Views
6 months ago

Bio Slo 8 UC merged

6. Zaznavam, odgovorim

6. Zaznavam, odgovorim Obkrajno ali periferno živčevje osrednje živčevje (možgani in hrbtenjača) Obkrajno živčevje sestavljajo obkrajni ali periferni živci, po katerih se prevajajo sporočila med osrednjim živčevjem in preostalim telesom. Vsa čutila so z živci povezana z možgani. Posredujejo jim informacije o okolju in dogajanju v telesu. Možgani te informacije obdelajo in nanje ustrezno odgovorijo. S tem ohranjamo uravnoteženo delovanje telesa. Zaznavam, odgovorim čutilne živčne poti gibalne živčne poti vzburjenje čutilnih celic (sprejem dražljaja − gledam metulja) možganski vidni center (vidim metulja) dražljaj gibanje mišice ali izločanje sokov žlez čutilne živčne poti gibalne živčne poti (vzdraženje mišic − nasmeh) čutilna živčna celica gibalna živčna celica Povezava čutilne živčne celice, povezovalne živčne celice in gibalne živčne celice povezovalna živčna celica Od vzdraženega čutila potuje vzburjenje od čutilne živčne celice po čutilnih vlaknih obkrajnih živcev v osrednje živčevje. Odgovor na dražljaj je ukaz osrednjega živčevja, ki potuje po gibalnih živčnih vlaknih obkrajnih živcev do določene mišice, da se skrči, ali do določene žleze, ki izloči sokove. To je odziv ali reakcija na sporočilo. Opiši, katere so tiste vsakodnevne dejavnosti, s katerimi krepiš svoje telo in delovanje živčevja. Del živčnega sistema deluje pod vplivom tvoje volje in nadzira prečno progaste mišice. Tako na primer dvigneš roko v pozdrav, kadar se za to odločiš. To vrsto živčevja, ki praviloma deluje s tvojo voljo, imenujemo somatsko ali telesno živčevje. gibalne živčne poti avtonomno živčevje (neodvisno od volje) gladke mišice in žleze somatsko živčevje (praviloma odvisno od volje) skeletne mišice 68 simpatično parasimpatično Shematski prikaz umestitve avtonomnega živčevja v živčnem sistemu

Del živčevja, ki deluje samodejno, skrbi za to, da zaužito hrano prebavljaš, da dihaš, izločaš nerabne snovi in tekočine itd., nadzira delovanje ledvic, dihal, prebavil, nekaterih žlez itd., skrbi torej za procese v notranjosti telesa. Praviloma deluje brez volje. To vrsto živčevja imenujemo avtonomno (ali samodejno ali vegetativno) živčevje. Avtonomno živčevje se deli na simpatično in parasimpatično živčevje. Kadar okolje zahteva hitre reakcije in prilagoditve, kot denimo ob nevarnosti, prevlada simpatično živčevje, ki pospeši srčni utrip in dihanje, tvoja čutila intenzivno zbirajo informacije iz okolja, sprejemanje sporočil iz tvojega telesa pa je manj pomembno. Delovanje notranjih organov, ki ob nevarnosti ni nujno, na primer izločanje prebavnih sokov in gibanje mišic črevesne stene, se upočasni. Tako se v nevarnosti ali pri stresu pripraviš na beg ali pa na boj in mišice dobijo kar se le da veliko kisika in hranil. Ob prevladi simpatičnega živčevja porabljamo več energije. Ko počivaš ali ko se počutiš povsem sproščeno in varno, prevlada del avtonomnega živčevja, ki mu rečemo parasimpatično živčevje. Nekateri ga imenujejo tudi živčevje za počitek in obnovo. Utrip srca je upočasnjen, dihanje je počasno in globoko, izločanje prebavnih sokov in črevesna peristaltika sta zares učinkovita, ledvice bolj varčno izločajo vodo, ne potiš se. Telo se obnavlja in varčuje z energijo. Opiši, kako se počutiš v svojem telesu, ko se močno prestrašiš ali zaznavaš nevarnost. ZANIMIVOSTI: • Dihala so oživčena z avtonomnim in s somatskim živčevjem. To ti omogoča, da se odločiš za počasno in globoko dihanje, s čimer vplivaš na vključitev parasimpatičnega živčevja za vse preostale notranje organe. Tako z dihanjem vplivaš na delovanje notranjih organov. Zato so tako pomembne dihalne vaje ter zavestno počasno in globoko dihanje! • Drugi »vhod« v upravljanje notranjih organov je težji in zahteva še več vaje: s spodbujanjem izločanja sline, tako da se z mislijo osredotočiš na izločanje sline in jo požiraš, prav tako spodbudiš parasimpatično živčevje, na katero se vsi notranji organi odzivajo z umirjenim delovanjem. Verjetno moraš poskusiti večkrat, da svoje žleze slinavke dobro uigraš na svoj miselni ukaz. Opiši svoje občutke, ko počivaš (npr. ko ležiš na svoji postelji). Refleksno odzivanje Ali se lahko spomniš kakšnega refleksnega delovanja? Refleksni lok je hitra in avtomatična pot od dražljaja do nezavednega odziva nanj. Zakaj, meniš, potrebujemo refleksne povezave med živci brez udeležbe možganov? Nekatere poti vodijo od čutil neposredno kar prek hrbtenjače, brez udeležbe možganov, na tiste dele telesa, ki naj čim hitreje odgovorijo. Takšni povezavi živcev, od mesta zunanjega dražljaja do nezavednega odziva, rečemo refleksna povezava. čutilna živčna celica v povezavi s čutnico v koži in hrbtenjačo povezovalna živčna celica gibalna živčna celica do mišice za umik 69