Views
2 weeks ago

Gorički vrh 2016

MED NAMI Venezuela

MED NAMI Venezuela občudovat naravne lepote Med popotniškimi cilji Venezuela ni na visokem mestu. Popotnike odvrača predvsem politična nestabilnost in kriminal ter odsotnost zgodovinskih in arheoloških znamenitosti. Ima pa država obilje naravnih lepot, katere so vredne ogleda, in če zaradi kriminala odmisliš vprašanje varnosti, se znajdeš tam. Na letališču v Caracasu je trajalo kar nekaj časa, da smo se dobili z našim vodičem. Na letalu proti mestu Ciudad Bolivar sem od utrujenosti in časovne razlike kmalu zaspala. Zbudil me je hrup, ki ga je povzročalo močno zaviranje letala. Ko smo pristali, je letalo kar odskakovalo od tal in lovilo pravo smer na stezi. Po zapletih v Caracasu je sledil še trd pristanek, torej nič kaj obetaven začetek poti. Pričakali so nas razmajani kamiončki in že smo bili na poti na posado, kot tu pravijo družinskim nastanitvam na obrobju mesta. Bolj ko smo se oddaljevali od mesta, vse slabša je bila cesta. Šoferji so dobesedno vozili slalom med globokimi luknjami, v katerih je bilo polno vode. Naslednja stvar, ki smo jo opazili, so bile hiše, nekatere si tega imena niti ne zaslužijo, vse, prav vse pa so ograjene z visokimi ograjami, žičnatimi ali zidanimi, nekatere imajo na vrhu vzidano celo razbito steklo. Na posadi nas je sprejel Peter, Nemec, ki je v Venezueli našel ljubezen in ostal. Posado sestavljajo lične hiške, pokrite s palmovimi listi, ki jih obkrožajo ogromna drevesa. Centralni prostor zavzema jedilnica, na posadi pa ne manjka niti bazen. Da vse teče, kot je treba, poskrbijo družinski člani in širša družina. Mesto Ciudad Bolivar, ki leži ob reki Orinoco, se ponaša z lepo ohranjenimi kolonialnimi stavbami in hišami pastelnih barv. Center tega predela je Plaza Bolivar, trg, okoli katerega so razporejene zgodovinsko pomembne stavbe. Sredi trga je spomenik Simonu Bolivarju, prvemu Plaža na enem izmed otokov predsedniku velike federacije. Po osvoboditvi izpod španskega jarma je Simon Bolivar Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru in Bolivijo povezal v federacijo Velika Kolumbija. Zato je v parku postavljenih pet alegoričnih ženskih kipov, ki simbolno predstavljajo vse države. Danes je mesto pomembno pristanišče, gospodarsko, kulturno in regionalno središče visokega šolstva v državi. Tudi tukaj so vse hiše ograjene, celo okna in terase so zamrežene. Bogatejša je hiša, bolj je zaščitena. Z majhnimi letali smo odleteli v narodni park Canaima, v istoimensko vasico, ki je dostopna le po zraku. Naravni park Canaima je ena najnenavadnejših pokrajin na svetu. Tu lahko najdemo mizaste gore (tapuje), reke, slapove, globoke soteske, nepropustno džunglo in savane. Nastanimo se ob laguni reke Currao. Zaradi mineralov, ki jih vsebujejo pritoki, in razgradnje rastlin ob reki ter bakterij, ki se najverjetneje izločajo iz zemlje, je barva vode od oranžno do rdečkasto rjave kot kokakola. Pravijo pa, da je voda čista in primerna za pitje. V sami laguni ravno ne, kajti vodo tu uporabljajo tako za kopanje kot za pranje posode in perila. V laguno pada sedem slapov, visokih več kot 40 metrov. V močnem nalivu, saj je bila deževna doba, smo se s čolni odpeljali do prvega slapu. Značilnost nekaterih slapov je namreč ta, da lahko hodimo za njimi. Pot poteka ob skalnih stenah tik za vodno zaveso in voda pada le nekaj centimetrov od pohodnikov. Adrenalinska izkušnja, ni kaj … Vasica Canaima je izhodišče do najvišjega slapa na svetu. Vasica Canaima je izhodišče do najvišjega slapa na svetu. Do slapu smo prišli z vožnjo proti toku reke Currao. Salto Angel (slap Angel) pada s tapuja Auyantepe kar 979 m globoko. Zaradi lepega vremena smo ga uzrli že od daleč, velikokrat se namreč skriva v megli. V sušni dobi pa lahko preko stene pada le tanek curek vode. Slap je tako visok, da lahko voda ob močnih vetrovih izhlapi, še preden se dotakne tal. Svetovno znan je postal, ko ga je 1933 preletel Jimmie Angel, po katerem so ga tudi poimenovali. Po enourni hoji skozi slikovito džunglo smo slapu čisto od blizu »pogledali v obraz«. Po nekajurni vožnji s čolnom po reki Orinoco, na drugem koncu Venezuele, smo se nastanili v Eko kampu, ki je zgrajen v koliščarskem stilu in ga upravljajo Indijanci Guarao. Kamp premore skupno jedilnico in prijetne hiške, vse zgrajeno iz materialov, ki so v džungli na voljo. S 16 | Gorički vrh · april 2016

MED NAMI čolna smo spoznavali džunglo ponoči, zgodaj zjutraj in v opoldanski vročini. Z navdušenjem smo opazovali živali, ki so se nam »dale videti«: belega rečnega delfina, lenivca, legvana, aligatorja in množico različnih ptic, katerih oglašanje daje džungli skrivnostnost, predvsem ponoči. Zvečer smo poskusili izvrstno pripravljene piranje, ki smo jih ujeli med našo vožnjo po kanalih reke. Indijanci Guarao sebe imenujejo ljudstvo kanujev. Indijanci Guarao sebe imenujejo ljudstvo kanujev. Kanuji so njihovo tradicionalno prevozno sredstvo po razvejanih kanalih, saj bujni pragozd z razmočenimi tlemi v ozadju njihovih domovanj ne omogoča potovanja po zemlji. Njihove hiške so preproste, stebri, zabiti v razmočena tla, držijo tako tla pod nogami kot tudi streho. Prekrite so s palmovimi listi, kar predstavlja vso zaščito pred vremenom. Sten ni, zato ni prostorov, niti vrat ali oken. Vsak mimoidoči ima pregled nad dogajanjem v domovanju in zasebnost je tu gotovo tuj pojem. Ko imamo dovolj soparne džungle, komarjev in močnih nalivov, odletimo na otočje Los Roques v Karibskem morju. Arhipelaško otočje sestavlja okoli 350 otokov in predvsem majhnih otočkov. Obiskovalce privlači skoraj neokrnjen koralni greben, zaradi raznolikosti ptic in podvodnega življenja je bilo otočje že leta 1972 razglašeno za nacionalni park. Na otočju živi le 1500 ljudi, letno pa otočje obišče okoli 70.000 obiskovalcev. Po strukturi so Los Roques atol, z dvema zunanjima koralnima grebenoma in notranjo laguno z nizko vodo. Največji in edini naseljen otok je El Gran Roque, ki ima tudi majhno letališče. Nastanili smo se v posadah in se vsak dan s čolni vozili na drug otok. Ker so otoki nenaseljeni, smo s seboj peljali tudi hrano, pijačo in senčnike. Na nekaterih otokih namreč ni naravne sence, ni palm, kot si ob imenu Karibi predstavljamo. Turisti si dneve lahko popestrijo s potapljanjem, snorklanjem, ponekod pa tudi s kajtanjem. Venezuela s svojimi tropskimi plažami premami mnoge tujce, tako da le-ti sploh ne zaidejo v notranjost dežele. Življenje Indijancev ob reki Orinoko Mestece na otoku El Gran Roque Država, ki ima največje zaloge nafte na severni polobli, bi ljudem lahko bila več kot le »mačeha«. V Venezuelo nismo šli iskat »napak kumunističnega sistema«. Šli smo občudovat naravne lepote, s katerimi se dežela lahko ponaša. Vseeno pa pogled na revna bivališča ljudi, na vrste pred trgovinami, kjer lahko kupujejo le z nakaznicami, na naraščajočo brezposelnost in kriminal pusti grenak okus. Država, ki ima največje zaloge nafte na severni polobli, bi ljudem lahko bila več kot le »mačeha«. Besedilo in fotografije: Metka Recek Vsakdan v Eko kampu na Orinoku Gorički vrh · april 2016 | 17

//2016
Návrh bioplynovej stanice - ENEF 2012
01/2010 - Nazaj na vrh - S&T Slovenija d.d.
Návrh sociálnej reformy na Slovensku - Peter Gonda
II. gimnazija Maribor Maribor Vratji Vrh, 24.2.08 Gregor Prah mentor ...
Dravinjski vrh. Podružnična c.sv.Janeza. Župnija Sv.Vid pri Ptuju ...
Čoupek Pavel, Ing. - 2007/2008 - Návrh koncepce robota a jeho ...
2002-2016
OCTOBER 2016
April 2016