Views
7 months ago

Gorički vrh 2016

ZDRAVJE mladostnikov je

ZDRAVJE mladostnikov je pomembno okolje, ki omogoča varnost, je spodbudno, nudi ustrezne zglede, otroke usmerja in jim omogoča primerne izkušnje. Na vzdrževanje in ohranjanje dobrega duševnega zdravja ter na optimalno delovanje možganov lahko tudi sami vplivamo z zdravim življenjskim slogom – z zdravo prehrano, ustreznim nadomeščanjem tekočin in s pitjem vode, z redno telesno aktivnostjo, zadostnim in kvalitetnim spanjem. Poleg tega je pomembno spregovoriti in govoriti o svojih občutkih, ohranjati stike s prijatelji in ljubljenimi osebami, prositi za pomoč, ko jo potrebujemo in si znati vzeti odmor. Za boljšo samozavest in psihofizično kondicijo, pa tudi boljše spoprijemanje s stresom, je smiselno gojiti hobije in športne aktivnosti, ki nas veselijo in v katerih smo dobri. Pomaga tudi sprejetje samega sebe, saj nihče ni popoln in vsemogočen, pa tudi skrb za druge, kot so na primer hišni ljubljenčki ali prostovoljstvo.« (Dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje) »Duševno zdravje se tiče nas vseh. Vpliva na naše mišljenje, čustvovanje, vedenje ter na naše odzive v vsakdanjem življenju ob vseh življenjskih priložnostih in težkih trenutkih. Povezano je tudi z našim telesnim zdravjem in nam omogoča, da živimo polno in kvalitetno življenje. Mladostniki predstavljajo z vidika duševnega zdravja še posebej ranljivo skupino, saj je prav mladostniško obdobje tisto, ko se najpogosteje začnejo različne duševne motnje. Čeprav so mladostniki po mnogih telesnih in duševnih funkcijah enakovredni in primerljivi z odraslimi osebami, pa zaradi svojih razvojnih sprememb možganov drugače procesirajo informacije, bistveno bolj s čustveno komponento. Možgani otrok so še bolj plastični, prilagodljivi in učljivi, zato je smiselno te lastnosti krepiti in izkoristiti takrat, ko jih možgani imajo. Proces izobraževanja pa ni samo učenje, ampak tudi vzgoja, učenje socialnih veščin, vrednot, etike, resnicoljubnosti, lojalnosti in podobnih osebnih vrlin, pri čemer imajo pomembno vlogo pedagoški delavci, šolski svetovalci, učitelji, starši, skrbniki, vzorniki in vsi, ki delajo z otroki in mladostniki.« (mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., specialistka psihiatrije, Nacionalni inštitut za javno zdravje) Vir: http://www.nijz.si/sl/svetovni-dan-dusevnega-zdravja-2015-mladi-in-druzbeni-apel-po-telesni-popolnosti. Besedilo: Jadranka Jovanović Travniki ohranjeni tudi v Občini Rogašovci V Javnem zavodu Krajinski park Goričko smo novembra 2015 zaključili z glavno dejavnostjo projekta Gorički travniki, košnjo in obnovo zaraščenih travnikov na Goričkem. V okviru projekta, ki je podprt z donacijo Programa Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2009– 2014, smo pokosili in odstranili biomaso z več kot 60 ha travnikov na območju osmih goričkih občin. V Občini Rogašovci smo na območju Nuskove, Rogašovcev in Pertoče med junijem in oktobrom pokosili travnike na 22 parcelah v skupni površini 3,2 ha. Biomaso smo iz večine travnikov odstranili strojno. Pozitivni učinki košnje so na številnih travnikih bili vidni že kmalu po košnji. Prve travnike v Nuskovi smo pokosili že v začetku junija, saj na njih raste zdravilna strašnica. Cvetovi te rastline so izjemno pomembni za strašničinega in temnega mravljiščarja, dve redki vrsti metuljev, ki na strašnico v drugi polovici junija in v začetku julija odlagata jajčeca. Po naši košnji je zdravilna strašnica ponovno odgnala in v juliju zacvetela. Omenjeni vrsti metuljev se v Sloveniji najpogosteje pojavljata prav na Goričkem. Hkrati smo s košnjo preprečili cvetenje zlati rozgi, tujerodni invazivni rastlinski vrsti, ki se po semenju zelo uspešno širi na sosednje opuščene travnike in njive. S temi ukrepi smo izboljšali življenjske pogoje tudi za ptice, ki so učinkoviti pomagači pri boju s škodljivci na naših vrtovih, kot tudi za koristne živali, ki nam oprašujejo kulturne rastline. Besedilo: Mojca Podletnik Fotografija: Gregor Domanjko 60 | Gorički vrh · april 2016

ZDRAVJE Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet Čebele so dober bio indikator razmer v okolju. Čebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi. Čebele imajo preko opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezanim ohranjanjem biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bio indikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je potrebno ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje. V zadnjem obdobju so predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom čebele in ostali opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč. V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenije na pobudo Čebelarske zveze Slovenije OZN predlagala, da 20. maj razglasi za SVETOVNI DAN ČEBEL. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734–1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje je opisano v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana v letu 1999. Do sedaj so pobudo podprle že številne organizacije in posamezniki. Med drugim je pobudo, v okviru 44. čebelarskega kongresa APIMONDIA 2015 v Južni Koreji, podprla tudi največja svetovna čebelarske organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj pobudo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo. Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in ostala zainteresirana javnost, bodo v mesecih od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS Boštjan Noč z zaposlenimi, s prepoznavnim vozilom, obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informirali prisotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, ki bodo želeli v okviru dogodka pobudo podpreti. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bo dogovorjena lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem, da bodo lahko informirali krajane, da se bodo lahko srečanj udeležili in na ta način podprli prizadevanja ČZS. Besedilo in fotografiji: Peter Kozmus Gorički vrh · april 2016 | 61

Návrh sociálnej reformy na Slovensku - Peter Gonda
01/2010 - Nazaj na vrh - S&T Slovenija d.d.
FESTZELTSPEISEKARTE 2016
OCTOBER 2016
April 2016
2016 DEMOGRAPHICS