Views
2 months ago

Bio Slo 8 UC merged

7. Čutim Poslušamo z

7. Čutim Poslušamo z ušesi, slišimo z možgani ZANIMIVOSTI: • Netopirji lahko letajo zelo hitro in si poiščejo hrano v popolni temi. Pri tem ne potrebujejo niti svetlobe niti vida, saj svojo pot najdejo glede na to, kako se visoki toni, ki jih spuščajo v okolico, odbijajo od ovir. Pri prestrezanju odbitega zvoka jim pomagajo veliki uhlji. • Delfini se prav tako veliko bolj zanašajo na sluh kot na vid. Podobno kot netopirji oddajajo glasne piske in glede na njihov odboj od bližnjih predmetov se orientirajo oz. zaznajo, kje so ribe ali nevarne ovire. možgansko središče za sluh slušni živec čutnice v ušesu V možgane prispe sporočilo iz čutnic notranjega ušesa po slušnem živcu. Možgani (središče za sluh) prejmejo sporočilo o jakosti, višini, trajanju in barvi zvoka. Uhlja sta obrnjena vsak v svojo stran in šele s kombinacijo sporočil iz obeh ušes se v možganih zavemo smeri zvoka. Okvare sluha Okvare sluha lahko nastanejo kot posledica vnetja in tudi zaradi zelo močnega zvoka. Lahko se ti zgodi, da ti po hrupnem koncertu šumi v glavi ali slišiš slabše še nekaj dni. Ob dražljaju vibriranja premočnega zvoka se čutnice lahko nepopravljivo poškodujejo ali pa se počasneje obnavljajo kot pri običajni jakosti zvoka. Takrat lahko še nekaj časa sporočajo možganom šum ali zvok, ki ga v okolju ni. Nepopravljive poškodbe sluha se lahko zgodijo ob daljši izpostavljenosti zvoku nad 90 decibelov. Na koncertih sodobne glasbe je glasnost navadno več kot 120 decibelov. Poškodbe sluha so največkrat prisotne pri delavcih v industriji in gradbeništvu, lahko pa tudi v drugih delovnih okoljih: delo v orkestru, šolah, klicnih centrih in barih. Zavzemati se moramo za odpravo nepotrebnega hrupa ali zaščito s slušalkami. 84

Organ za ravnotežje Stojim in se pogovarjam s prijatelji. Sploh se ne zavedam, kaj vse se dogaja v mojem telesu, da stojim pokonci in ne padem. Preizkusi se v vaji zaupanja. Navodila najdeš na strani 89. čutnice ravnotežni živec Osrednji del ravnotežnega organa sestavljata votlinici, kjer so čutnice z dlačicami v želatinastem ovoju z ravnotežnimi kamenčki. Vsaka sprememba lege glave povzroči, da se želatinasta plast premakne in nagne dlačice. Tako se čutnice vzdražijo in sporočilo o legi telesa glede na težnost Zemlje po ravnotežnem živcu potuje v male možgane. S čutnicami v polkrožnih kanalih zaznavamo spremembo hitrosti ali smeri gibanja. Polkrožni kanali so napolnjeni s tekočino. polkrožni kanal s tekočino Preizkusi, kaj se ti zgodi, če se vrtiš. ZANIMIVOSTI: Potovalna bolezen pri nekaterih ljudeh nastane kot posledica neprestanega spreminjanja hitrosti premikanja. Zaradi nenehnega vzburjenja čutne celice za ravnotežje sporočajo vedno nov položaj. Pogosto se to dogaja ljudem na čolnih, ladjah ali celo v avtomobilu. Pri tem občutijo slabost, vrtoglavico in lahko tudi bruhajo. Pomaga, če ves čas gledajo naprej v smeri gibanja. čutnice ravnotežni živec Ob vhodu v vsak kanal so čutnice, zbrane v želatinastih kapah. Ob premikanju ali vrtenju glave tekočina v kanalih zaradi vztrajnosti zaostane, želatinasta kapa se odkloni v nasprotno smer kot glava in čutnice z dlačicami v njej se vzdražijo. Ker prihaja sporočilo iz treh različno postavljenih kanalov hkrati, lahko možgani zelo natančno ocenijo smer in spremembo hitrosti premikanja glave. Po hitrem premikanju telesa se tekočina v kanalih ne ustavi tako hitro kot telo in sporočanje o gibanju iz ravnotežnega organa v možgane se nadaljuje še nekaj trenutkov. Z uporabo vida in z vajo lahko dosežeš, da se ti ob ustavitvi po vrtenju telesa ne vrti. Baletnikom in umetnostnim drsalcem uspe z vajo in z uporabo vida to lažno sporočanje ravnotežnega organa zanemariti in se jim takoj po vrtenju v novem položaju ne vrti v glavi. 85