Views
2 months ago

Gorički vrh 2016

MED NAMI Zanimivost V

MED NAMI Zanimivost V Sotini, na domačiji Vouri, so oktobra lansko leto ob izkopu zemlje z bagrom naleteli na zanimivo skulpturo – kamen, ki spominja na bika. Zanimivo fotografijo je posnela Sanja Vouri, kamen pa je ob pomoči upravljalca bagra opazil Mihael Vouri. Besedilo in fotografija: Sanja Vouri Gasilsko društvo Serdica starejše, kot smo mislili Leto 2015 je bilo za serdiške gasilce zelo pomembno, saj so po 13 letih prizadevanj in marljivega dela, 18. 4. 2015, svojemu namenu predali prostore novega vaško-gasilskega doma oz. medgeneracijskega središča, ki je postalo prostor za različne prireditve, družabna in strokovna srečanja. Med pripravo priložnostnega društvenega biltena ob tem pomembnem dogodku pa smo naleteli tudi na materialne dokaze, ki kažejo, da je društvo po nastanku starejše. Vse do lanskega leta smo namreč bili prepričani, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1927. V domači župnijski cerkvi smo po naključju našli prapor s podobo sv. Florijana in letnicami 1908–1933. »Bil je gasilec od 1. maja 1908 do vremen rata.« Po mnenju Pokrajinskega muzeja Maribor je prapor najverjetneje nastal ob 25-letnici praznovanja društva, torej leta 1933. Eden od dokazov je tudi poveljniška čelada, ki jo je društvo imelo že pred tem v svoji lasti. V matični knjigi društva smo pri Janezu Jauku naleteli na pripis: »Bil je gasilec od 1. maja 1908 do vremen rata.« Našteta dejstva sta potrdila tudi Edi Buček in Rudi Gaber, ki sta se nekaterih pričevanj spominjala iz pripovedovanj dedkov. Ker iz tistih časov ni ohranjenih nobenih pisnih virov, smo se za pomoč obrnili na arhiv v Sombotelu in v arhivu Železne Županije v Sombotelu našli statut oz. pravila društva Ocinje-Serdica, ki so bila napisana 22. februarja 1900. Dodatek k statutu oz. pravilom sta podpisala predsednik Alojz Koller in nadpoveljnik Mihael Büček, kot zastopnika ustanovljenega društva 28. avgusta 1900 . Isti statut oz. pravila so bila potrjena pri notranjem ministrstvu v Budimpešti 10. novembra 1900, pod zaporedno številko 28, ki nam jo je pomagal poiskati častni predsednik GZS Ernest Eöri. Vlogo za priznanje letnice ustanovitve smo poslali 18. 8. 2015 na Gasilsko zvezo Slovenije in 30. 12. 2015 smo prejeli sklep, da je odobrena sprememba letnice ustanovitve društva v leto 1900. Besedilo in fotografija: Stanislava Benko 18 | Gorički vrh · april 2016

MED NAMI Ljubezen trdna kot jeklo »... LJUBEZEN DO DELA TER VEČNA TEŽNJA PO NAPREDKU VODITA K USPEHU.« Drago Celec iz Večeslavcev je krepak možakar. Prava podoba kovača, kakršnega si zarišemo v mislih, ko nam kdo omeni ta težaški poklic. Tudi ko smo ga oni dan zagledali sredi domače kovačije, je imel v rokah nič drugega kot kladivo in bil oblečen v modro delovno obleko. Popolno skladje z miselno predstavo torej. Toda v delavnici, kjer najdemo umetniške izdelke, ki so prav tako nastali izpod udarcev njegovega kladiva, je pred nami stal drug človek. Ne več tisti kovač iz naše predstavnosti, temveč človek mehkega srca, ki zna, ko je treba, tudi mehko udarjati in vdahniti del svoje duše trdi črni gmoti, ki se zmehča šele na dovolj vroči žerjavici ali plamenu plinskega gorilnika. S svojimi izdelki, težko jih je prešteti, koliko jih je že naredil, ostane umetnostni kovač Drago trajno povezan tudi po tistem, ko jih kupci plačajo in odpeljejo. V kovaštvo po naključju Drago Celec, ki je pred dvema letoma stopil v peto desetletje življenja, je v umetnostnem kovaštvu pravzaprav samouk. Poklicno pot je kot varilec začel na Cankovi, s svojo sedanjo dejavnostjo pa se je pred dobrimi 20 leti srečal po naključju, ko je moral popolnoma ročno izdelati precej zahtevna kovana vrata za pokopališče v Motovilcih. »Tu se skriva tvoj pravi beli kruh, tega se loti,« mu je šepetal notranji glas in kovač ga je poslušal. Šel je na svoje in poleg že omenjenih kovanih vrat začel izdelovati kovane ograje, okenske mreže, lestence, opremo za vinoteke, ulične svetilke in različne skulpture, s čimer je zakorakal v svet uporabne in upodabljajoče umetnosti, kjer se je še posebno našel. »Tu se skriva tvoj pravi beli kruh, tega se loti.« Z ženo Slavico, ki v kovačiji kakšen dan prebije ravno toliko časa kot on, sta »pridelala« dve hčerki. Starejša namesto kladiva uporablja čopič, mlajša pa je policistka. Torej si le s težavo lahko riše prihodnost, da bo tudi naslednja generacija njegovih potomcev prevzela kovačijo. V bistvu si niti ne želi, da bi kdo prevzel njegovo kovačijo brez ljubezni do tega dela, saj pravi, da le ljubezen do dela ter večna težnja po napredku vodita k uspehu. Besedilo in fotografija: Klavdija Celec Gorički vrh · april 2016 | 19

Návrh bioplynovej stanice - ENEF 2012
II. gimnazija Maribor Maribor Vratji Vrh, 24.2.08 Gregor Prah mentor ...
//2016
01/2010 - Nazaj na vrh - S&T Slovenija d.d.
Návrh sociálnej reformy na Slovensku - Peter Gonda
June 2016