Views
4 days ago

Bio Slo 8 UC merged

1. Raziskujem –

1. Raziskujem – potujem skozi sebe Ponovi svoje znanje o mikroskopu in mikroskopiranju. ZANIMIVOSTI: Naravoslovca Hooka so leta 1678 v Kraljevem združenju raziskovalcev v Londonu zaprosili, naj potrdi Leeuwenhoekova spoznanja o majhnih živih bitjih, ki jih je ta opazoval pod svojim preprostim mikroskopom. Hooke je potrdil njegova opazovanja, pri tem pa omenil, da ima Leeuwenhoekov mikroskop večjo zmogljivost povečave, a je za uporabo manj pripraven: »Nasilen je za moje oči, potreben je trud in moj vid pri tem peša.« Hookov mikroskop Hookova risba zgradbe plute Svetlobni mikroskop okular tubus stojalo revolver objektiv makrometrski vijak mikrometrski vijak mizica Elektronski mikroskop nam omogoča opazovanje celične zgradbe, ki je ne vidimo s svetlobnim mikroskopom. V njem na opazovani predmet namesto svetlobnih žarkov usmerimo snop elektronov. Sliko predmeta lahko povečamo tudi večmilijonkrat. noga vir svetlobe Fotografija krvnih celic, opazovanih z elektronskim mikroskopom, 3500-kratna povečava Fotografija krvnih celic, opazovanih s svetlobnim mikroskopom, 1150-kratna povečava 10

Charles Darwin (1809–1882) je bil angleški raziskovalec, ki ga je zanimala raznovrstnost življenja. Na potovanju okrog sveta je opazoval različne živali in rastline. Z ladjo je obiskal tudi vulkansko otočje Galapagos ter opazoval živalske in rastlinske vrste na različnih otokih. Prišel je do spoznanja, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika. Postavil je temelje za teorijo o evoluciji vrst z naravnim izborom. Z njo je postavil osnove modernemu raziskovanju v biologiji in drugih vejah znanosti. Darwinova odkritja dojemamo kot ena najbolj vplivnih v človeški zgodovini. Danes vemo, da je naravni izbor proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje. Ta proces je eden ključnih mehanizmov razvoja ali evolucije. Charles Darwin Kako pripravim in izvedem preprost poskus? 1. Zanima nas, zakaj za prostorski vid potrebujemo dvoje oči. Torej smo si zastavili raziskovalno vprašanje. 2. Lahko najdeš zadovoljiv odgovor, podprt z dokazi? Poiščemo informacije o raziskovalnem vprašanju: v literaturi, na spletu … Pri zbiranju informacij moramo biti pozorni na verodostojnost virov in kritično presoditi zbrane informacije. 3. Oblikujemo svojo domnevo ali hipotezo o zastavljenem vprašanju. Premisli in zapiši svojo domnevo v zvezek. 4. Izberemo spremenljivke. Neodvisno spremenljivko izberemo sami in vpliva na rezultate poskusa. V našem primeru je lahko to gledanje z enim ali obema očesoma. Odvisno spremenljivko pa v poskusu merimo. V našem primeru je to število zadetkov pri gledanju z enim oziroma z obema očesoma. 5. Predvidimo postopek za naš poskus (metode dela): postavi kozarec na mizo in pripravi nekaj fižolov. Z dlanjo prekrij eno oko in sošolca zaprosi, naj vzame fižol v roko in jo premika nad kozarcem po tvojem navodilu. Ko misliš, da je fižol nad kozarcem, reci: »Izpusti!« Ponovi še dvakrat in zabeleži zadetke. Poskusi znova z obema odprtima očesoma in zabeleži zadetke. Merjenje zadetkov z obema odprtima očesoma je naš kontrolni poskus. 6. Pojasni svoja opažanja (analiza rezultatov). Narišeš lahko graf. Na os x naneseš neodvisno spremenljivko, na os y pa odvisno spremenljivko. 7. Oblikuj odgovor na raziskovalno vprašanje. Je bila tvoja domneva pravilna? 11