Views
9 months ago

Bio Slo 8 UC merged

7. Čutim Imamo dve

7. Čutim Imamo dve očesi Imela sem poškodovano roženico in pri okulistu so mi prevezali oko, da bi se poškodba v mirovanju hitreje zacelila. Ko sem odhajala iz ambulante, sem najprej skoraj padla na prvi stopnici, ker se mi ni zdela tako globoka. Potem me je skoraj podrl avto, ki ga s strani sploh nisem videla, in zvečer se mi je zdravo oko zelo solzilo od utrujenosti. Kako znamo presoditi oddaljenost predmeta? ZANIMIVOSTI: Barvna slepota je dedna bolezen, pri kateri zaradi pomanjkanja dednega zapisa za izgradnjo nekaterih čepkov v mrežnici ljudje ne razlikujejo nekaterih barv. Najpogostejša oblika te napake je barvna slepota za rdečo in zeleno. Ta okvara se deduje, in sicer na 23. paru, tj. spolnem kromosomu. Ker sta tvoji očesi malo oddaljeni drugo od drugega, vsako oko vidi predmet malo drugače. Kombinacija teh dveh podob v možganih ti pomaga presoditi oddaljenost predmeta, svet lahko opazuješ v globino. Signali o prejetih svetlobnih žarkih na mrežnici v trenutku prispejo po obeh vidnih živcih v zadnji predel možganov. V centru za vid v možganih že od prvih let življenja vadiš, kako naj posamezne informacije z mrežnice vsakega očesa kot sestavljanko urediš v sliko. Testna slika za ugotavljanje barvne slepote Kar vidiš, si lahko tudi zapomniš. To je vidni spomin. Poglej po razredu, nato zapri oči. Poskušaj se spomniti vseh stvari v razredu, ki so oranžne in zelene barve. Še enkrat poglej po sobi in preveri, ali je tvoj vidni spomin zaznal vse oranžne in zelene stvari. Ali lahko vedno verjameš očem Za zelo radovedne: Sediš na postaji v mirujočem vlaku. Zraven tebe spelje sosednji vlak. Ali se ti je že kdaj zgodilo, da naenkrat misliš, da potuješ ti? Kako si razložiš ta pojav? Tvoji možgani sestavljajo svojo sliko iz sporočil obeh očes in včasih se lahko zgodi, da te možgani zapeljejo. To, kar misliš, da vidiš, ni povsem resnično. Napravi kratek poskus. Zazri se v svoja kazalca, ki ju držiš približno 15 centimetrov pred očmi, tako da se njuni konici v vodoravni legi dotikata. Skozi stik med njima se zazri v kakšen predmet v daljavi. Kaj opaziš? Kako si razložiš ta pojav? Svoje ugotovitve in razmišljanja zapiši v zvezek. 82

Slišim, ohranjam ravnotežje v prostoru Ali lahko z zavezanimi očmi ugotoviš, kaj se dogaja okrog tebe? Uho Veriga slušnih koščic: kladivce, ki se dotika bobniča, prenese tresljaj na nakovalce in to na stremence. Prek membrane ovalnega okenca stremence prenese nihanje na tekočino v notranjem ušesu. Zakaj potrebujemo dvoje ušes? Zakaj imamo uhlje? Do odgovora lahko prideš s preprostim poskusom. Navodila najdeš na strani 89. Svoje ugotovitve zapiši. Trije polkrožni kanali in dve votlinici organa za ravnotežje Slušni in ravnotežni živec uhelj sluhovod bobnič Polž V polžu so v srednjem hodniku čutnice za sluh. Ušesna troblja ali evstahijeva cev povezuje srednje uho z žrelom. Zato lahko izenačiš zračni pritisk v srednjem ušesu z zunanjim in ostane bobnič vedno primerno napet, da lahko posreduje vibracije zvoka v notranjost ušesa. Uhelj ujame zvočne valove. Po sluhovodu zvočni valovi potujejo do bobniča, napete tanke opne, ki ob pritisku zvočnega vala zaniha. Nihanje se prenese na tri koščice srednjega ušesa: kladivce, nakovalce in stremence. Nihanje koščic se prenese na opno ovalnega okenca, ki zatrese tekočino v srednjem hodniku polža. Srednji hodnik vsebuje čutnice za sluh. Te se ob nihanju tekočine vzdražijo in informacijo o zvoku po slušnem živcu pošljejo do središča za sluh v velikih možganih. ZANIMIVOSTI: Veš za kakšen primer, kjer ob enaki sili pride do spremembe pritiska na zmanjšano površino delovanja te sile? To je mnogokrat vidno na parketu: ženske s tankimi petami na svojih čevljih med hojo po parketu vanj vtisnejo luknje, tiste z enako telesno težo, ki imajo čevlje z večjo površino pete, pa ne. 83