Views
3 months ago

Gorički vrh 2016

AKTUALNO Podeljena

AKTUALNO Podeljena priznanja Civilne zaščite najzaslužnejšim Prejemnik bronastega priznanja Marjan Benko iz Serdice V avli osnovne šole v Gornji Radgoni je v petek, 4. marca, potekala osrednja slovesnost Pomurja v počastitev 1. marca – svetovnega dneva Civilne zaščite. Podeljena so bila priznanja in nagrade CZ za leto 2015, ki jo je v sodelovanju z Občino Gornja Radgona pripravil Štab CZ za Pomurje z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje – Izpostava Murska Sobota. Z dnevom CZ se namreč želi krepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o vlogi CZ pri varstvu pred njimi. Prireditev so z glasbenimi točkami popestrili učenke in učenci Zasebne glasbene šole Maestro iz Gornje Radgone, program je povezovala Alenka Regoršek, vse pa je na začetku pozdravil župan Občine Gornja Radgona Stanislav Rojko. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Darko But, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter namestnik poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije. Slednji je ob poveljniku CZ za Pomurje, Martinu Smodišu, tudi podeljeval priznanja. Komisija za nagrade in priznanja CZ je na podlagi predlogov različnih reševalnih služb, organov, občin, izpostav in drugih, ob letošnjem dnevu CZ, odločila, da se podeli 542 priznanj in nagrad CZ posameznikom in organizacijam, od tega 418 bronastih, 66 srebrnih in 33 zlatih znakov, 24 plaket in en kipec CZ. Med prejemniki pomembnega priznanja je letos tudi naš občan Marjan Benko iz Serdice, ki je prejemnik bronastega znaka CZ za enkratno dejanje. Marjan Benko je namreč celih 16 let opravljal delo poveljnika CZ za Občino Rogašovci. V obrazložitvi tega pomembnega priznanja je med drugim zapisano: »V vsem tem času je uspešno vodil zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter skrbel za usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč. Uspešno je izvajal seje CZ, dajal mnenja in predloge za nabavo opreme za posamezna proračunska leta in sodeloval pri oblikovanju načrta izobraževanja pripadnikov. Vedno je bil pripravljen odzvati se na vse aktivnosti ... Vedno je bil pripravljen odzvati se na vse aktivnosti pri odpravi škode, ki so jo povzročile naravne in druge nesreče, odzval se je tudi na usposabljanja in predstavitve. Še posebej dobro se je izkazal ob izvedeni napovedani kombinirani terenski enodnevni praktični vaji z vadbenim imenom Eksplozija plina – Dom Elizabeta, december 2009, kjer so sodelovale vse enote CZ in PGD v občini ter tudi Društvo prve medicinske pomoči Rogašovci, in katere namen je bil urjenje v obvladovanju postopkov in ravnanje z opremo. Zavzetost in angažiranost je pokazal tako na intervencijah, ki so prizadele pomursko regijo kot tudi druge regije po Sloveniji.« Ob takih srčnih in predanih posameznikih lahko rečemo, da so ponos Slovenije. Dokler bo tako, se nam ni bati za prihodnost, zato čestitke nagrajencu tudi s strani našega uredništva. Besedilo: Suzana Ficko Matko Fotografija: Filip Matko Ficko 10 | Gorički vrh · april 2016

LETNI INTERVJU Šport je varovalka življenja »Imamo veliko obetavnih športnikov ...« Gospod Radislav Jokanović, čeprav Vas vsi naokoli poznamo kot Jokanovića, priznanega trenerja, po novem pa tudi kot predsednika Športne zveze Občine Rogašovci, saj ste bili v soboto, 5. 3. 2016, izvoljeni za to funkcijo na skupščini ŠZ, o Vas vemo pravzaprav zelo malo, le redkokdo pa ve, da ste bili tudi vrhunski športnik. Kaj nam lahko poveste o sebi? »Rodil sem se na Durmitorju v Črni gori leta 1953. Kot sedemletni fant sem šel živet k stricu Radovanu v Osijek, ki me je vzel k sebi, ker z ženo nista imela otrok, in je vsa leta skrbel zame tako, da mi ni nič manjkalo. Pravzaprav sem pri njem odraščal kot edinec, čeprav smo bili v družini štirje otroci. Osnovno šolo in gimnazijo sem končal v Osijeku in se odločil za študij matematike v Beogradu, ki pa ga nisem zaključil. Malo je na to vplivala moja velika ljubezen do športa, smrt sestre, s katero sem bil zelo povezan, zagotovo pa je bila za to deloma odgovorna tudi moja žena Djurdja, ki je ljubezen še iz gimnazijskih let, saj sva bila sošolca. Potem ko sem obesil študij na klin, sem se zaposlil na Ljubljanski banki v Osijeku in se leta 1982 poročil. V zakonu sta se mi rodila dva otroka, najprej Vojka, leto pozneje pa še sin Radovan.« Kdaj se je pravzaprav začela Vaša ljubezen do športa? »Veselje do športa je bilo pri meni prisotno vseskozi. Kot osnovnošolec sem od 2. do 7. razreda treniral gimnastiko v športnem društvu Partizan v Osijeku, potem pa so me bolj začeli zanimati moštveni športi: odbojka, košarka in nogomet.« Kdaj se je potem začela Vaša pot vrhunskega športnika? »To se je začelo šele v gimnaziji, kjer je name naletel profesor športa Josip Gašparac in v meni odkril talent za skok s palico na enem od občinskih tekmovanj. Takrat so se začeli prvi treningi 2–3-krat na teden v zelo skromnih pogojih brez ustrezne opreme. Po samo štirih treningih sem se kot mladinec uvrstil na republiško prvenstvo Hrvaške na Reki in v skoku s palico zasedel 3. mesto. V roku pol leta sem se nato uvrstil v mladinsko državno reprezentanco.« »... zelo uživam v vlogi trenerja, čeprav je ta vloga znatno zahtevnejša, kajti bistvo dobrega treninga so dobri odnosi.« Kako je bilo potem naprej z Vašo kariero? »V letih 1972/73 sem začel s treningi v AK Crvena zvezda v Beogradu. Tu so bile razmere za trening povsem drugačne, pogoji dobri in 1975 sem zmagal na izbirnem tekmovanju AK Trofej Slavonije ter se uvrstil v državno člansko reprezentanco. Istega leta so v Splitu potekale priprave na troboj reprezentanc Jugoslavije, Velike Britanije in Vzhodne Nemčije. Udeležil sem se 7 evropskih klubskih prvenstev. V letih 1975–1979 sem kot član jugoslovanske reprezentance tekmoval v skoku s palico in videl ogromno sveta, ki ga, če se s športom ne bi ukvarjal, verjetno ne bi videl nikoli.« Kdaj ste zaključili s tekmovalno kariero? »Leta 1982 sem se vrnil nazaj v Osijek in takrat začel s trenersko kariero. Sem trener atletike vseh tehničnih disciplin: skoki, meti, šprinti in ovire.« Katera vloga Vam je bolj pisana na kožo: vloga športnika ali vloga trenerja? »V obeh vlogah sem užival oziroma še vedno zelo uživam v vlogi trenerja, čeprav je ta vloga znatno zahtevnejša, kajti bistvo dobrega treninga so dobri odnosi.« V kakšnem smislu? »Pomemben je trikotnik otrok – starši – trener in znotraj tega mora nujno biti prisotno spoštovanje in zaupanje. To pomeni, da otroka spodbujajo tako starši kot trener in da oboji skrbijo tudi za to, da otrok ni samo dober športnik, ampak da se trudi in dosega dobre rezultate tudi v šoli. Športni treningi ne smejo biti izgovor za slabe ocene v šoli in nujno je tudi dobro sodelovanje z učitelji, ki poučujejo takega otroka. Šport razvija tudi intelektualne sposobnosti, zato uspeh ne bi smel biti slab.« Gorički vrh · april 2016 | 11

Návrh bioplynovej stanice - ENEF 2012
II. gimnazija Maribor Maribor Vratji Vrh, 24.2.08 Gregor Prah mentor ...
Návrh sociálnej reformy na Slovensku - Peter Gonda
01/2010 - Nazaj na vrh - S&T Slovenija d.d.
Návrh novely rozpočtového určení daní - Ministerstvo financí ČR
Návrh osvětlení přechodů pro chodce lokalita KLADNO - Indal
Návrh novej vyhlášky o monitorovaní emisií zo stacionárnych ...
June 2016
3/2016