Views
4 months ago

BIO 9 UC 9.pregled

Ponovitev 6. Evolucija

Ponovitev 6. Evolucija Povzetek .................................................................. Fosili ali okamnine so ostanki organizmov, ki so živeli v preteklih geoloških obdobjih in so se ohranili v različnih oblikah. Ker so jih delno ali v celoti počasi prepojili minerali, so okamneli. Temu procesu pravimo fosilizacija. Fosili so lahko v obliki sledi ali odtisov, ali pa je ohranjen celoten organizem. Dobro ohranjene organizme pogosto najdemo v fosilizirani smoli ali jantarju. Starost fosila lahko okvirno določimo po tem, v kateri plasti sedimentnih kamnin ga najdemo. Natančnejšo starost fosilov določimo s pomočjo naravne radioaktivnosti kamnin oz. razpada radioaktivnih izotopov. Nekateri fosili so značilni za točno določena obdobja in jim pravimo tudi vodilni fosili. Nekateri organizmi pa se skozi daljša časovna obdobja niso spremenili ali pa so se spremenili le zelo malo. Nekaj takšnih obstaja še danes, pravimo pa jim živi fosili. Takšna organizma sta na primer dvokrpi ginko in indijski brodnik. Ključni pojmi ........................................................... fosil ali okamnina – ostanek nekdaj živečega organizma ali sled njegovega delovanja vodilni fosili – fosili, značilni za točno določeno geološko obdobje živi fosili – maloštevilni predstavniki nekoč živečih skupin organizmov, ki se skozi geološka obdobja do danes niso spremenili ali pa so se spremenili le malo Dejavnosti ............................................................... • Zapiši, s pomočjo katerih fosilnih ostankov razlagamo, da je pred nekaj milijoni let na območju večjega dela Slovenije bilo tropsko morje Paratetida. • Ali lahko rečemo, da so fosili dokaz za evolucijo? Razloži. • Izdelaj svoj fosil. Potrebuješ: -- jogurtov lonček, -- spužvo, naravno ali umetno (spužve z več luknjami so boljše), -- nekaj finega peska, -- kopalno sol (magnezijev sulfat) ali mešanico enakih delov kuhinjske soli in jedilne sode, -- majhen krožnik ali pladenj. Iz spužve izreži 2 cm velik košček. Na dnu jogurtovega lončka naredi dve ali tri luknjice in ga postavi na krožnik ali pladenj. V lonček nasuj približno 1 centimeter peska in nanj položi spužvo ter vse skupaj prekrij z dvocentimetrsko plastjo peska. Nato zmešaj štiri žlice kopalne soli (ki vsebuje magnezijev sulfat) in štiri žlice tople vode ter mešanico zlij v jogurtov lonček, da ponikne skozi pesek. Kozarec pusti na varnem in toplem (na primer na okenski polici). Mešanico vode in soli dodajaj enkrat na dan vsaj pet dni. Če bo postopek trajal dlje, bo spužva bolj fosilizirana. Po enem tednu postopek fosilizacije zaključi; pusti, da se pesek suši najmanj dva dni, preden odstraniš »fosilno« spužvo. Če je še vedno vlažna, pusti fosil še nekaj dni pri miru. V luknjice v spužvi se ujame sol in jo mineralizira. Ko se sol izsuši, se strdi in ustvari fosil. Krušenje je odvisno od kakovosti peska. Razmisli in razloži proces fosilizacije spužve. 92

Evolucija človeka Kot vsak organizem na Zemlji imamo tudi ljudje daljne prednike in dolgo zgodovino. Evolucijska zgodovina človeka, tako kot vseh drugih živih bitij na Zemlji, sega vse do nastanka prvih enoceličnih organizmov. Pred 65 milijoni let naj bi se razvil zadnji skupni prednik primatov, med katere uvrščamo tudi človeka. Verjetno so bili to majhni žužkojedi sesalci, ki so živeli na drevesih. Iz njih so se najprej razvili lemurji, kasneje pa še druge skupine primatov. Nekatere osnovne značilnosti primatov so gibljivi prsti, ki omogočajo oprijemanje, občutljive blazinice na prstih, nohti in razvitost vida kot najpomembnejšega čuta. Oči na sprednjem delu glave omogočajo izvrstno prostorsko gledanje in ocenjevanje razdalj. V primerjavi z drugimi sesalci je pri primatih voh manj razvit. Večina primatov je prilagojena za življenje na drevesih. milijonov let pred sedanjostjo 0 10 20 30 40 50 60 lemurji in loriji nartničarji opice novega sveta opice starega sveta giboni zadnji skupni prednik primatov Sorodstveno drevo primatov Prikazane so značilne živeče skupine. Časi cepitev skupin so približni. orangutani gorile šimpanzi človek Ali lahko z zgornje slike razbereš, s katerimi opicami je imel človek zadnjega skupnega prednika, kar pomeni, da so mu te opice tudi najbolj sorodne? Z analizo DNA so ugotovili, da so človeku najbolj sorodni šimpanzi. Zadnji skupni prednik človeka in šimpanza naj bi živel pred približno 6 do 7 milijoni let. Poleg šimpanzov so človeku podobne opice še giboni, orangutani in gorile. Vse danes uvrščamo med opice, ki so se razvile pred približno 35 milijoni let. Nobena od navedenih vrst opic nima repa. Rep je zakrnel tudi pri človeku. Oglej si slike. Razmisli, v čem se ljudje še razlikujemo od človeku podobnih opic. Pomisli na držo, okončine, poraslost telesa z dlako in vedenje. Gibon Orangutan Gorila Šimpanz 93