Views
6 months ago

Bio Slo 8 UC merged

7. Čutim Gledamo z

7. Čutim Gledamo z očmi, vidimo z možgani vidni živec možgansko središče za vid oko ZANIMIVOSTI: • Vsaka slika, ki jo vidiš, je v očesu velika kot poštna znamka. • Bleščanje ceste ob zelo vročih sončnih dneh je v resnici odsev neba na plasteh vročega zraka. Kako nastane slika v očesu? Po navodilih na strani 89 izdelaj svoj model očesa in poskusi razložiti nastanek slike. Na mrežnici nastane narobe obrnjena slika. Kje se spet obrne prav? Oko sestavljata optični aparat, ki sliko oblikuje, in očesni živec, po katerem pride informacija o sliki do možganov. Ti sliko analizirajo in sestavijo. Oči prestrežejo veliko svetlobnih žarkov, a zaznamo le tiste, ki so jih možgani izbrali in sestavili v sliko. Napake v nastajanju slike v očesu Kratkovidnost Pri kratkovidnem očesu je očesno zrklo predolgo in slika nastane pred mrežnico. S pomočjo razpršilne leče jo usmerimo na mrežnico. Daljnovidnost Usmeritev slike na mrežnico z razpršilno lečo Pri daljnovidnem očesu pa je očesno zrklo prekratko in slika nastane za mrežnico. Na mrežnico jo usmerimo s pomočjo zbiralne leče. Usmeritev slike na mrežnico z zbiralno lečo 80 Vid korigiramo z očali in s kontaktnimi lečami.

Barvni vid Nekatere čutilne živčne celice ne prepoznajo vseh dražljajev, zato jim dražljaje posredujejo posebne celice – čutnice. Te dražljaj sprejmejo in ga preoblikujejo v živčni impulz ter prenesejo na čutilno živčno celico. V mrežnici je dvoje vrst čutnic za vid: paličice zaznavajo jakost svetlobe, čepki pa se vzburijo ob različnih barvah, saj so različni čepki občutljivi za različno valovno dolžino svetlobe. Čepki potrebujejo nekoliko več svetlobe, da se vzburijo. V poltemi zato ne vidimo barv. »V temi je vsaka krava črna …« Pot vidnega živca do možganskega središča živčne celice žilnica paličice smer svetlobe čepki slepa pega vidni živec Mrežnica v prerezu Za dobro delovanje čutnic v mrežnici sta posebnega pomena zdravo prehranjevanje in spočitost. Oči delujejo najbolje, če jih nenehno premikaš, pa naj to zveni še tako neverjetno. Kakor hitro tvoj pogled miruje, se za barve in svetlobo občutljive celice v mrežnici že po eni sekundi utrudijo. V PREMISLEK: Način uporabe vida se spreminja. V daljni preteklosti je človek vid potreboval za raziskovanje okolja: pogosto je prilagajal ostrino vida in spreminjal smer pogleda. Danes pa po več ur strmimo le v eno vidno površino: računalniški, televizijski zaslon. Oči naprezamo bolj enolično in veliko ur gledamo ob umetni razsvetljavi. Lahko se pojavi zamegljena slika. Ker pri tem očesnih mišic ne uporabljamo prav pogosto, lahko tudi oslabijo. 81