Views
6 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

6. Evolucija Vzajemna

6. Evolucija Vzajemna evolucija Galapaške želve TIHI OCEAN Galapaški otoki Ekvador JUŽNA AMERIKA Spomni se Darwinovega potovanja z ladjo Beagle z začetka poglavja Evolucija. Galapaški otoki so bili ena izmed postojank znanstvene odprave kraljeve mornarice. To je vulkansko otočje, 1000 km oddaljeno od obale Ekvadorja v Južni Ameriki; sestavljeno je iz 19 večjih in 107 majhnih otokov. Opazovanje različnih rastlinskih in živalskih vrst je Darwina spodbudilo Galapaški otoki k razmišljanju o poteku evolucije. Med drugim so ga navdušile velikanske želve, o katerih so mu govorili tudi domačini. Pravili so mu, da so velikanske kopenske želve na otokih tako različne, da lahko za vsako povedo, s katerega otoka prihaja. Med želvami je namreč dobro opazna razlika v obliki oklepa. Želve z dvignjenim sedlastim oklepom lahko vrat stegujejo više, tiste s kupolastim oklepom pa imajo krajši vrat. TIHI OCEAN Spomni se, kakšne so prilagoditve Ekvador kaktusov na pomanjkanje vode. Galapaški otoki JUŽNA AMERIKA Želva s sedlastim oklepom Želva s kupolastim oklepom Galapaške želve so rastlinojede. Glavni vir hrane in vode v sušnih predelih otočja so kaktusi opuncije. Razmisli, kako so želve vplivale na razrast opuncije. In obratno: kako je razrast opuncije vplivala na spreminjanje želvjega telesa? Tako kot želve se tudi opuncije na različnih otokih zelo razlikujejo v obliki razrasti. Na otokih, kjer ni želv, imajo nizko grmičasto razrast. Na otokih, kjer živijo želve s kupolastimi oklepi, so opuncije nekoliko višje in imajo nizko deblo, nad katerim je krošnja. Na otokih, kjer živijo želve s sedlastim oklepom, pa so opuncije visoke tudi do 12 m. otoki brez želv želve s kupolastim oklepom do 12 m želve s sedlastim oklepom do 2 m 76

Znanstveniki predvidevajo, da je pri opuncijah in želvah prišlo do medsebojnega prilagajanja in vzajemne evolucije obeh vrst. Skozi daljše časovno obdobje so se z naravnim izborom ustreznejših lastnosti izoblikovale prilagoditve, ki jima omogočajo preživetje. Možnost preživetja in uspešnost opuncije sta tem večji, čim bolj se »izogiba« rastlinojedi Želva se hrani z opuncijo želvi, zato so se razvijale le opuncije z visokimi debli. Obratno je uspešnost želve, ki se hrani z opuncijo, odvisna od učinkovitosti prehranjevanja, v tem primeru ji prednost daje dolg vrat. Uspešne so bile le tiste, ki so imele izmed vseh v populaciji najdaljši vrat in so zato dosegle slastne plodove. Tako želve iz generacije v generacijo vplivajo na izbor opuncij z visokimi debli, prav tako pa opuncije vplivajo na izbor želv z daljšimi vratovi. Rezultat dolgoletnega izbiranja so želve z dolgimi vratovi in opuncije z visokimi debli. Proces vzajemne evolucije dveh vrst je močno povezan s tem, v kakšnem odnosu sobivata. Bolj ko sta povezani, večja je možnost vzajemne evolucije. V naravi tako gostitelj razvija nove načine obrambe, zajedavec pa se tem načinom sproti prilagaja. Pogosto se zajedavski odnos spremeni v sožitje. Tudi plenilec in plen se vzajemno razvijata in izpopolnjujeta v boju za preživetje. Več o odnosih med organizmi lahko izveš v poglavju Ekologija. Šiškarice Gotovo poznaš šiške kostanjeve šiškarice ali drugih vrst, ki živijo podobno (velika bukova listna hržica, hrastova listna šiškarica). Kostanjeva šiškarica je žuželka, ki zajeda na kostanju, in sicer na poganjkih ali glavnih listnih žilah. Šiškarica se imenuje zato, ker ličinke živijo v tako imenovanih šiškah. Šiška se je pri rastlinah razvila z vzajemno evolucijo. Rastlina s tvorbo šiške prepreči prodiranje ličinke globlje v rastlinsko tkivo in s tem prepreči hujšo okužbo. Ličinke imajo znotraj šiške hrano in zavetje pred plenilci. Gostitelj je razvil obrambo pred zajedavcem, ličinka pa je pridobila zavetje in hrano. Šiška hrastove listne šiškarice Samica leže jajčeca v poganjek kostanja Ličinke v šiški kostanja Šiške na kostanjevem drevesu Šiška velike bukove listne hržice 77