Views
1 week ago

BIO 9 UC 9.pregled

6. Evolucija Nikoli si

6. Evolucija Nikoli si ne bi predstavljali, da so nekoč živeli dinozavri, če ne bi našli fosilnih ostankov njihovih okostij. Pogosto najdemo tudi odtise rastlinskih organizmov ali celo ohranjene sledove živalskih stopinj, ki so dokaz za to, kako se je žival premikala. Odtis rastline Odtis stopinje živali ZANIMIVOSTI: O nastanku jantarja govori legenda o Faetonu, sinu sončnega boga Heliosa. Ta je očetu ukradel sončni voz in z nepremišljenim drvenjem skoraj uničil Zemljo. Poglavar bogov Zevs je položaj rešil tako, da je voz uničil s strelo, Faetonovo truplo pa je končalo v reki. Faetonova mati in sestre so dolgo žalovale in jokale za njim. Nenadoma so začutile, da se ne morejo premakniti, ker so jim noge prirasle k tlom. V žalosti so si ruvale lase, a namesto las jim je pod prsti šelestelo listje. Spremenile so se v drevesa, vendar tudi kot drevesa niso nehale jokati. Njihove solze so privrele na dan in se na zraku spremenile v jantar. Sončni bog Helios še danes žaluje za svojim sinom. Zvečer, ko sonce zaide, kanejo iz zvezd, srebrnih oči neba, solze. Ljudje jim pravimo rosa. Največ dobro ohranjenih fosilov najdemo tam, kjer je bilo nekoč morje, saj so organizme v vodi hitro prekrili sedimenti in zato niso propadli zaradi sonca, vlage ali mikroorganizmov. Dobro ohranjene organizme najdemo tudi v jantarju (fosilizirani smoli). Smola iz drevesa se na zraku strdi in se v dolgotrajnem procesu fosilizacije spremeni v jantar. Pogosto se vanjo, preden se strdi, ujamejo žuželke ali druge manjše živali. V njej tako ne najdemo le odtisa ali delčka, temveč v celoti ohranjen organizem. Fosili, najdeni v Sloveniji Leta 2005 so v Tunjiškem gričevju ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp našli najstarejši fosil morskega konjička na svetu: fosil primerka, ki je živel pred 13 milijoni let. V severovzhodni Sloveniji pa so našli fosilne korale, zob morskega psa ter morskega ježka. Žuželka, ujeta v jantarju Fosil in rekonstrukcija morskega konjička Fosilne korale Morski ježek Kaj lahko sklepaš o okolju v Sloveniji na osnovi navedenih najdb? Pred 15 milijoni let se je nad večjim delom vzhodne Slovenije in osrednje Evrope razprostiralo morje, imenovano Paratetida, ki je bilo bogato z življenjem. V njem so živeli orjaški morski psi, različne korale, ribe, polži, školjke in številni drugi organizmi. Danes lahko na osnovi fosilnih najdb sklepamo, da je bilo tedanje morje toplejše, kot je danes Jadransko morje. O toplem morju med drugim pričajo ostanki manjših koralnih grebenov, ki za rast potrebujejo višje temperature, dobro kroženje čiste vode, svež pritok hrane in dovolj svetlobe. Take razmere danes najdemo v tropskih oziroma toplejših morjih. 88

Med največjimi najdbami fosilov v Sloveniji so ostanki sesalcev. Tak primer je okostje mamuta, staro približno 20.000 let. Mamuti so bili ledenodobni predniki današnjih slonov. Živeli so od časa pred približno 4,8 milijona let vse do približno 4.500 let pr. n. št. Vzrokov za njihovo izumrtje je bilo več, med drugim podnebne spremembe in spremembe v rastlinstvu ob koncu ledene dobe. Zaradi vedno bolj toplega in vlažnega podnebja ob koncu ledene dobe so travnate površine, ki so idealni habitat za velike rastlinojedce, kot so bili mamuti, nadomestila drevesa. Zaradi pomanjkanja travnatih površin mamuti niso imeli dovolj hrane, zato so izumrli. Eden izmed vzrokov za njihovo izumrtje naj bi bilo tudi iztrebljanje zaradi lova človeka. Oglej si sliko mamuta. Kako je bil prilagojen takratnemu ledenodobnemu podnebju in kako se razlikuje od današnjega slona? Zakaj, misliš, so imeli mamuti v primerjavi z danes živečimi sloni tako majhne uhlje? Spomni se uhljev pri puščavski in polarni lisici. Okostje mamuta iz Nevelj pri Kamniku V Mokriški jami so našli okostje jamskega medveda. Jamski medved je živel v obdobju pleistocenskih ledenih dob (pred 270.000–20.000 leti). Od današnjega rjavega medveda se je med drugim razlikoval po daljših prednjih okončinah in močnih podočnikih. Izumrl je ob koncu ledenih dob. Okostje jamskega medveda iz Mokriške jame Rekonstrukcija mamuta Rekonstrukcija jamskega medveda ZANIMIVOSTI: Znanstveniki so analizirali ohranjeno DNA z okostja 42.000 let starega dlakavega mamuta, katerega zamrznjeno telo je bilo najdeno v Sibiriji leta 2007. Na osnovi gena, ki pri sesalcih določa barvo dlake oziroma kožuha, domnevajo, da so imeli dlakavi mamuti različne barve kožuha. Prav tako so analizirali gene za beljakovino hemoglobin (ta je ključen za prenos kisika po telesu) in jih primerjali z geni današnjih azijskih in afriških slonov. Ugotovili so, da so imeli mamuti posebno različico hemoglobina, ki je omogočala, da se je kisik v kri sproščal tudi pri nizkih temperaturah. Leta 2004 so v kamnolomu v Stranicah odkrili večje odlomke kosti dinozavra. Predvidevajo, da so pripadali rastlinojedemu dinozavru iz skupine oklepnih dinozavrov. Fosilni odlomek kosti dinozavra iz Stranic Predstavnik rastlinojedih oklepnih dinozavrov ZANIMIVOSTI: V jami Špehovka na Tisniku nad Hudo luknjo lahko še danes najdemo obruse jamskega medveda. V debelih kožuhih so imeli veliko zajedavcev in znebiti so se jih skušali tako, da so se drgnili ob karkoli dovolj trdnega, tudi steno jame. Če z roko podrgnemo po površini stene, imamo občutek, kot da je na nekaterih mestih spolirana. 89