Views
4 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

6. Evolucija Majhne

6. Evolucija Majhne populacije Danes so številne živalske in rastlinske vrste razdrobljene na zelo majhne populacije. Vzrok za to je pogosto človekovo poseganje v okolje in naravo. Ponekod posamezne populacije sestavlja le še nekaj osebkov. Obstoj takšnih populacij je ogrožen, saj prihaja do izgube genetske pestrosti, ki je ključna za prilagajanje spremembam v okolju. Za ohranjanje genetske pestrosti populacije pa je pomembno, da je populacija dovolj velika. V dovolj veliki populaciji se pogostost alelov ne spreminja, pri majhnih populacijah pa je velika verjetnost, da eden izmed dveh alelov v naslednji generaciji izgine iz populacije. Pri majhnih populacijah se lahko pojavlja tudi parjenje v sorodstvu, zaradi česar je v vsaki naslednji generaciji manj genetske pestrosti. Takšne populacije so močno izpostavljene številnim boleznim, zmanjša se plodnost in imajo slabše možnosti za preživetje. Veliki hrček Veliki hrček je v Sloveniji edini predstavnik hrčkov. Njegova domovina so stepe, kjer se hrani pretežno z zelenimi deli rastlin, gomolji, semeni, plodovi ter tudi žuželkami in polži. V Evropi je vezan na kulturno stepo. V zadnjem času se populacije hrčka v srednji in zahodni Evropi hitro zmanjšujejo, ponekod je celo že izumrl. Vzrok za to so spremembe v načinu kmetovanja (uporaba pesticidov, intenzivno kmetijstvo) in zastrupljanje osebkov zaradi povzročanja škode na kmetijskih pridelkih. V Sloveniji je veliki hrček omejen le na majhno ozemlje v okolici Središča ob Dravi. Populacija hrčka je ocenjena na okoli 100 osebkov, zato je njegova prihodnost negotova. Povzetek .......................................... Vrsta je skupina osebkov, ki se v naravi med seboj lahko uspešno razmnožujejo in imajo plodne potomce. Osebki iste vrste, ki živijo na določenem območju ob določenem času, sestavljajo populacijo. Razdelitev ene populacije na dve ali več ločenih lahko v daljšem časovnem obdobju privede do nastanka novih vrst, saj postanejo razlike med osebki ločenih populacij zaradi naravnega izbora in mutacij tako velike, da se pripadniki nekoč ene populacije v primeru ponovne združitve ne morejo več uspešno razmnoževati. Vzrok za ločitev populacij je pogosto geografski. Z evolucijskim razvojem vrste nastajajo, pa tudi izumirajo. Kadar so spremembe v okolju prevelike, lahko vrsta izumre. O izumrtju govorimo, ko ni nobenega dvoma, da je propadel zadnji osebek vrste. Danes na svetu živi okrog 1 % vseh nekdaj živečih vrst. Na izumiranje so v preteklosti vplivale predvsem globalne katastrofe, (npr. trki kometov, vulkani, segrevanje in ohlajanje ozračja). Povzročile so množična izumrtja – ne le ene vrste, temveč več skupin organizmov. Izumrtje pa ni vedno globalno. Izginejo lahko tudi manjše populacije na določenem območju, še vedno pa so prisotne drugod. Obstoj majhnih populacij je ogrožen, saj prihaja do izgube genetske pestrosti, ki je ključna za prilagajanje spremembam v okolju. Vzroki za lokalna izumrtja so različni. Pogosto nanje vpliva človek s poseganjem v okolje oz. naravo. Izumiranje vrst poteka počasneje kot njihovo nastajanje, zato se je pestrost organizmov skozi zgodovino povečevala. Ključni pojmi ................................... endemit – organizem, ki ga najdemo le v določenem predelu sveta izumiranje – del evolucijske usode vsake vrste. Vrsta je izumrla, če ni nobenega dvoma, da je propadel zadnji osebek in je vrsta popolnoma izginila. Dejavnosti ....................................... • Zapiši, kaj se lahko zgodi majhni populaciji z majhno genetsko pestrostjo. • S pomočjo katerih dokazov lahko potrdimo teorijo o premikanju celin? Ali lahko s pomočjo zemljevida sveta sklepaš, kako so se celine premikale? • Razloži, kako lahko iz ene predniške vrste nastaneta dve vrsti. Ali lahko nastane več vrst? Od česa je to odvisno? 86

Fosili Fosili ali okamnine so ostanki organizmov, ki so živeli v preteklih geoloških obdobjih in so se ohranili v različnih oblikah. Izraz fosil izhaja iz latinskega izraza fossilis, ki pomeni izkopan. Nastanek fosila Amonit je starinski glavonožec, ki je izumrl pred približno 65 milijoni let. Ko je žival umrla, je potonila na morsko dno. Mehkejši deli živali so sčasoma razpadli ali pa so jih pojedle druge živali. Na dnu je tako ostala le zunanja lupina, ki so jo počasi prekrile usedline ali sedimenti (mulj, glina, pesek ali prod). Fosilni ostanek amonita Zaradi nalaganja novih usedlin se je nad ostankom amonita nabirala vse debelejša plast sedimenta, ki se je zaradi teže, pritiska višjih plasti na spodnje in spreminjanja temperature vedno bolj sprijemala in se v dolgem časovnem obdobju spremenila v trdne sedimentne kamnine. Tudi ostanek lupine amonita so počasi prepojile mineralne raztopine, nato so minerali delno ali v celoti nadomestili organski material, ki je tako okamnel. Proces nastajanja fosila se imenuje fosilizacija. ZANIMIVOSTI: Znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem fosilov, se imenuje paleontologija. Paleontologi ugotavljajo, na kakšne načine fosili nastanejo, določajo njihovo starost in sorodnost z drugimi organizmi ter rekonstruirajo življenje v evolucijski preteklosti. Nastanek fosilov Najpogosteje se ohranijo trdi deli živali, kot so okostja, zobovje vretenčarjev, hišice polžev, lupine školjk, oklepi rakov in podobno. Izdelaj svoj fosil po navodilih na strani 92. Fosilni ostanek morske zvezde 87