnjaki mehkužci. Ko so odkrili njihove ličinke, pa so ugotovili, da so zelo podobne ličinkam ostalih rakov. Ličinka in odrasel vitičnjak (želodek) Metulj lastovičar Velika sinica Netopir Organe, ki so podobni, vendar nimajo istega izvora, imenujemo analogni organi. Ličinka in odrasel potočni rak 73