Views
6 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

Nastajanje novih vrst V

Nastajanje novih vrst V biologiji je poimenovanje vrste zapleteno. Najpogosteje jo opredelimo kot skupino osebkov, ki se v naravi med seboj lahko uspešno razmnožujejo in imajo plodne potomce. Kadar osebki iste vrste živijo na določenem območju ob določenem času, pravimo, da sestavljajo populacijo. Zdaj že poznaš pojma vrsta in populacija. Ponovi, kaj je populacija. Osebek Skupina osebkov iste vrste Rjavi medved je v preteklosti poseljeval območje celotne Evrope, z izjemo nekaterih otokov. Danes je iz večjega dela izginil in Evropo poseljujejo le še osebki na posameznih območjih. Iz enotne populacije je nastalo več ločenih populacij. Ločitev ene populacije v dve ali več ločenih populacij lahko privede do nastanka novih vrst. Zaradi mutacij in naravnega izbora se razlike med osebki v ločenih populacijah postopno povečujejo, saj med njimi ne prihaja več do križanja in izmenjave genskega materiala. Razlike v lastnostih lahko v daljšem časovnem obdobju postanejo tako velike, da se pripadniki nekoč ene populacije v primeru ponovne združitve ne morejo več uspešno razmnoževati. V tem primeru govorimo o dveh vrstah. Pogostost pojavljanja enkratno občasno redno Populacije rjavega medveda v Evropi Vzrok za ločitev populacije je pogosto geografski. V daljših časovnih obdobjih lahko nastanejo večje prepreke zaradi premikanja celinskih plošč, ki se med seboj oddaljujejo in povzročajo nastanek novih oceanov ali pa se stikajo in povzročajo nastanek visokih gorstev. Ločitev prvotne populacije na več manjših lahko povzroči že spremenjen tok reke, nastanek jezera, dvig gladine morja, različna sestava tal ali celo zgraditev avtoceste. Ločitev populacije 81

6. Evolucija Fernandina Isabela San Salvador Santa Cruz San Cristobal Galapaški ščinkavci Pred nekaj milijoni let je na novonastalo Galapaško otočje veter zanesel del populacije ščinkavcev iz Južne Amerike. Fernandina Isabela Galapaški otoki San Salvador Santa Cruz San Cristobal Na otokih so ščinkavci našli dovolj hrane in ugodne selitev življenjske pogoje. Pozneje je manjša skupina ščinkavcev Galapaški otoki odletela na enega izmed JUŽNA AMERIKA drugih otokov, kar se je večkrat ponovilo. Vendar takšne selitve niso bile pogoste, saj galapaški ščinkavci niso dobri letalci na daljše razdalje. Prav tako se je gladina morja dvignila, nekateri otoki so se pogreznili ali dvignili in preleti z otoka na otok so postali nemogoči. Tako so se osebki na različnih otokih popolnoma ločili. JUŽNA AMERIKA Galapaški otoki so se med seboj po živalstvu in rastlinstvu precej razlikovali. Na posameznih otokih so bili na voljo različna hrana in različna bivališča, zato so se ščinkavci prilagajali različnim razmeram. hranijo se predvsem z brsti in plodovi rastlin hranijo se predvsem s semeni hranijo se predvsem s kaktusi hranijo se predvsem z žuželkami hranijo se predvsem z žuželkami talni ščinkavci drevesni ščinkavci ščinkavci pevci Evolucija vrst iz ene predniške vrste Darwinovih ščinkavcev skupni prednik z južnoameriške celine V manj kot tri milijone let dolgem obdobju je iz ene same predniške vrste nastalo štirinajst različnih vrst ščinkavcev, ki se razlikujejo po velikosti, obarvanosti perja, predvsem pa po obliki kljuna in najpogostejši vrsti hrane. Nekatere vrste se hranijo s semeni, druge z žuželkami, tretje s kaktusi itd. 82