Views
10 months ago

Bio Slo 8 UC merged

10. Hranim se Voda Kadar

10. Hranim se Voda Kadar premalo piješ, občutiš žejo. Če občutku žeje ne slediš in si ne privoščiš kozarca vode, lahko ta občutek utihne in zamre. Vključi se sistem za varčevanje z vodo. Suha usta so lahko znak izsušitve, pozneje se pojavijo še: • glavobol, • bolečine v trebuhu, • slabost in še drugi znaki. V telesu odraslega človeka je okoli 60% vode, s starostjo pa delež vode pada. Voda je potrebna za raztapljanje nekaterih snovi. Omogoča izločanje v vodi topnih nerabnih snovi – predvsem z znojem in urinom. Zdravniki priporočajo za pogasitev žeje predvsem vodo. Prava kava in pravi čaj ne pogasita žeje, temveč delujeta kot spodbujevalca izločanja vode iz telesa. Najmanjša količina vode, ki jo telo potrebuje vsak dan, je en liter in pol do dva litra, potrebe po vodi pa so odvisne od tvoje dnevne aktivnosti in okolja. Poleg zraka je voda življenjsko pomembna snov. Oboje velja varovati! Odrežem si kos kruha in odgriznem grižljaj. Žvečim, dokler zalogaj ni skoraj že tekočina. Preseneti me nov okus. Prebavila Košček kruha po dolgotrajnem žvečenju postane drugačnega okusa. Poskusi še ti. Opiši in poskusi razložiti. Svoja opažanja zapiši. V ustih hrano z zobmi režemo, sekamo, drobimo, meljemo – hrano mehansko obdelamo. S slino jo namočimo, z jezikom premešamo in okušamo. Slino tvorimo v žlezah slinavkah. Poleg močenja in dodajanja sluzi, da zalogaj bolj gladko drsi naprej, slina z encimom amilazo razgrajuje škrob v manjše molekule. Če žvečimo dovolj dolgo, ga razgradi do glukoze. 116

Encimi so po svoji sestavi beljakovine, ki sodelujejo v vseh kemijskih reakcijah v telesu in jih zelo pospešujejo. Pri razgradnji velikih molekul hrane v manjše sodelujejo prebavni encimi, ki jih različne prebavne žleze izločajo v prebavno cev (prebavni sok). zobna sklenina zobovina dlesen zobna votlina z živcem in žilami zobna krona ZANIMIVOSTI: Nekateri prebavni encimi za učinkovito pospeševanje kemične razgradnje potrebujejo kislo okolje, drugi pa bazično. Prebavni sokovi poleg encimov vsebujejo tudi kemične spojine, ki mešanico hrane na določenem mestu na prebavni poti pretvarjajo v kislo, drugje pa v bazično. zobna korenina čeljust Ugrizni v jabolko in si oglej svoj ugriz. Kako so razporejeni tvoji zobje? Koliko jih je? Poimenuj jih. Kakšne razlike v zobovju opaziš na prvem in drugem rentgenskem posnetku? V PREMISLEK: »Svojo pijačo moraš žvečiti in svojo hrano piti.« Mahatma Gandhi Mlečno zobovje, vidijo se tudi izraščajoči stalni zobje Stalno zobovje Lahko razložiš zgornji nasvet velikega moža in misleca? Narediš lahko zanimiv poskus: pri naslednjem obroku žveči vsak grižljaj tako dolgo, da bo hrana povsem tekoča. Gotovo okusiš vsak grižljaj veliko bolj temeljito, prenehaš se pogovarjati med hranjenjem in zavedaš se, kaj ješ! Gotovo bo občutek sitosti in umirjenosti večji. Površina zob je prekrita s sklenino. To je najtrša snov v telesu. Ostanki hrane na zobeh so hrana številnim bakterijam in mikroorganizmom, ki živijo v ustih. Skupki mikroorganizmov v zobnih oblogah proizvajajo kislino. Ta razjeda sklenino in prizadene tudi zobovino pod njo. V sredini zobovine je zobna votlina ali pulpa, v kateri so krvne žilice in živec. Ko razjeda doseže živec, te zob zaboli. Del zoba ki je nad dlesnimi, imenujemo zobna krona, v čeljust pa sega zobna korenina. Ugotovi, koliko zalivk že imaš, in nato še opiši, katere bolezni in okvare zob poznaš. V zvezek nariši poučen strip, ki naj ponazori pravilno čiščenje zob. 117