Views
5 days ago

BIO 9 UC 9.pregled

Fosili Fosili ali

Fosili Fosili ali okamnine so ostanki organizmov, ki so živeli v preteklih geoloških obdobjih in so se ohranili v različnih oblikah. Izraz fosil izhaja iz latinskega izraza fossilis, ki pomeni izkopan. Nastanek fosila Amonit je starinski glavonožec, ki je izumrl pred približno 65 milijoni let. Ko je žival umrla, je potonila na morsko dno. Mehkejši deli živali so sčasoma razpadli ali pa so jih pojedle druge živali. Na dnu je tako ostala le zunanja lupina, ki so jo počasi prekrile usedline ali sedimenti (mulj, glina, pesek ali prod). Fosilni ostanek amonita Zaradi nalaganja novih usedlin se je nad ostankom amonita nabirala vse debelejša plast sedimenta, ki se je zaradi teže, pritiska višjih plasti na spodnje in spreminjanja temperature vedno bolj sprijemala in se v dolgem časovnem obdobju spremenila v trdne sedimentne kamnine. Tudi ostanek lupine amonita so počasi prepojile mineralne raztopine, nato so minerali delno ali v celoti nadomestili organski material, ki je tako okamnel. Proces nastajanja fosila se imenuje fosilizacija. ZANIMIVOSTI: Znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem fosilov, se imenuje paleontologija. Paleontologi ugotavljajo, na kakšne načine fosili nastanejo, določajo njihovo starost in sorodnost z drugimi organizmi ter rekonstruirajo življenje v evolucijski preteklosti. Nastanek fosilov Najpogosteje se ohranijo trdi deli živali, kot so okostja, zobovje vretenčarjev, hišice polžev, lupine školjk, oklepi rakov in podobno. Izdelaj svoj fosil po navodilih na strani 92. Fosilni ostanek morske zvezde 87

6. Evolucija Nikoli si ne bi predstavljali, da so nekoč živeli dinozavri, če ne bi našli fosilnih ostankov njihovih okostij. Pogosto najdemo tudi odtise rastlinskih organizmov ali celo ohranjene sledove živalskih stopinj, ki so dokaz za to, kako se je žival premikala. Odtis rastline Odtis stopinje živali ZANIMIVOSTI: O nastanku jantarja govori legenda o Faetonu, sinu sončnega boga Heliosa. Ta je očetu ukradel sončni voz in z nepremišljenim drvenjem skoraj uničil Zemljo. Poglavar bogov Zevs je položaj rešil tako, da je voz uničil s strelo, Faetonovo truplo pa je končalo v reki. Faetonova mati in sestre so dolgo žalovale in jokale za njim. Nenadoma so začutile, da se ne morejo premakniti, ker so jim noge prirasle k tlom. V žalosti so si ruvale lase, a namesto las jim je pod prsti šelestelo listje. Spremenile so se v drevesa, vendar tudi kot drevesa niso nehale jokati. Njihove solze so privrele na dan in se na zraku spremenile v jantar. Sončni bog Helios še danes žaluje za svojim sinom. Zvečer, ko sonce zaide, kanejo iz zvezd, srebrnih oči neba, solze. Ljudje jim pravimo rosa. Največ dobro ohranjenih fosilov najdemo tam, kjer je bilo nekoč morje, saj so organizme v vodi hitro prekrili sedimenti in zato niso propadli zaradi sonca, vlage ali mikroorganizmov. Dobro ohranjene organizme najdemo tudi v jantarju (fosilizirani smoli). Smola iz drevesa se na zraku strdi in se v dolgotrajnem procesu fosilizacije spremeni v jantar. Pogosto se vanjo, preden se strdi, ujamejo žuželke ali druge manjše živali. V njej tako ne najdemo le odtisa ali delčka, temveč v celoti ohranjen organizem. Fosili, najdeni v Sloveniji Leta 2005 so v Tunjiškem gričevju ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp našli najstarejši fosil morskega konjička na svetu: fosil primerka, ki je živel pred 13 milijoni let. V severovzhodni Sloveniji pa so našli fosilne korale, zob morskega psa ter morskega ježka. Žuželka, ujeta v jantarju Fosil in rekonstrukcija morskega konjička Fosilne korale Morski ježek Kaj lahko sklepaš o okolju v Sloveniji na osnovi navedenih najdb? Pred 15 milijoni let se je nad večjim delom vzhodne Slovenije in osrednje Evrope razprostiralo morje, imenovano Paratetida, ki je bilo bogato z življenjem. V njem so živeli orjaški morski psi, različne korale, ribe, polži, školjke in številni drugi organizmi. Danes lahko na osnovi fosilnih najdb sklepamo, da je bilo tedanje morje toplejše, kot je danes Jadransko morje. O toplem morju med drugim pričajo ostanki manjših koralnih grebenov, ki za rast potrebujejo višje temperature, dobro kroženje čiste vode, svež pritok hrane in dovolj svetlobe. Take razmere danes najdemo v tropskih oziroma toplejših morjih. 88