Views
1 week ago

BIO 9 UC 9.pregled

1. Biologija in družba

1. Biologija in družba Biologija in družba Ker je biologija v temelju drugih znanosti in strok, jo uvrščamo med temeljne znanosti. To so znanosti, ki preučujejo in opisujejo temeljne značilnosti in zakonitosti. Namen temeljnih raziskav je pridobivati novo znanje o splošnih zakonitostih ter tako razširjati naše vedenje in razumevanje o predmetu, ki ga temeljna znanost preučuje. Uporabne znanosti so tiste, ki izsledke temeljnih znanosti s svojimi raziskavami (uporabne raziskave) poskušajo pretvoriti v uporabne in koristne stvari, ki nam lahko olajšajo in/ali olepšajo vsakdan. Primer prenosa znanja iz temeljne znanosti v uporabo je t. i. učinek lotosa. Izraz biologija je leta 1736 prvi uporabil švedski botanik, zdravnik in zoolog Carl Linnaeus (1707–1778). Učinek lotosa – primer prenosa biološkega znanja v uporabo Biologi so že v sedemdesetih letih 20. stoletja zaceli preučevati, kako to, da je površina lotosovih listov suha in čista, čeprav lebdijo na vodni gladini, ki je lahko tudi zelo umazana. Opazili so, da vodne kapljice, ki pridejo v stik s površino lotosovega Lotos lista, po njej zdrsnejo in s seboj odnesejo umazanijo. Delci umazanije tako ne ovirajo prehoda svetlobe do kloroplastov, kjer poteka fotosinteza. Če se to ne bi zgodilo, bi zaradi delcev umazanije lahko prišlo do zmanjšanja fotosinteze. In še eno prednost imajo za rastlino takšni listi, ki se »sami čistijo« – s tem se s površine lista odstranjujejo tudi škodljivi organizmi (npr. glive). Da bi odkrili, kako se lahko listi lotosa na ta način »sami čistijo«, so znanstveniki pod elektronskim mikroskopom preučevali površino lotosovega lista. Ugotovili so, da je hrapava, značilno oblikovana v »griče« in »doline«; to jih je presenetilo, saj so pričakovali, da bo gladka. Nadaljnja analiza strukture površine lista je razkrila, da je vrhnji sloj lista voščen in da odbija vodo. Vodne kapljice se zaradi lastne površinske napetosti združijo v kroglice, ki ležijo na vrhnjih konicah hrapave površine lista kot fakirji na žebljičasti deski. Ker je sila trenja med površino lista in kapljico zaradi zelo površnega stika majhna, kapljica ob najmanjšem nagibu zdrsi z lista. Če ob zdrsu naleti na drobce umazanije, jih odnese s seboj. Površina lotosovega lista, kot je vidna z elektronskim mikroskopom Posamezen »gric« meri okoli milijoninko milimetra (= 1 nanometer = 1 nm). Računalniška simulacija kapljic vode, na katere so se prilepili delci umazanije, na površini lotosovega lista 6

Učinek lotosa – torej sposobnost, da se površinske plasti »same čistijo« – so znanstveniki odkrili tudi pri drugih rastlinah (zelje, trsje), pa tudi pri živalih (krila kačjega pastirja in metuljev). Z uporabnimi raziskavami so nato vedenje o učinku lotosa prenesli v različne možnosti uporabe – od pršil za kopalnice, barve za fasade do stekel, ki odbijajo vodo. Steklo brez učinka lotosa in z njim Na desni del stekla je bil nanesen premaz, ki omogoča učinek lotosa. Na tem delu stekla tako nastajajo vodne kapljice, ki spolzijo po steklu. Vidljivost skozi ta del stekla je bistveno izboljšana. BREZ Z Za prenos učinka lotosa v uporabo so strokovnjaki pri razvoju poleg biološkega znanja potrebovali še veliko drugih znanj, med drugim tudi znanje iz kemije in fizike. Raziskave, ki vključujejo različne vede, imenujemo interdisciplinarne raziskave. V takih raziskavah deluje tim ljudi, ki združuje strokovnjake z različnih področij znanosti. Znanje in razumevanje s področja biologije je pomembno in nujno potrebno tudi za področje prava, saj kar nekaj zakonov, pravilnikov in uredb ureja dejavnosti in raziskave na biološkem področju. Tak je na primer Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO), ki natančno opredeljuje, kaj so gensko spremenjeni organizmi (GSO) in kako z njimi ravnati, ter določa ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje možnih škodljivih vplivov na okolje. V zakonu je zlasti velik poudarek na ohranjanju biotske pestrosti in na zdravju ljudi. Zakon ureja tako delo z GSO v zaprtih sistemih (npr. laboratorijih), namerno sproščanje GSO v okolje (npr. zasaditev njive z GSO) kot tudi dajanje GSO ali izdelkov, ki vsebujejo GSO, na trg. Razvoj biološke znanosti bo v prihodnosti prinesel še nova spoznanja in tehnologije, tako da bo biološko znanje vse bolj pomembno kot temelj za različne družbene dejavnosti in za sprejemanje utemeljenih osebnih in družbenih odločitev, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni; med njimi je tudi oblikovanje in sprejemanje novih predpisov in zakonov, ki bodo posegali na biološko področje (aktivno državljanstvo). 7