Views
3 months ago

Bio Slo 8 UC merged

2. Sem iz celice

2. Sem iz celice Celična delitev Celična delitev omogoča rast in razmnoževanje organizmov ter s tem nadaljevanje življenja skozi generacije. V tvojem telesu vsak dan z delitvijo nastajajo milijarde novih celic. Nekatere so potrebne za rast, druge nadomestijo izrabljene in odmrle celice. Celice v tvojem telesu se delijo na dva načina. Z mitotsko delitvijo se delijo vse tvoje telesne celice razen živčnih, ki se ne delijo, z mejotsko delitvijo pa nastajajo spolne celice. V celicah imaš v jedru po 46 kromosomov (23 parov). Vsak kromosom je zgrajen iz ene molekule DNA. Molekula DNA je dvojna vijačnica, sestavljena iz osnovnih enot nukleotidov. Od zaporedja nukleotidov je odvisen pomen genske informacije. Štirje različni nukleotidi tvorijo genetsko abecedo življenja na zemlji, saj enaki nukleotidi gradijo DNA vseh živih bitij. Odsek DNA, ki ima neko funkcijo (npr. nosi informacijo za sintezo beljakovine, ki se izrazi kot točno določena lastnost), imenujemo gen. V telesnih celicah imamo dvojno število kromosomov in vsako lastnost določata gena na dveh kromosomih. Različna sta le kromosoma X in Y. To sta spolna kromosoma in nosita zapis za različne lastnosti ter določata spol otroka. Vse tvoje telesne celice v jedru vsebujejo enak dedni zapis. Polovica tvojega dednega zapisa v jedru vsake telesne celice je od očeta in polovica od matere. Mitotska delitev je delitev ene celice na dve hčerinski. Mitotska delitev mnogoceličnim organizmom omogoča rast in obnovo tkiv, enoceličnim pa nespolno razmnoževanje. Celična delitev se začne po obdobju rasti celice. Pred začetkom delitve jedra se v njem podvoji DNA. Nato se podvojena DNA skrajša in odebeli. Oblikujejo se podvojeni kromosomi. Jedrni ovoj razpade. Kromosomi se razporedijo po sredini celice. Podvojeni kromosomi se ločijo. Kromosomi potujejo na nasprotna pola v celici. P O T A OH P O P O A C T G O P Kromosomi se na vsaki strani celice zberejo v dve novi jedri. Molekula DNA nukleotid Opomba: Za lažjo ponazoritev mitotske delitve sta na risbah narisana le dva para kromosomov, pri mejotski delitvi pa le en par. P O P O P O OH G C O P Celična membrana se v sredini celice zoži in loči. Nastaneta dve celici, obe gensko popolnoma enaki, kot je bila materinska celica. V tej fazi se podvoji tudi število nekaterih organelov (mitohondrijev). 20

Mejotska delitev je proces delitve celice, v katerem nastanejo štiri nove celice. Vsaka od njih ima enojno število kromosomov (23). Pri moškem je mejotska delitev sestavni del tvorbe semenčic, pri ženski pa sestavni del tvorbe jajčec. DNA v praspolni celici. Pred mejotsko delitvijo se DNA v praspolni celici podvoji. Oblikujejo se podvojeni kromosomi. James Watson in Francis Crick ob modelu dvojne vijačnice dedne snovi DNA, ki sta jo odkrila leta 1953. To odkritje je osnova za današnjo teorijo genskega koda. Nato se pari podvojenih kromosomov približajo in deli kromosomov prekrižajo. Sledi prva mejotska delitev, pri kateri se pari podvojenih kromosomov ločijo. Prvi delitvi sledi še druga mejotska delitev, pri kateri se ločijo še podvojeni kromosomi. K odkritju zgradbe DNA je s svojim delom pomembno prispevala tudi Rosalind Franklin, ki je s posebno rentgensko metodo naredila najboljše posnetke vzorcev DNA. Vsaka celica dobi enojno število kromosomov. Nastanejo štiri različne celice, vsaka spolna celica ima unikaten genski zapis. To pojasnjuje, zakaj so otroci istih staršev različni. Pri združitvi ženske in moške spolne celice nastajajo vedno nove lastnosti. Na sliki je podvojeni kromosom. To je dolga nitasta struktura, ki je zgrajena iz molekule DNA. Na kromosomu so lahko vse (npr. pri bakterijah) ali le nekatere dedne informacije organizma. Odseki DNA, ki imajo točno določeno funkcijo, so geni. V celicah, ki vsebujejo več kromosomov, so na enem kromosomu le nekateri geni. 21