Špegel: Das Ü Magazin, marec 2018
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
EgoTrip<br />
nekaj in to nekaj je dokaj razpoznavno<br />
primerljivo temu, čemur rečemo energija.<br />
Precej pomembno je, da si zagotovijo stalen<br />
dostop do nje, s čimer si lahko utrjujejo<br />
položaj in se izogibajo situacijam, v katerih so<br />
premagani in tvegajo izgon ali uničenje. Za<br />
teorijo z ambicijo biti vsaj enkrat sposobna<br />
pojasniti vse (prepoznati vsako pozicijo), je<br />
obstoj nečesa, kot je vseprisotna energija, sila<br />
težavno. Energija namreč ne nosi resnice, s<br />
čimer jo je nemogoče prepoznati. Prepoznava<br />
je bolj stvar “razlike med samopodobami”,<br />
torej uporabimo absolute za popis dogajanja,<br />
ti pa ponovno temeljijo na izmuzljivi<br />
energiji. Drugače povedano, odpade edini<br />
zanesljiv instrument preučevanja česarkoli<br />
(samoreferenčnost).<br />
Povezave so težavne, ker so nedokazljive<br />
in neovrgljive. Absoluti očitno sodelujejo.<br />
Očitno obstajajo razmerja med njimi. Očitno<br />
mora obstajati komunikacija. Gre se torej<br />
za esencialni del geometrije resnice. Vendar<br />
očitno povezav ni mogoče locirati. Recimo,<br />
da med absolutom A in B obstaja relacija.<br />
Za določitev te relacije uporabimo C, to je<br />
absolut, kar pomeni, da med A, B in C obstaja<br />
relacija, tako da med C in A postavimo absolut<br />
D in med C in B absolut E, kar pomeni, da<br />
med A in D, D in C, C in E ter E in B obstaja<br />
relacija, nakar lahko ta proces ponavljamo<br />
v neskončnost, kar je precej več kot je naša<br />
zavest sposobna vsebovati. Če se torej med<br />
A in B ne nahaja absolut, kaj se nahaja med<br />
njima?<br />
Do morebitnega odgovora sem<br />
pravzaprav prišel skozi Einsteinov E=mc 2 .<br />
Stvar je v tem, da predpostavljamo svet<br />
izven zavesti, s čimer se trudimo pojasniti<br />
dinamičnost in spremenljivost, torej koliko je<br />
imamo, kaj jo sestavlja in kako jo sestavlja.<br />
Za ta del izven dometa stroge gematognoze<br />
se običajno oprem na prirejeno naravoslovno<br />
predstavo delcev kot absolutov, torej<br />
samozavedajoče se materije (malenkost<br />
sproščen pojem “zavedanja”). Za predstavo je<br />
načeloma nezdružljiva s teorijo gematognoze,<br />
vendar opravi svojo nalogo in precej olajša<br />
razumevanje dogajanja ob pomanjkanju<br />
boljše teorije. Njena glavna težava je, da je<br />
inherentno nesposobna vsebovati vas (vašo<br />
pozicijo), torej temelj gematognoze, kar se<br />
zdi dokaj pomembno. Deluje torej tako, da se<br />
gematognoza aplicira na naravoslovje, nakar<br />
se naravoslovje aplicira na gematognozo,<br />
vendar je naravoslovje prešibko za povratek<br />
v prvo pozicijo, celo v povsem relativizirani<br />
obliki.<br />
Vendar pa dejansko težave inherentne<br />
gematognozi najdemo tudi v naravoslovju, ker<br />
omenjena enačba ponuja rešite, torej kakšen<br />
je odnos med energijo in materijo. Odgovor<br />
je, odnosa ni. Kar enačba predpostavi je, da<br />
je materija dejansko predvsem posebna oblika<br />
<strong>Špegel</strong>: <strong>Das</strong> <strong>Ü</strong> <strong>Magazin</strong> - Marec <strong>2018</strong><br />
14
Change language