Views
8 months ago

Bio Slo 8 UC merged

1. Raziskujem –

1. Raziskujem – potujem skozi sebe biologija, veda, znanost, naravoslovne vede, poskus, raziskava, domneva ali hipoteza, celična teorija, metoda dela, mikroskop, evolucija Slavno sliko »Lekcija anatomije dr. Tulpa« je Rembrandt ustvaril v Amsterdamu leta 1632, star 26 let. Enkrat letno je bilo dovoljeno opraviti javno obdukcijo za opazovalce, ki so plačali vstopnino. Tega leta je dr. Tulp učil anatomijo ob telesu človeka, ki je bil obešen zaradi oboroženega ropa. Te zanima, kako premakneš roko v zapestju in prstih, da primeš svinčnik in z natančnimi gibi vodiš njegovo konico po papirju, da napišeš dogovorjene znake, ki jih vsi razumemo? Katere mišice sodelujejo, kako so pripete na kosti, katere kite jih povezujejo? Kakšne celice so mišične celice, kaj jih sproži v krčenje? Biologija kot veda Človek je bil od nekdaj radoveden in je raziskoval razvoj, sestavo in delovanje živih bitij ter njihovega okolja. Postavljal si je vprašanja in na različne načine iskal odgovore nanje. Znanstveni način dela je razvijal tako, da je poskuse in raziskave načrtoval. Pri tem je uporabljal ustaljeno tehniko. Poskus je moral biti ponovljiv, da je lahko svoje ugotovitve preverjal. Na tak način je razvijal raziskovalno metodo, ki ga je vodila k novim odkritjem. Takšen način raziskovanja je pomemben za naš razvoj, izboljševanje kakovosti življenja in bivanja v okolju. Še danes so najpogostejše metode raziskovanja: • opazovanje, • merjenje, • poskusi, • anketiranje, • popisovanje in druge. Biologija (veda o živem, iz grških izrazov bios – življenje in logos – veda) je naravoslovna znanstvena veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih bitij v njihovem okolju. Naravoslovne vede biologija, kemija, fizika, geografija, geologija in astronomija pojasnjujejo dogajanje v naravi v celoti. Biologija je zelo obsežna veda, saj je raznovrstnost živih bitij in njihovih okolij na Zemlji zelo velika. Delimo jo lahko na več glavnih smeri in panog. smeri panoge ZANIMIVOSTI: V Evropi je danes število novih dognanj (objav znanstvenih člankov) bioloških ved večje od kateregakoli drugega področja znanosti. Ker je biologija hkrati jedro biotehniških ved, njen vpliv narašča tudi na vseh tistih področjih življenja, ki bodo odločilno zaznamovala 21. stoletje. zoologija proučuje živali sistematika botanika proučuje rastline citologija mikrobiologija proučuje mikroorganizme genetika antropologija proučuje človeka ekologija primerja in razvršča organizme proučuje zgradbo in delovanje celice proučuje dedovanje proučuje odnos med živimi bitji in okoljem Izsledke biologije danes uporabljamo predvsem v medicini, farmaciji, veterini, kmetijstvu in gozdarstvu. Za današnjo količino znanja in razvoj so bila ključna številna odkritja v preteklosti. Številni navdušeni raziskovalci so imeli genialne zamisli za svoje poskuse in odkritja, na osnovi katerih smo do danes korenito spremenili način življenja in še vedno razvijamo sodobna raziskovanja. 8

Nizozemec Anton van Leeuwenhoek (1632–1723) je sestavil izpopolnjen mikroskop z lečo. Z njim je dosegel do 270-kratne povečave. Z mikroskopom je opazoval različne snovi, ki so vsebovale živa bitja; leta 1683 je ob opazovanju svojih, ženinih in hčerinih zobnih oblog zapisal: »Bela snov, gosta kot testo. Na svoje veliko začudenje sem zagledal zelo veliko majhnih 'živalic', ki so se čudovito gibale. Tiste večje so se gibale zelo sunkovito in hitro kot ščuke v vodi … Druge so se vrtele v krogu in teh je bilo največ.« Opazoval je tudi zobne obloge dveh mož, ki nikoli nista čistila svojih zob: »Neverjetna velika druščina 'živalic', vse plavajo bolj okretno, kot sem kdaj videl! Nekatere močno upogibajo svoja 'telesa' in se sunkovito premikajo. Vsa voda se zdi živa.« To so zapisi prvih opazovanj živih bakterij. Anton van Leeuwenhoek ZANIMIVOSTI: • Beseda biologija je bila prvič uporabljena šele v začetku 18. stoletja, čeprav se je človek s temi področji srečeval že od začetka svojega razvoja. Kemija in fizika sta veliko starejši naravoslovni vedi. • Antona van Leeuwenhoeka imenujemo očeta mikrobiologije. Opisal je mišična vlakna, bakterije in tudi delovanje najmanjših žilic, kapilar. Leeuwenhoekov mikroskop Robert Hooke (1635–1703), angleški naravoslovec, je bil vrhunski izumitelj na področjih vseh naravoslovnih ved. V biologiji je najbolj znan po odkritju, do katerega je prišel pri opazovanju tankih slojev plute s svojim sestavljenim mikroskopom, ki je dosegel 100-kratno povečavo. V svoji knjigi Mikrografija je zapisal: »Opažam, da je vse preluknjano kot čebelji panj, le da pore niso tako pravilne. Verjetno tega ni še nihče videl, saj o tem še nikoli nisem bral oziroma nisem srečal nikogar, ki bi omenil kaj takega.« Hooke je odkril celično steno rastlinskih celic. Prvi je uporabil izraz »celica« – navdih je dobil pri poimenovanju majhnih samostanskih sob, v katerih so stanovali menihi. V svoji zagnanosti, da bi odkrival očem nevidna bitja, je bil pogosto nerazumljen. Neki satirik ga je v tistem času opisoval takole: »Kot pijan je vlagal celo premoženje v ta mikroskop, da je gledal nekakšne jegulje v kisu, ‘črvičke’ v siru in modro snov v slivah, kar naj bi vse bila živa bitja.« Robert Hooke Čeprav je Hooke poimenoval celico že leta 1665, je preteklo še 170 let, preden so postavili celično teorijo: • vsi organizmi so zgrajene iz celic, • celica je osnovna enota vsakega organizma, • nove celice nastajajo samo s celično delitvijo. 9