Views
5 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

Ponovitev 6. Evolucija

Ponovitev 6. Evolucija Povzetek .......................................... V naravi so organizmi prilagojeni okolju, v katerem živijo. Proces prilagajanja je nenačrten in dolgotrajen ter temelji na naravnem izboru. Iz obstoječih lastnosti, ki so jih imeli predniki, se v danem okolju ohranjajo predvsem tiste, ki omogočajo preživetje. Med prilagoditve spadajo spremembe v zgradbi, fiziologiji ali vedenju. Tako imajo lahko predstavniki različnih vrst v danem okolju podobne lastnosti, kot na primer mleček in kaktus, ki sta po zgradbi podobna, vendar nista sorodna. Tako kot vsi živi organizmi se dejavnikom v okolju prilagajajo tudi bakterije, zato se širi njihova odpornost proti antibiotikom, kar otežuje zdravljenje. Ključni pojmi ................................... analogni organi – organi s podobno funkcijo, vendar različnim izvorom in zgradbo homologija – podobnost v osnovni zgradbi organov zaradi skupnega evolucijskega izvora homologni organi – organi s skupnim izvorom, ki se zaradi različnih nalog med seboj razlikujejo mimikrija – posnemanje vedenja, barve ali vzorcev druge živali ali rastline z namenom zaščite pred plenilci prilagoditev – vsaka lastnost organizma, pridobljena kot posledica naravnega izbora vzajemna evolucija – medsebojno evolucijsko prilagajanje dveh vrst, ki je odvisno od odnosa, v katerem sta vrsti Dejavnosti ....................................... • Pojasni, kaj je mimikrija. • Razloži, zakaj antibiotiki najprej uničijo večino bakterij, nato pa postanejo vse manj učinkoviti. • Razloži, zakaj so si kaktusi in mlečki po zgradbi zelo podobni, čeprav evolucijsko niso zelo sorodni. Na spletu poizvedi, ali kaktuse v naravi najdemo povsod po svetu. • Na spletu poišči sliki kopenske in morske želve ter primerjaj njuni zunanji zgradbi telesa. Opiši, kako sta se prilagodili na okolje v katerem živita. • Zapiši tri primere organov drugih organizmov, ki so homologni človeški roki. homologni analogni organi zgradba fiziologija mimikrija vedenje spremembe medsebojno prilagajanje (vzajemna evolucija) PRILAGODITVE ORGANIZMOV okolje prilagajanje dolgotrajno bakterije naravni izbor nenačrtno naraščanje odpornosti proti antibiotikom 80

Nastajanje novih vrst V biologiji je poimenovanje vrste zapleteno. Najpogosteje jo opredelimo kot skupino osebkov, ki se v naravi med seboj lahko uspešno razmnožujejo in imajo plodne potomce. Kadar osebki iste vrste živijo na določenem območju ob določenem času, pravimo, da sestavljajo populacijo. Zdaj že poznaš pojma vrsta in populacija. Ponovi, kaj je populacija. Osebek Skupina osebkov iste vrste Rjavi medved je v preteklosti poseljeval območje celotne Evrope, z izjemo nekaterih otokov. Danes je iz večjega dela izginil in Evropo poseljujejo le še osebki na posameznih območjih. Iz enotne populacije je nastalo več ločenih populacij. Ločitev ene populacije v dve ali več ločenih populacij lahko privede do nastanka novih vrst. Zaradi mutacij in naravnega izbora se razlike med osebki v ločenih populacijah postopno povečujejo, saj med njimi ne prihaja več do križanja in izmenjave genskega materiala. Razlike v lastnostih lahko v daljšem časovnem obdobju postanejo tako velike, da se pripadniki nekoč ene populacije v primeru ponovne združitve ne morejo več uspešno razmnoževati. V tem primeru govorimo o dveh vrstah. Pogostost pojavljanja enkratno občasno redno Populacije rjavega medveda v Evropi Vzrok za ločitev populacije je pogosto geografski. V daljših časovnih obdobjih lahko nastanejo večje prepreke zaradi premikanja celinskih plošč, ki se med seboj oddaljujejo in povzročajo nastanek novih oceanov ali pa se stikajo in povzročajo nastanek visokih gorstev. Ločitev prvotne populacije na več manjših lahko povzroči že spremenjen tok reke, nastanek jezera, dvig gladine morja, različna sestava tal ali celo zgraditev avtoceste. Ločitev populacije 81