Views
5 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

6. Evolucija

6. Evolucija Žužkocvetke Raznoliki cvetovi žužkocvetnih kritosemenk so pogosto rezultat vzajemne evolucije z njihovimi opraševalci. Žužkocvetne kritosemenke so tiste rastline, ki za razmnoževanje potrebujejo žuželke. Razvile so velike, barvite cvetove z izrazitim vonjem, s katerimi privabljajo žuželke; te se hranijo s cvetnim nektarjem in pelodom, hkrati pa z letenjem s cveta na cvet opravljajo vlogo opraševalcev. Pri žuželkah pa so se razvile številne strukture za prenos peloda (dolge dlačice na nogah) in različni ustni aparati za nabiranje nektarja v različno oblikovanih cvetovih, kot so na primer dolgi jezički čmrljev in metuljev, s katerimi dosežejo nektar v cvetovih. Čmrlj z dolgim jezičkom Slakov veščec z dolgim rilčkom Nekatere orhideje (rod orhidej z imenom mačje uho) imajo cvetove, ki so po barvi in obliki zelo podobni nekaterim vrstam žuželk, zato je med njimi nekaj takih, ki so po njih dobile tudi ime. Posebno zanimivo je opraševanje, ki je vezano na določene vrste žuželk, odvisno od barve in oblike cveta. Pogosto imajo cvetovi tudi podoben vonj kot samice žuželk v času parjenja. S tem privabljajo samce, ki letajo s cveta na cvet in oprašujejo orhideje. Osjeliko mačje uho, opraševalci so nekatere ose Čebeljeliko mačje uho, opraševalci so nekatere čebele Naraščajoča odpornost bakterij proti antibiotikom Pojem antibiosis, ki pomeni »življenje lahko uniči življenje«, je leta 1889 skoval Paul Vuillemin, študent Louisa Pasteurja. Z njim je poimenoval kemijske spojine, ki jih ustvarjajo mikroorganizmi in ki delujejo na druge mikroorganizme ter jih lahko uničijo. Danes te protimikrobne učinkovine imenujemo antibiotiki. Z njimi zdravimo bakterijske okužbe. Po odkritju antibiotikov se je njihova uporaba močno povečala, s tem pa se je zmanjšalo število bolezni, ki jih povzročajo bakterije. Vendar pa se je s povečano uporabo različnih antibiotikov povečala tudi odpornost bakterij proti njim, kar otežuje zdravljenje. 78

Širjenje odpornosti bakterij proti antibiotikom Skupina bakterij, vključno z bakterijo z alelom za odpornost. Delovanje antibiotika večino bakterij uniči, preživi le odporna. Odporna bakterija se kljub prisotnemu antibiotiku razmnožuje (deli). Postopno je celoten sev bakterij odporen proti antibiotiku. neodporne bakterije odporne bakterije mrtve bakterije Predstavljaj si skupino bakterij, ki uspešno živi in se razmnožuje. Naenkrat se v okolju pojavi antibiotik, ki pobije večino bakterij, nekatere bakterije pa njegovo delovanje preživijo. Ker preživijo le odporne bakterije, se te delijo in razmnožujejo, odpornost pa je prisotna tudi pri vseh naslednjih generacijah. Odpornost nastane zaradi genetskih sprememb (naključne mutacije v DNA), pa tudi zaradi nepravilne uporabe antibiotikov (čezmerno oziroma napačno predpisovanje in jemanje ter nenadzorovana uporaba v živinoreji in poljedelstvu). Težavo pomenijo predvsem tiste bakterije oziroma sevi bakterij, ki so odporni proti različnim antibiotikom. Ti otežujejo zdravljenje, večja pa je tudi smrtnost zaradi bakterijske okužbe, saj antibiotik ne onemogoči razmnoževanja bolezenskih bakterij. Razmisli, kaj je razlog, da antibiotiki ne uničijo vseh bakterij. Ker se odpornost bakterij proti antibiotikom širi, nova zdravila delujejo le krajši čas ali sploh ne učinkujejo. Da se izognemo še večjemu širjenju odpornih bakterij, je pomembno pravilno jemanje antibiotikov. Prekratko zdravljenje namreč omogoča, da nekatere bakterije preživijo, in bolezen se ponovi. Po drugi strani pa predolgo jemanje antibiotika sicer uniči bakterije, ki proti njemu niso odporne, a zagotovi ugodno okolje odpornim bakterijam. Zato so v bolnicah uvedli prakso kratkoročnega zdravljenja z enim antibiotikom, nato ga zamenjajo z drugim. S tem se razmnoži manj bakterij z alelom za odpornost proti antibiotiku. Podobno so odpornost proti različnim pesticidom in herbicidom pridobile tudi številne žuželke, ki povzročajo škodo na kmetijskih površinah. 79