Views
3 months ago

Bio Slo 8 UC merged

4. Diham, izmenjujem

4. Diham, izmenjujem zrak z okolico Izmenjava kisika in ogljikovega dioksida v pljučih Prehod dihalnih plinov iz vdihanega zraka v kri in iz krvi v izdihani zrak se dogaja globoko v pljučih, na koncu dihalne poti – v pljučnih mešičkih. Zakaj mora zrak prepotovati tako dolgo pot do pljučnih mešičkov? Včasih se zjutraj izkašljam, saj v ležečem položaju med spanjem migetalke v mojih sapnicah učinkovito pomikajo sluz proti žrelu, od koder steče v prebavno cev. Včasih se zavem, da to pogoltnem. Nič zato. Na poti se zrak v nosni votlini in v zadnjem delu ustne votline ogreva in vlaži. Dlačice v nosu zadržijo prah (zato je pomembno, da dihaš skozi nos, in ne skozi odprta usta). Drobce, ki so zašli v dihalno pot, pa nenehno čistijo migetalke v sapnicah, ki valovijo v smeri navzgor proti žrelu. Da nepotrebne snovi lažje potujejo, se iz stene sapnic izloča sluz. Vsak mešiček je obdan s prepletom najtanjših krvnih žilic – lasnic ali kapilar; gre za eno največjih mrež kapilar v našem telesu. ZANIMIVOSTI: Pljučnih mešičkov je približno 300 milijonov in vsak meri v premeru približno 0,3 mm. Izračunali so, da je ta površina enaka skoraj polovici teniškega igrišča. Vdih Izdih O 2 CO 2 O2 O 2 pljučni mešiček CO 2 CO 2 CO 2 splet kapilar v prerezu ZANIMIVOSTI: Izmenjava plinov v celicah – prehod plinov iz krvi v celice in iz celic v kri se dogaja med steno najtanjših žil kapilar in membranami celic. Kri jih oskrbi s kisikom, ogljikov dioksid pa odnaša. (Več o tem najdeš v poglavju V meni se pretaka.) Prikaz izmenjave plinov v celicah in pljučnih mešičkih si oglej na spletni strani www.devetletka.net. Stena mešičkov je tanka, in ker je v zraku mešička več kisika kot v krvi kapilare, ki mešiček obdaja, kisik prehaja v kapilaro. In nasprotno, ker je v kapilari več ogljikovega dioksida kot v mešičku, ta prehaja v mešiček. V izdihanem zraku je 4–5 % več ogljikovega dioksida in 4–5 % manj kisika, dodani pa so vodni hlapi, lahko tudi do 7 %. Vsebnost O2 in CO2 v vdihanem in izdihanem zraku O2 21 % 15 % CO2 0,03 % 5 % Glede na trenutno vlažnost ozračja je delež vodnih hlapov v vdihanem zraku različen. V izdihanem zraku je veliko več vodnih hlapov kot v okolju. Kako lahko to dokažeš? Če nosiš očala, za čiščenje stekel gotovo velikokrat uporabiš vodne hlape iz izdihanega zraka. 42

Bolezni in poškodbe dihal Mladi najpogosteje obolevajo za prehladnimi obolenji dihal (prehlad, bronhitis, pljučnica) in za astmo. Pri boleznih dihal starejših ljudi vse bolj naraščata rak sapnic in rak na pljučih. Kdo v razredu je danes prehlajen? Nihče? Kdo pa je bil letos že prehlajen? Kaj vse je bilo moteče pri preživljanju prvih dni prehlada? Kaj ti je bilo v pomoč in olajšanje? V zvezek zapiši nasvete za pomoč pri prehladu. Astma Ali poznaš astmo pri svoji družini ali pa kar pri sebi? V čem je dihanje astmatika drugačno? Kaj te težave povzroči? Bolnik z astmo na začetku napada kašlja, težko diha – hrope in tišči ga v prsih. Pri astmi namreč pride do zoženja dihalnih poti zaradi skrčenja gladkih mišic okrog njih in zaradi povečanega izločanja sluzi ter vnetja. S tem je dihanje močno ovirano predvsem pri izdihu. Astma je vrsta alergije. To je vnetna reakcija telesa na stik s snovjo, ki je za večino ljudi neškodljiva (cvetni pelod, prah, živalska dlaka, dim, mraz, suh zrak …). ZANIMIVOSTI: Kašelj je obrambni mehanizem, ki nam pomaga iz dihalne poti očistiti kakršne koli nepotrebne delčke in snovi. Hitrost, ki jo doseže izkašljani zrak, je lahko tudi do 160 km/uro. Sluznica dihalnih poti je bogata z živčnimi končiči, ki zaznajo vsak najmanjši delček snovi in se odzovejo s hitrim sporočilom v možganski center za kašelj. V tem centru samodejno sprožimo reakcijo: povelje za dihalne in trebušne mišice, da s sunkovitim skrčenjem poženejo zrak iz dihal. Pršilniki so majhne naprave, ki astmatikom omogočajo, da skozi usta vdihnejo zdravilo za razširjanje dihalnih poti. ZANIMIVOSTI: Višinska bolezen nastane na gorskih območjih nad 3000 m nadmorske višine. Zaradi redkejšega zraka se lahko pojavijo vrtoglavica, slabo počutje, utrujenost in bruhanje. Prebivalci visokogorij (prebivalci Andov, Tibetanci …) imajo manj težav, ker so se pomanjkanju kisika v vrsti generacij prilagodili z različnimi mehanizmi. Največ kisika v zraku je na morju, kjer je zrak najgostejši. 43