You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
KULTURA
GAŠPER IN JANI<br />
IMATA RADA DOMAČE<br />
Zato sta se odločila za kulinarični<br />
pohod do vseh petih koč planinskega društva<br />
Matica-Ljubljana. Začela sta v Kamniški Bistrici, njun<br />
cilj pa je osvojiti Triglav. Jima bo uspelo?<br />
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1113 Ljubljana
Kazalo<br />
32. festival Turizmu pomaga lastna glava<br />
Nagovor 4<br />
Počitniški oddih v Moravški dolini 10<br />
Po poteh Ivana Cankarja do skritega zaklada 12<br />
Z brejga v dou 14<br />
Biti mlad je KUL na KUL(turni) ulici 16<br />
Pod Miškovim klobukom 18<br />
Neiztrohnjeno srce 20<br />
Ajdi na Ajdovski gradec! 22<br />
S kamišibajem po Ratečah ad žoka da krapa 24<br />
Kulturajmo po anovsko 26<br />
Kurentkult 28<br />
Perišče Črešnjevec 30<br />
Po poteh Lahove Mime 32<br />
Predpraznično doživetje v Plavčkovi deželi 34<br />
ANICA GIBkA 36<br />
1, 2, 3 in že te več ni 38<br />
Hojte, hojte z Juretom Zelenim kolo zaigrajte in zapojte! 40<br />
Radeče – dolina papirja: S papirjem v svet 42<br />
Cükri pa tao 44<br />
Kartuzija Jurklošter – zavetje ljubezni 46<br />
Po stopinjah znanih Ajdovcev 48<br />
Ledene skrivnosti naših jam 50<br />
Nə našmi bərjači 52<br />
Na misiji po kulturni dediščini Prestranka z okolico 54<br />
Tartinijev svet 56<br />
S časovnim strojem v stari Marenberg 58<br />
S pravljičnimi junaki po Suhodolčanovih poteh 60<br />
Gozd je kultura 62
“Ali veš,<br />
da hodiva po učni poti,<br />
ki sem jo jaz zasnoval?“<br />
Letos sem prvič kot članica ocenjevalne komisije sodelovala na tekmovanju, ki ga prireja<br />
Turistična zveza Slovenije (TZS) v sklopu programa Mladi, znanje in turizem (pred leti sem<br />
na njem tekmovala). Mladi so tokrat razmišljali in ustvarjali na temo Kultura in turizem, saj<br />
je letošnje leto razglašeno za evropsko leto kulturne dediščine.<br />
Na že 32. festivalu Turizmu pomaga lastna glava je sodelovalo 113 osnovnih šol, na 15. mednarodnem<br />
festivalu Več znanja za več turizma pa 42 srednjih šol iz Slovenije in tujine, kar pomeni,<br />
da so pripravili kar 155 turističnih nalog, obarvanih v najrazličnejše odtenke kulture.<br />
V svoje zamisli za turistične proizvode so zajeli turistične in kulturne znamenitosti svoje okolice<br />
in jih naredili zanimive za mlade. Že med prebiranjem nalog sem si sproti (na premajhen) listek<br />
pisala seznam krajev in znamenitosti v Sloveniji, ki si jih želim čim prej obiskati. Ko pa sem<br />
obiskovala še turistične tržnice, se je seznam daljšal in daljšal. Vsaka turistična tržnica me je<br />
bolj navdušila. Med drugimi sem se sprehodila skozi jamo, polno netopirjev, iskala izhod iz gradu<br />
pobega (in uspela!), si sama natisnila razglednico, plesala folklorne plese, metala “knof na<br />
jglo“, potovala skozi časovni stroj v srednji vek (in hvala bogu tudi nazaj), se fotografirala s slavnim<br />
Giuseppejem Tartinijem in si na čokoladi s čilijem “opekla“ jezik ter si ga hitro ohladila s<br />
slastnim kolačkom z bučno marmelado. Najbolj pa sem bila vesela, ko sem videla, kako mladi<br />
uživajo v druženju, spoznavanju novih prijateljev, se učijo in pri tem zabavajo, kako drug drugega<br />
bodrijo in spodbujajo ter ne nazadnje, kako s ponosom prevzemajo nagrade za svoje odlično<br />
delo. Vsi učenci in njihovi mentorji si za svoje prizadevanje zaslužijo bučen aplavz!<br />
KULTURA<br />
4 | 5<br />
Na TZS pripravljamo raziskavo o tem, kako dobro mladi poznajo delo v turističnih društvih<br />
in lokalnem turizmu. Izvedli smo osem intervjujev s trinajstimi predstavniki regijskih turističnih<br />
zvez in spletno anketo, namenjeno mladim, ki še niso člani turističnih društev (a<br />
upamo, da kmalu bodo), in tistimi, ki so že njihovi člani.<br />
Rezultati so nas malce razočarali, saj je v turistična društva včlanjenih zelo malo mladih,<br />
a hkrati smo zaradi neverjetnih učencev in dijakov, ki svoje turistične ideje pokažejo na<br />
festivalih, kot sta Turizmu pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma, zelo optimistični,<br />
da lahko trenutne razmere izboljšamo.<br />
Mladi so pokazali zanimanje za delo v turističnih društvih, ko smo jim povedali, da<br />
lahko z aktivnim udejstvovanjem v društvu pridobijo veliko poznanstev, kompetenc,<br />
neformalnih izkušenj, stkejo nova prijateljstva in podobno. Spoznali so, da jim lahko<br />
vse to pomaga na izobraževalni poti, v zasebnem življenju, pri medsebojnih odnosih<br />
ter čez nekaj let tudi pri iskanju zaposlitve. Ker so mladi spretni z najrazličnejšimi<br />
elektronskimi napravami, starejšim generacijam pa te pogosto pomenijo<br />
(velikokrat nepremostljiv) izziv, vidimo potencial za delo mladih v turističnih<br />
društvih z računalniki, pri digitalni komunikaciji, grafičnem in multimedijskem<br />
oblikovanju, organizaciji projektov in seveda povsod drugod, kjer bi si<br />
sami želeli delati. Medgeneracijsko sodelovanje je v zadnjem času zelo poudarjeno<br />
in tudi pri delu v turističnih društvih je lahko zelo kakovostno, saj poteka<br />
v dveh smereh: prenos znanja s starejših na mlajše in z mlajših na starejše<br />
generacije.
Vse udeležence mladinskih natečajev TZS vabimo, da se povežete z lokalnimi turističnimi društvi in njihovimi<br />
mladimi člani. To vam lahko, poleg vseh zgoraj naštetih pridobitev, pomeni priložnost za uresničitev<br />
idej, ki ste jih zasnovali v turističnih nalogah. Bila bi namreč velika škoda, da vaše zanimive (včasih<br />
norčave in zabavne, drugič bolj resne in poučne) zamisli pristanejo zaprte v predalu, ko pa si tako želijo<br />
oživeti. Vedite, da z vztrajnostjo, odločnostjo in dobrim sodelovanjem s pravimi partnerji lahko sooblikujete<br />
slovenski turizem.<br />
Predstavljajte si, da se sprehajate po svojem kraju s prijatelji (mogoče celo s svojo simpatijo) in se lahko pohvalite:<br />
“Ali veš, da hodiva po učni poti, ki sem jo jaz pomagal/a zasnovati?“; “Tole informacijsko tablo sem<br />
pa jaz oblikoval/a“; ali pa: “Povabim te na tortico, ki jo pripravljajo po mojem receptu.“ Kaj ne bi bilo to<br />
izjemno?<br />
Eva Jeseničnik<br />
Koordinatorka mladinskih aktivnosti pri<br />
Turistični zvezi Slovenije<br />
Naložbo financirata Republika Slovenija in<br />
Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada<br />
Kazalo<br />
15. festival Več znanja za več turizma<br />
Turistična tržnica 64<br />
#VinoKult 66<br />
KULtura Maribora 68<br />
Doživetje rudarskega Velenja 70<br />
Etno pustolovščina na kmetiji Pr’ Krajnk 72<br />
Skoči na bus in doživi kul–turo 74<br />
Ples ljubezni med valovi reke Mure 76<br />
Čezmejna roža 78<br />
Grad u bojama 80<br />
Zlatne ruke 82<br />
Zvornika 82<br />
Vonj stoletij, kadila in španskega bezga 84<br />
Mnoštvo čudesnih sunaca u žutom oku suncokreta 86<br />
Tramvaj, kultura i (osječki) turizam 88<br />
Adventska bajka u Opatiji 90<br />
Walk Through the 92<br />
Centuries of Herceg Novi 92
Turistične tržnice<br />
po Mercatorjevih centrih<br />
Ljubjana 6. marec<br />
OŠ Danile Kumar Ljubljana<br />
OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana<br />
OŠ Miška Kranjca Ljubljana<br />
OŠ Janka Kersnika Brdo Lukovica<br />
OŠ Venclja Perka Domžale<br />
OŠ Roje Domžale<br />
Vabljeni na posavsko štehvanje<br />
KULtura<br />
Pot ob žici malo drugače<br />
Kersnikov sejem<br />
Kulturne ustanove v Domžalah<br />
Za dušo in telo<br />
OŠ Trzin Kulturna dediščina Trzina<br />
OŠ Marije Vere Kamnik<br />
OŠ Jurija Vege Moravče<br />
OŠ Zadobrova<br />
OŠ Sostro<br />
OŠ Škofljica<br />
Jamfest<br />
Počitniški oddih v Moravški dolini<br />
Zeljada<br />
Ko zamočvirjenost postane prednost<br />
Zlata dirigentska paličica Jožeta Privška<br />
OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika<br />
OŠ Ludvika Pliberška Maribor<br />
Po poteh Ivana Cankarja do skritega zaklada<br />
Maribor 13. marec<br />
Kulturno - kulinarični užitki s čevljarčkom po Mariboru<br />
in Radvanju<br />
Dom Antona Skale Maribor<br />
OŠ Puconci<br />
OŠ Gornji Petrovci<br />
OŠ Šalovci<br />
Dvojezična OŠ I Lendava<br />
OŠ Turnišče<br />
OŠ Miška Kranjca Velika Polana<br />
OŠ Beltinci<br />
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci<br />
OŠ Odranci<br />
OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici<br />
OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova<br />
Po Erazmovih skritih poteh<br />
Z brejga v dou<br />
Kak je inda fajn bilou<br />
Po poteh skritih zakladov podeželja<br />
Biti mlad je KUL na KUL(turni) ulici<br />
Turnišče - kraj z bogato preteklostjo in obetavno<br />
prihodnostjo<br />
Pod Miškovim klobukom<br />
Neiztrohnjeno srce<br />
Razglas, bovjaš je z vami …<br />
Zaplešimo skupaj po domače<br />
Prleške Atene<br />
Le korak stran
OŠ Kajetana Koviča Radenci<br />
OŠ Cankova<br />
OŠ Sveti Tomaž<br />
Ka je tan?<br />
1. Voglerjevi dnevi na Cankovi<br />
Z Lučkarjem vstopite skozi Vrata Prlekije<br />
Kranj 14. marec<br />
OŠ Naklo<br />
OŠ Šenčur<br />
OŠ Poljane<br />
OŠ Poljane, Podružnična šola Javorje<br />
OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas,<br />
Podružnična šola Sovodenj<br />
OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica<br />
OŠ F. S. Finžgarja Lesce<br />
OŠ dr. Janeza Mencingerja<br />
Bohinjska Bistrica<br />
OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora<br />
OŠ Križe<br />
OŠ Vodice<br />
Kavarna in likovni salon kofetarica<br />
Spoznavanje zgodovine Šenčurja skozi kmečke<br />
običaje in kulinariko<br />
Čas, ujet z dletom<br />
Meteoritkova pot<br />
Po zajčevih stopinjah<br />
Kul - eko - tura<br />
O kresi se dan obesi ali dan s Pegamom in<br />
Lambergarjem<br />
Ajdi na Ajdovski gradec!<br />
S kamišibajem po Ratečah ad žoka da krapa<br />
Radetzkosled<br />
Kopitrol<br />
Maribor 20. marec<br />
OŠ Jakobski dol<br />
OŠ J. Hudalesa Jurovski dol<br />
OŠ Sv. Ana<br />
OŠ Ljudski vrt Ptuj<br />
OŠ Hajdina<br />
OŠ Pohorskega odreda<br />
Slovenska Bistrica<br />
Velike legende malega Jakoba<br />
Jurfest<br />
Kulturajmo po Anovsko<br />
Kurentkult<br />
Hajdoške koline<br />
Pridi v Bistriški grad dolgčas pregnat<br />
2. OŠ Slovenska Bistrica Miška Frida pripoveduje<br />
OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec<br />
OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava,<br />
Podružnica Zgornja Polskava<br />
OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica<br />
OŠ Gustava Šiliha Laporje<br />
OŠ Anice Černejeve Makole<br />
OŠ Kidričevo<br />
Perišče Črešnjevec<br />
Ingoličev dan<br />
Po poteh Lahove Mime<br />
LLL po LPP (Lapasti Lapko lapa po Laporski pohodniški<br />
poti)<br />
Aničina družinska nedelja<br />
Po poteh škrata Šumarja
OŠ Cirkovce<br />
OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava,<br />
Podružnica Pragersko<br />
OŠ Veržej<br />
OŠ Fokovci<br />
OŠ Stična, PŠ Zagradec<br />
OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč<br />
Kultura in turizem v našem kraju<br />
Lov na Pragerjev zaklad<br />
Predpraznično doživetje v Plavčkovi deželi<br />
ANICA GIBka<br />
Trebnje 22. marec<br />
OŠ Brežice<br />
OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki<br />
OŠ Podbočje<br />
OŠ Mirana Jarca Črnomelj<br />
OŠ Stari trg ob Kolpi<br />
OŠ Žužemberk<br />
OŠ Šmartno v Tuhinju<br />
OŠ Ivana Kavčiča Izlake<br />
OŠ Tončke Čeč Trbovlje<br />
OŠ Ivana Cankarja Trbovlje<br />
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče<br />
Kultivity<br />
Pavčkove zvitice<br />
Brežiško jezero - kulturno-rekreacijsko središče<br />
KULstanjevica<br />
1, 2, 3 in že te več ni<br />
Hojte, hojte z Juretom Zelenim kolo zaigrajte in zapojte<br />
Kulturni oddih v Poljanski dolini ob Kolpi<br />
Lutke spregovorijo …<br />
Celje 5. april<br />
OŠ Lava<br />
OŠ Dobrna<br />
OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice<br />
OŠ Loče<br />
OŠ Dramlje<br />
OŠ Šmarje pri Jelšah<br />
JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina<br />
OŠ Podčetrtek<br />
OŠ Bistrica ob Sotli<br />
OŠ Kozje<br />
OŠ Lesično<br />
OŠ Slivnica pri Celju<br />
OŠ Primoža Trubarja Laško<br />
ŠtajnPlac<br />
Sezite po zvezdah<br />
Kultura na naši šoli<br />
Po sledeh knapušne<br />
Radeče - dolina papirja<br />
Friderik se vrača<br />
Fotograf za en dan<br />
Ajznpanarjev smuti<br />
Skriti zakladi vasi Žiče<br />
Uršula<br />
Šmarska čokočilandija<br />
Skok v preteklost<br />
Cükri pa tao<br />
Den po domače<br />
Koza in zmaj vabita<br />
Mladi pod cvetočo drnulo<br />
Rifniške zgodbe<br />
Laška KulTura
OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Kartuzija Jurklošter - zavetje ljubezni<br />
OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Kjer kolo sreča Gračnico<br />
Koper 10. april<br />
OŠ Frana Erjavca Nova Gorica Po Erjavčevi poti<br />
OŠ Bovec Svi(t)njak<br />
OŠ Čepovan Po borovi poti<br />
OŠ Otlica Od kapljice do kapljice<br />
OŠ Šturje Ajdovščina Po stopinjah znanih Ajdovcev<br />
OŠ Col Ledene skrivnosti naših jam<br />
OŠ Spodnja Idrija Mali oglarji<br />
OŠ Srečka Kosovela Sežana Vinogradništvo in opletanje steklenic<br />
OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen Nǝ našmi bǝrjači<br />
OŠ Toneta Tomšiča Knežak Sonček čez hribček gre …<br />
OŠ Pivka Odklenimo vrata kulturi<br />
OŠ Prestranek Na misiji po kulturni dediščini Prestranka z okolico<br />
OŠ Lucija Tartinijev svet<br />
Velenje 12. april<br />
OŠ Radlje ob Dravi S časovnim strojem v stari Marenberg<br />
OŠ Neznanih talcev Dravograd<br />
OŠ Franja Goloba Prevalje<br />
OŠ Vransko - Tabor<br />
OŠ Polzela<br />
OŠ Mozirje<br />
OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad<br />
Na zabavo pravo k baronu ob Dravo<br />
S pravljičnimi junaki po Suhodolčanovih poteh<br />
S Poldetom o kulturi<br />
Postani malteški vitez za en dan<br />
Zimska pravljica<br />
Zaklad pod Spečim menihom
Počitniški oddih<br />
v Moravški dolini<br />
Z letošnjo dejavnostjo v okviru turistične raziskovalne naloge smo učenci 7., 8. in 9. razredov<br />
povezali kulturne in naravne danosti Moravške doline ter istočasno pokukali v življenje<br />
naših prednikov s pomembnimi pomniki kulturnega izročila (obrti in kmečko orodje),<br />
predstavili šolstvo kot nosilca vsesplošnega napredka v domačem kraju od njegovega začetka<br />
do današnjih dni, primerjali način prevoza nekoč (leseni vozovi, ki jih izdeluje kolar) in<br />
v sodobnem času (helikopter), se poskusili v slikarstvu in sproščali v varnem zavetju narave.<br />
Naša turistična ponudba, poimenovana Počitniški oddih v Moravški dolini, je univerzalna, v<br />
njej bi uživali tako stari kot mladi, čeprav smo jo prvenstveno ustvarili za naše vrstnike. Ciljna<br />
skupina so mladi od 15- 21 let, ki bi jih s svojim znanjem in izkušnjami vodili mi, člani turističnega<br />
krožka, kot vodniki.<br />
Člani turističnega krožka smo si za cilj zadali pripraviti obiskovalce da gredo v naravo in doživijo<br />
našo dolino tako, kot smo jo doživeli mi. Vanjo smo vpletli tudi zanimive kulturne dogodke<br />
(razstavo ob 50-letnici šole in predstavo Maček Muri v izvedbi učencev OŠ Jurija Vege), spoznali<br />
žal izumirajočo obrt in se seznanili z najnovejšimi trendi v turizmu (SPA, glamping).<br />
Prenočevali bomo v Moravškem SPA-ju, uživali lokalno ekološko pridelano in pripravljeno hrano<br />
(sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke ter meso in mesne izdelke).<br />
Naš turistični produkt bomo izvajali v poletnem času, od konca maja do konca septembra, vsak<br />
konec tedna. Za izvedbo našega oddiha smo ustvarili facebook stran in zgibanko, ki pa bo na<br />
voljo tudi pri turističnem in drugih društvih v<br />
Moravčah ter v sosednjih občinah, knjižnici in<br />
lokalnih obrtnikih.<br />
KULTURA<br />
10 | 11<br />
Osnovna šola Jurija Vege Moravče<br />
Vegova 38, 1251 Moravče<br />
T (01) 7231 210<br />
E o-jvmoravce.lj@guest.arnes.si<br />
www.osmoravce.si
Program<br />
1. dan<br />
9.00 Prihod in namestitev po kočah<br />
9.15 Dobrodošlica in predstavitev dnevnega<br />
programa<br />
9.30 Odhod z avtobusi na Limbarsko goro k<br />
Marjanu Kofolu<br />
9.45–10.30 Predstavitev čebelarstva in malica<br />
11.00–12.30 Izdelava naravnega mila z Anjo Bordon<br />
12.45 prihod nazaj<br />
13.00–14.00 Moravško Značilno Kosilo<br />
14.00–15.00 Prosti čas za ogled okolice, za ribolov, masažo<br />
15.10–16.45 Športno popoldne s Primožem Peterko,<br />
slovenskim skakalcem<br />
17.00–18.30 Kopanje, potapljanje ter vodni park za otroke<br />
19.00–20.00 Samopostrežna večerja<br />
22.00 Spanje<br />
2. dan<br />
8.00 Bujenje<br />
8.30–9.00 Samopostrežni zajtrk<br />
9.15 Zbor pred recepcijo in predstavitev programa<br />
obiskovalcem za ta dan<br />
9.30 Odhod z avtobusi na Javoršico<br />
9.45 Razdelitev v dve skupini<br />
10.00–10.50 Prva skupina ogled kozolca in zbirke<br />
10.00–11.30 Druga skupina pohod po Javoršici in obisk<br />
rojstne hiše pesnika Daneta Zajca<br />
11.00 Malica<br />
11.15 Zamenjava (prva skupina pohod, druga<br />
skupina ogled kmečkega orodja)<br />
13.10 Vrnitev v SPA<br />
13.45–14.30 Kosilo<br />
14.30–16.00 Prosti čas<br />
16.00 Odhod do knjižnice<br />
18.00 Ogled razstave in predstavitev šolstva na<br />
Moravškem ob 50. letnici matične šole in 240.<br />
letnici šolstva na Moravškem s pogostitvijo<br />
18.30–19.30 Iskanje skritega zaklada – spoznavanje<br />
mestnih znamenitosti<br />
19.30 Večerja<br />
20.00 Ogled predstave Maček Muri v izvedbi<br />
učencev šole<br />
22.00 Spanje v Čarobnem gozdu v visečih mrežah<br />
– glamping<br />
3. dan<br />
8.30–9.00 Samopostrežni zajtrk<br />
9.15 Zbor pred recepcijo in predstavitev programa<br />
obiskovalcem za ta dan<br />
9.30 Na Hribce<br />
10.00 Malica<br />
10.30–12.30 Slikarska kolonija z Blažem Slaparjem<br />
13.00 Kosilo (ajdovi žganci in jota)<br />
13.45 Pohod do Dol pri Krašcah, obisk kolarja in<br />
delavnica izdelave makete<br />
16.00 Malica<br />
17.00 Zbor na Cegunci in panoramski ogled občine<br />
s helikopterjem<br />
19.30 Odhod domov<br />
Muzej kmečkega orodja<br />
Dvojni kozolec na domačiji pri Nemčevih, slovenska<br />
arhitekturna posebnost, se imenuje toplar.<br />
Postavljen je po načrtih starih kozolcev. Kozolci so<br />
bili prvenstveno namenjeni sušenju in shranjevanju<br />
sena, žita, fižola … danes pa ga uporabljajo predvsem<br />
za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Ob našem<br />
prihodu nam gospodar pokaže, kako so včasih ob<br />
pomoči hlapca zlagali seno v kozolec. Le kdo bi danes<br />
še znal rešiti Župančičevo uganko: “Sredi polja<br />
jasen grad, sama okna, nič ni vrat; bogatini pridejo,<br />
okna z zlatom zazidajo,“ ko pa je tudi spravilo sena in<br />
žita čisto drugačno kot včasih?<br />
V samem kozolcu pa gospodar zbira, ohranja in obnavlja<br />
stara kmečka orodja.<br />
Tia Bonić, Mark Cimperman, Miha Lešnjak, Ema Bizilj, Živa Dragar,<br />
Ana Gabrovec, Luka Firm, Nik Kovačič, Nik Resnik, Anastazija Baloh,<br />
Nika Bizilj, Isabela Božjak, Julija Domjan, Tia Dornik, Lara Hren,<br />
Žan Hren, Klementina Kozin, Iris Langerholc, Lovro Levačić, Neja Matečko,<br />
Gašper Mihelčič, Hana Polajžer, Lucija Rožič, Sara Vidergar, Matic Stele<br />
mentorici: Alenka Tominšek, Irena Malovrh
Po poteh Ivana<br />
Cankarja do<br />
skritega zaklada<br />
Leto 2018 je na Vrhniki prav posebno leto, saj obeležujemo stoto obletnico smrti pisatelja<br />
Ivana Cankarja. Ob tem jubileju na Vrhniki poteka mnogo dogodkov, ki jih organizirajo občina,<br />
lokalna društva, zavodi, posamezne skupine … Svoj delež smo želele dodati tudi učenke<br />
turističnega krožka. Zastavile smo si cilj, da Ivana Cankarja v prvi vrsti približamo učencem<br />
naše šole in njihovim staršem, sorodnikom; hkrati pa pripravimo zanimiv program za vse šolarje<br />
Slovenije. Tako ste vsak drugi ponedeljek v mesecu vabljeni pred šolo, kjer je stojnica, na<br />
kateri si lahko postrežete s Cankarjevo kavo in piškoti v obliki znamenitih Cankarjevih brkov,<br />
se slikate s skoraj čisto pravim Cankarjem in naredite “selfie“ ter ga pošljete na našo Facebook<br />
stran. Vse šolarje Slovenije in njihove učitelje pa vabimo, da se z nami podajo po poteh Ivana<br />
Cankarja in iskanje skritega zaklada. Učna pot je namenjena skupinam osnovnošolcev in je starostno<br />
prilagojena vsem trem triadam. Na zelo zanimiv način boste spoznali pisateljevo življenje,<br />
njegova dela, obiskali njegovo rojstno hišo, kraje, kjer se je rad zadrževal …<br />
KULTURA<br />
12 | 13<br />
Pod Hruševco 33, 1360 Vrhnika<br />
T (01) 755 80 50<br />
E os.ams-vrhnika@guest.arnes.si<br />
www.osams.si<br />
Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika
Program<br />
Da bi pisatelja Ivana Cankarja čim bolj približale vsem<br />
občanom in s tem opomnile čim več ljudi na stoto obletnico<br />
njegove smrti, smo si pred šolo zamislile stojnico.<br />
Stojnica bo pred šolo stala vsak drugi ponedeljek v mesecu<br />
in sicer pred začetkom pouka (od 7.30 do 8.15) in po<br />
končanem pouku (od 13.00 do 15.30) ter v času popoldanskih<br />
govorilnih ur (od 16.00 do 18.15). V času kulturnega<br />
tedna bo v popoldanskem času veliko dogajanja v šoli<br />
tudi v popoldanskem času, zato bo stojnica pred šolo tudi<br />
v času pred in po teh prireditvah. Na njej bi učenci prodajali<br />
Cankarjevo kavo, hkrati pa bi na stojnici lahko kupili<br />
tudi piškote v obliki Cankarjevih brkov.<br />
Po dogovoru je organizirana tudi učna pot po sledovih<br />
Cankarjevega odraščanja in simbolike.<br />
Da bi dogajanje popestrili, smo si učenke zamislile tudi<br />
skoraj čisto pravega Ivana Cankarja, ki bi se v tem času<br />
sprehajal med občani ali pa “kip“ Ivana Cankarja.<br />
V prvem primeru bi eden od sošolcev, lahko tudi učiteljev,<br />
upodobil Cankarja, ki bi se sprehodil med občani, tako bi<br />
res lahko srečali “živega“ Cankarja. Kot drugo možnost<br />
pa navajamo Cankarja, ki bi bil imitacija njegovega kipa,<br />
ki stoji v središču Vrhnike. Predstavljajte si, da pred seboj<br />
zagledate kovinski kip, ki sedi popolnoma pri miru in zamišljeno<br />
gleda … Ko pa najmanj pričakujete, se kip premakne<br />
… Še najraje se premakne takrat, ko mu v klobuk<br />
vržete kakšen kovanec. Prepričane smo, da bi si take podobe<br />
Ivana Cankarja zapomnili prav vsi; tako najmlajši<br />
kot tudi tisti, ki Cankarja in njegovo besedo že bolje poznajo.<br />
Seveda nihče ne bi mogel mimo tega, da se s takim,<br />
“živim“ Cankarjem, ne bi slikal, sliko pa seveda poslal na<br />
našo Facebook stran ali spletno stran naše šole.<br />
<br />
PO POTEH IVANA CANKARJA DO SKRITEGA ZAKLADA<br />
<br />
0<br />
1<br />
7<br />
5<br />
5<br />
8<br />
0<br />
5 <br />
1 0<br />
1<br />
7<br />
5<br />
5<br />
8<br />
0<br />
5<br />
1<br />
<br />
0<br />
1<br />
7<br />
5<br />
5<br />
8<br />
0<br />
5<br />
1<br />
<br />
0<br />
1<br />
7 <br />
5 0<br />
5 1<br />
8 7<br />
0 5<br />
5 5<br />
1 8<br />
0<br />
5<br />
1<br />
<br />
0<br />
1<br />
7<br />
5<br />
5<br />
8<br />
0<br />
5<br />
LEGENDA<br />
1 Cankarjeva spominska hiša<br />
2 Sveta Trojica<br />
3 Cankarjev spomenik in mesarjeve klade<br />
4 Enajsta šola pod mostom<br />
5 Močilnik<br />
6 Kulturni center Vrhnika<br />
Lučka Patačko Koderman, Katarina Mele, Nina Muratagić,<br />
Ana Petrič, Manca Malovrh, Karin Jerina, Živa Matevc,<br />
Katja Turšič, Vanja Furlan<br />
mentorice: Urša Govekar, Petra Žitko, mag. Evelin Škof
Z brejga v dou<br />
“V našon kraji je lepou, malo brejg je, malo dou,<br />
s “Sebeščana“ vidi se ravnica, ge nam valovi pšenica…“<br />
Občina Puconci leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, na Goričkem, kjer se<br />
prepletajo naravne prvine s kmetijsko kulturno krajino. Ime pokrajine izhaja iz besede<br />
“gorice“, s katero domačini označujejo griče, na katerih že od nekdaj živijo v sožitju z naravo<br />
in skupaj oblikujejo razgibano kulturno krajino z “brejde in douli“. Tukaj lahko turizem<br />
vključuje kulturne spomenike, prepoznavanje krajine ter spoznavanje vsakdanjega in<br />
prazničnega življenja domačinov. Eno izmed takšnih prazničnih trenutkov je tudi borovo<br />
gostüvanje, simbolika katerega zajema različna doživetja povezana s kulinariko, lokalnimi<br />
tradicijami in vsakdanjim življenjem prebivalstva.<br />
Naš enodnevni program “Z brejga v dou“ ponuja veliko pozitivnih presenečenj, ki nudijo vpoglede<br />
v neokrnjeno naravo, mir ter številne naravne in kulturne znamenitosti za vse generacije.<br />
Program<br />
9.00–9.30 Prihod udeležencev z različnimi prevozi ter predstavitev poteka programa<br />
9.30–10.30 Z brejga v dou<br />
10.30–11.30 Prekmurska rejč<br />
11.30–13.00 Sak je svoje sreče kovač<br />
13.00–15.00 Sreča<br />
15.00–16.00 Zdavanje<br />
16.00–20.00 Gorički zadvečerk<br />
KULTURA<br />
14 | 15<br />
Osnovna šola Puconci<br />
Puconci 178, 9201 Puconci<br />
T (02) 545 96 00<br />
E ospuconci@ospuconci.si<br />
www.ospuconci.si
Aktivnosti programa<br />
1. Z brejga v dou<br />
Zbirno mesto doživetja se nahaja ob Spominskem domu<br />
Števana Küzmiča v Puconcih. Po otvoritvenem programu<br />
sledi sprehod s predstavniki turističnega podmladka po<br />
Puconcih, predstavitev zgodovine in ogled kraja, evangeličanske<br />
cerkve, spomenika Spametnost in stare šolske<br />
zgradbe, v kateri bo predstavljena dramska igrica s prikazom<br />
pouka nekoč. V nadaljevanju sledi delavnica, kjer si<br />
obiskovalci razgibajo prste, tako da izdelajo simbol turističnega<br />
popotovanja, in sicer vrtnice iz krep papirja.<br />
2. Prekmurska rejč<br />
Pot se nadaljuje v Spominski dom Števana Küzmiča.<br />
Predstavniki turističnega podmladka predstavijo njegovo<br />
delo in doprinos k prekmurskemu narodu. Obiskovalci<br />
se lahko preizkusijo v igrici Prekmurska rejč, kjer bodo<br />
nadgradili svoje znanje prekmurščine ter se kulinarično<br />
razvajali z obloženimi kruhki domačih dobrot.<br />
3. Sak je svoje sreče kovač<br />
Kulturno spoznavanje pokrajine vodi do kovača Franca<br />
Franka, kjer spoznajo delo obrtnika nekoč in danes. Iz<br />
daljave se zasliši glasna prekmurska glasba borovega<br />
gostüvanja, ki pritegne pozornost obiskovalcev, zato njegovo<br />
simboliko o vaški mladenki razloži kovač Franc.<br />
Obiskovalcem se bo zagotovo njegova pripoved zdela<br />
zanimiva, zato bodo želeli nadaljevati pot z družbo, ki<br />
vztrajno išče ženina.<br />
4. Sreča<br />
Pot borovega gostüvanja se odvija skozi pokrajino občine,<br />
kjer dogajanje povezuje duhovit vaščan. Druščina se<br />
ustavi v podeželski prekmurski vasici z borovim gozdom,<br />
od koder ji svatje priskrbijo ženina, in sicer najbolj mogočno<br />
drevo bor, ki ga skrbno okrasijo s pisanimi trakovi<br />
iz krep papirja. Najlepši in največji bor je potrebno skrbno<br />
varovati, saj obstaja bojazen, da ga ukradejo. V Dolini<br />
se svatje ustavijo pri dolinski grüjški, od koder seže čudoviti<br />
razgled na goričko pokrajino ter ob kateri se nahajajo<br />
zdravilne točke. Da bi ljubezen trajala večno, imata<br />
mladoporočenca priložnost, da pozvonita pri lesenem<br />
vaškem zvoniku.<br />
5. Zdavanje<br />
Po terciarnih gričevjih Goričkega pot vodi proti lončarski<br />
vasici Pečarovci, kjer spoznamo delo lončarja ter izdelamo<br />
darilo za nevesto. Pot se nato nadaljuje do cerkvice<br />
sv. Sebastjana, v kateri se bo odvijala cerkvena<br />
poroka bodočih mladoporočencev. Obiskovalcem se po<br />
poročnem obredu predstavi zgodovina kraja in simbolika<br />
Sebeščana.<br />
6. Gorički zadvečerk<br />
Proslavitev poroke poteka v Mačkovcih na Marofu, kjer<br />
ob čudovitem razgledu po goričkih vaseh svate pričakajo<br />
obložene mize s prekmurskimi dobrotami. Na Marofu<br />
potekajo številne delavnice, ki predstavljajo kulturno pokrajino<br />
občine Puconci. Po zabavnem popoldnevu se pot<br />
nadaljuje proti Šalamencem, kjer je svatom predstavljeno<br />
domovanje mladoporočencev, in sicer prava panonska<br />
hiša. Svatje nato svojo pot nadaljujejo naprej proti zaključni<br />
točki v Puconcih.<br />
Območja prireditve turističnega proizvoda “Z brejga v<br />
dou“. 1 – Z brejga v dou, 2 – Dolinska grüška in zvonik,<br />
3 – Sebeščan, 4 – Gostüvanje na Marofe, 5 – Panonska iža<br />
VIR: http://url.sio.si/2JQ<br />
Nika Ambruž, Lia Bauer, Lara Harkai, Maša Kren, Lena Lang,<br />
Petra Ouček, Nela Škraban, Nika Titan in Živa Žalik<br />
mentorice: Monika Vidmar, Nina Vidonja, Mateja Žökš
Biti mlad je KUL<br />
na KUL(turni) ulici<br />
Biti mlad je KUL na KUL(turni) ulici je enodnevni poulični festival, kjer predvsem mladi<br />
brezplačno glasbeno, plesno in likovno, torej kreativno ustvarjajo in kjer ne manjka<br />
niti kulinaričnih užitkov.<br />
Rdeča nit festivala so delavnice oziroma dejavnosti (z “objektivom“ po Lendavi, razvajanje<br />
naših brbončic, s kreativnostjo na pla(t)no in ulica (prekmurskega) madžarskega plesa<br />
in glasbe), preko katerih bodo mladi zavestno potovali in aktivno spoznavali kulturo našega<br />
malega dvojezičnega kraja.<br />
Pod pokroviteljstvom Občine Lendava se bo dogodek odvijal v Lendavi na najstarejši ulici –<br />
Glavni ulici.<br />
Festival so pripravili podmladkarji DOŠ I Lendava v sodelovanju z zunanjimi sodelavci.<br />
KULTURA<br />
16 | 17<br />
Dvojezična osnovna šola I Lendava<br />
Számu Lendvai Kétnyelvű Általános Iskola<br />
Kranjčeva 44, 9220 Lendava<br />
T (02) 5772 800<br />
E dos1.lendava@guest.arnes.si<br />
www.dos1-lendava.si
Program<br />
9.00 Prihod<br />
9.30–9.45 Nagovor in otvoritev festivala<br />
10.00 Organizacija skupin (barvne dogodkovne<br />
zapestnice)<br />
10.30 Z “objektivom“ po Lendavi<br />
10.30 Razvajanje naših brbončic<br />
10.30 S kreativnostjo na pla(t)n(o)<br />
10.30 Ulica (prekmurskega) madžarskega plesa in<br />
glasbe<br />
17.00–19.00 Zaključek festivala s koncertom glasbene<br />
skupine 7ATE9<br />
V štirih delavnicah se bodo obiskovalci srečali s kulturo<br />
Lendave:<br />
Z “objektivom“ po Lendavi – Udeleženci te dejavnosti<br />
se bodo sprehodili po lendavski ulicah in v objektiv ujeli<br />
kulturne ustanove lokalnega pomena ter druge turistične<br />
zanimivosti našega kraja. Mladi bodo fotografije lahko<br />
naredili s svojimi mobilnimi telefoni in s fotoaparati.<br />
Razvajanje naših brbončic – V starem mestnem jedru<br />
Lendave bodo udeleženci te dejavnosti v kotličkih nad<br />
ognjem pripravili znamenito prekmursko jed - bograč.<br />
Ob bograču pa ne bo manjkalo niti ostalih domačih lendavskih<br />
dobrot, to je lendavskih perecev, ocvirkovih pogač,<br />
domačega jabolčnega in grozdnega soka …<br />
S kreativnostjo na pla(t)no – Ta likovna dejavnost je namenjena<br />
mladim ustvarjalcem, ki radi kreativno rišejo,<br />
slikajo in ustvarjajo. Naši udeleženci se bodo učili in kalili<br />
v risanju in slikanju na papir, platno, blago (dežnike)<br />
ipd. Slikali in risali se bodo predvsem motivi, ki so povezani<br />
z lendavsko (slovensko in madžarsko) kulturo.<br />
Ulica (prekmurskega) madžarskega plesa in glasbe –<br />
Udeleženci bodo spoznavali vrednote kulture naroda<br />
tako, da se bodo lahko učili peti pesmi ljudskih običajev,<br />
razvijali bodo občutek za ritem, srečali se bodo z osnovnimi<br />
koraki ljudskih plesov in nadeli si bodo folklorne<br />
kostume za moške in ženske, ki jih nosijo folkloristi lendavske<br />
folklorne skupine. Zabrenkali bodo tudi na citre,<br />
ki so ljudsko starinsko glasbilo oz. “klavir za malega človeka“<br />
in upajmo, da bodo ob zvokih citer tudi zapeli in se<br />
zavrteli.<br />
Vila kraljevega notarja<br />
Vila z mešanico slogov, stolpiči in vitraji je bila zgrajena<br />
leta 1906, z elementi baroka in nekaj secesijskega okrasja.<br />
V njej je živel in delal madžarski kraljevi notar. Danes<br />
pa je v vili knjižnica.<br />
Lucija Enya Jordaki, Nika Ferenc, Nikolas Foschini, Fran Žilavec,<br />
Zoja Kopinja, Maja Gjerek<br />
mentorici: Martina Strelec, Sandra Pentek
Pod Miškovim<br />
klobukom<br />
“To je pravljica o malih, a dobrih ljudeh, ki so živeli morda pred davnim, morda pred nedavnim<br />
v tistem čudovitem kraju pri Muri, kjer je toliko močvirnatih jarkov kakor nikjer<br />
na svetu.“ Tako opisuje Kranjec naš kraj v svojem delu Povest o dobrih ljudeh.<br />
Še zmeraj smo tukaj. Mali, a dobri ljudje. Vsi skupaj živimo na tej polanski ravnici in smo del<br />
nje. Tudi mi podmladkarji.<br />
V nalogi smo načrtovali turistični dogodek in ga bomo septembra izvedli skupaj z vsemi sodelujočimi,<br />
ki so del našega načrta. Upoštevali smo kulturni in turistični vidik, saj smo med<br />
ustvarjanjem turističnega produkta, ugotovili, da gresta lahko turizem in kultura z roko v roki.<br />
Naš dogodek je nekakšno sožitje obeh.<br />
Dogodek smo si zamislili kot pravljično potovanje, kjer bodo naši obiskovalci začutili moč narave,<br />
literature, dobrih okusov in “muzike“. Z lepo urejene pisateljeve domačije se bomo odpravili v<br />
park, kjer bodo obiskovalci v objemu narave spoznavali naše literarno ustvarjanje. Ugotovili smo,<br />
da nam narava v parku lahko ponudi vse, kar smo potrebovali. Povezuje tri pomembne točke, ki so<br />
povezane s Kranjcem. To je njegova domačija, klet v kateri hranimo Rujno vino polansko (pridelano<br />
v Miškovih goricah) in nova knjižnica OŠ Miška Kranjca Velika Polana. Obiskovalcem bomo<br />
ponudili obilo kulturnih užitkov v naravi, med drugimi zanimivimi produkti pa bodo lahko kupili<br />
tudi našo zbirko pravljic Pod Miškovim klobukom.<br />
Naslov našega dogodka ima v sebi veliko simbolike. Tisti, ki pisatelja poznajo po njegovi podobi,<br />
bodo lahko takoj pomislili na njegov klobuk - krščak, ki ga je nosil na glavi. Po drugi strani smo<br />
pod ta Miškov klobuk strnili zgodbe – pravljice, ki so nastajale skozi naše dosedanje turistično potovanje,<br />
ko smo z vsemi čuti raziskovali po tej polanski zasanjanosti. Včasih smo se počutili, kot<br />
mali Miškeci. Res, da nobeden od nas ni nosil klobuka, je pa bil in še ga čutimo nad nami, njegov<br />
klobuk - Miškov klobuk.<br />
KULTURA<br />
18 | 19<br />
Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana<br />
Velika Polana 215 b, 9225 Velika Polana<br />
T (02) 573 58 40<br />
E o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si<br />
www.os-velikapolana.si
Osnovna šola Miška Kranjca<br />
Velika Polana<br />
Pod Miškovim<br />
klobukom<br />
Miško se je znal vživeti v preproste ljudi in njihovo miselnost<br />
ter s tem prikazati do takrat skoraj neznano rodno<br />
pokrajino takšno, kakršna je v njegovem času bila. (http://<br />
www.pomurci.si)<br />
Ravno to je tudi naš namen. Zagotovo je danes marsikaj<br />
čisto drugače pa vendar še zmeraj… Pod Miškovim klobukom.<br />
Park Dežela štorkelj je polanska ravnica v malem.<br />
Kot bi ga ustvarili pisatelju v poklon, ravno pred njegovo<br />
domačijo. Vse je tukaj. Jouse, vrbe in topoli, leska, nekaj<br />
hrastov in berek s cvetočimi lokvanji, na katerih se zadovoljno<br />
soncu nastavljajo žabe. Na travniku stüdenec, kjer<br />
se lahko popotnik odžeja, kot nekoč. Nad vsem tem pa se<br />
dvigujejo gnezda, ki vabijo štrke, ko se spomladi vračajo v<br />
Deželo štorkelj.<br />
Ne bomo prodajali Miškovih knjig, ne njegovega pisalnega<br />
stroja, ne njegovih slik, puške ali ribiške palice in tudi<br />
ne Miškovega klobuka … Vse to si boste lahko ogledali na<br />
njegovi domačiji in knjige si boste lahko izposodili v naši<br />
novi knjižnici.<br />
Naš namig*<br />
“Sedite si na naš pravlični vankiš, küjpite našo knjigo pa<br />
šče kakšo dubrouto, ka nete lačni. Pa se mejte fajn pod ten<br />
Miškovin krščakon.“<br />
Domačija Miška Kranjca,<br />
park Dežela Štorkelj<br />
Program<br />
16.30–17.10 Zbiranje, pozdrav, prizor (1. razred) domačija Miška Kranjca<br />
17.20–17.40 Pravljica – Nevole v Polanskon loščeki park Dežela Štorkelj-studenec<br />
17.45–18.00 Pravljica – Kak je jousa gratala velka guspa park Dežela štorkelj – pri jousaj<br />
18.05–18.15 Pravljica – Štrk spregovori park Dežela štorkelj – berek<br />
18.15–18.45 Glasbeni premor s Tibauti park Dežela štorkelj – hiška<br />
18.50–19.00 Pravljica – Stara vrba park Dežela štorkelj – pri vrbaj<br />
19.10–19.20 Pravljica – Sova knjižnica<br />
19.20–19.30 Tri violine knjižnica<br />
19.40–19.50 Pravljica – Kresnica Svetilkica park Dežela Štorkelj – na zelenici<br />
20.00 Nagovor, žrebanje, druženje park Dežela Štorkelj<br />
Špela Jaklin, Tia Tonkovič, Samo Jaklin, Ajda Iza Ritlop,<br />
Lana Marija Kapun Hozjan<br />
mentorici: Andreja Kavaš, Natalija Šimon
Neiztrohnjeno srce<br />
Vsak kraj, vsako mesto bivanja na svetu, je nekaj posebnega, če ga kot takega vidimo.<br />
Tudi rojstni kraj, za katerega imamo v zavesti, da ga ravno zaradi tega, ker je rojstni,<br />
dobro poznamo, nas lahko preseneti. V njegovi zgodovini se nemalokrat skrivajo<br />
zgodbe, ki povzročijo neko posebno stanje duha bralca/poslušalca, ko le-ta izve zanje. Še<br />
toliko bolj, kadar vemo, da dogajanje ni izmišljeno, ampak je resnično, kakor zemlja, na<br />
kateri stojimo. Takšno je tudi naše, ljubo Prekmurje. Včasih mistično, skorajda romantično,<br />
drugič trpko in realistično.<br />
Ker smo v zadnjem času v Beltincih veliko pozornosti usmerili na raziskovanje plemiških<br />
družin in njihovih podložnikov, ki so v srednjeveškem obdobju živeli v beltinskem gradu,<br />
smo vzporedno s tem odkrili veliko gradiva, ki nas je vodilo do ideje za enkraten turistični<br />
produkt naše letošnje turistične naloge: Neiztrohnjeno srce. Zadnja plemiška rodbina, ki<br />
si je lastila grad od leta 1881 do druge svetovne vojne, je bila rodbina Zichy. Zapisi pričajo, da<br />
se zadnje beltinske grofice Marije Ifigenije Zichy ljudje spominjajo kot dobrosrčne in milostljive<br />
ženske, kar naj bi njeni najbližji sodelavci radi izkoristili. O njej kroži zanimiva in dokaj tragična<br />
ljubezenska zgodba, v kateri je opisana ljubezen med njo in preprostim kmečkim fantom.<br />
Ohranjeni zapisi kažejo, da je zaradi nesrečne ljubezni fant končal svoje življenje, grofica pa ga<br />
nikoli ni pozabila in se zaradi njega tudi nikdar ni poročila ali imela potomcev. Umrla je leta<br />
1977, z njeno smrtjo pa se je zaključila tudi doba beltinskih grofov. Marija Zichy je obenem tudi<br />
zadnja beltinska grofica, pokopana v Beltincih. Domačini pravijo, da njeno srce, ki je bilo polno<br />
ljubezni in bridke bolečine, ni strohnelo, da grofica še danes blodi po mürskih gozdovih na Otoku<br />
ljubezni, kjer sta se rada skrivaj sestajala, da fanta še kliče in išče. Kljub vsemu pa ostaja grofica<br />
podoba neke dobrote in iskrene privoščljivosti do ljubezni drugih – drugim je pomagala, da so<br />
se jim uresničile želje in gorečnost v ljubezni, zato smo podmladkarji sklenili, da grofici postavimo<br />
kulturni spomenik – Neiztrohnjeno srce, kot simbol njenega, še živega srca, ki je simbol<br />
prave večne ljubezni. Za spomenik pa je vsekakor pravo mesto, kjer sta se srečevala in bila srečna<br />
- Otok ljubezni v Ižakovcih.<br />
KULTURA<br />
20 | 21<br />
Osnovna šola Beltinci<br />
Panonska 35/b, 9231 Beltinci<br />
T (02) 541 31 00<br />
E tajnistvo@osbeltinci.si<br />
www.osbeltinci.si
S turističnim produktom Neiztrohnjeno srce bomo obogatili četrtkov večer 27. Büjraških dnevov v Ižakovcih (Otok ljubezni),<br />
ki je bil prejšnja leta namenjen mitologiji, letos pa ga bo v sodelovanju z organizatorji nadomestil naš dogodek,<br />
poimenovan po kulturnem spomeniku Neiztrohnjeno srce.<br />
Program<br />
16.00–16.30 Zbiranje udeležencev in pozdrav<br />
16.45–17.05 Zgodba o grofici in mlinarjevem sinu na mestu, kjer sta se skrivaj srečevala<br />
17.05–17.15 Opis poteka kulturnega programa in predstavitev turističnega proizvoda<br />
17.15–18.15 Dejavnosti:<br />
• nabiranje naravnega materiala,<br />
• izdelava manjše verzije neiztrohnjenega srca (lubje, naravne barve),<br />
• izdelava mozaikov (srčkov) iz mürskih kamnov in barvanje z naravnimi barvami,<br />
• fotografiranje na temo ljubezni:<br />
~ ~ izsekov okolice ob reki Muri,<br />
~ ~ izdelanih motivov izpod rok udeležencev (iz danega naravnega materiala v okolici),<br />
~ ~ udeležencev samih – po želji.<br />
18.15–18.00 Selitev udeležencev na brod na reki Muri. Tam jih pričaka prekmurski pesnik Tine Mlinarič. Pesnik prebere<br />
svojo lastno pesem o ljubezni, primerno vsem generacijam. Ob soju bakel in šumenju Mure obiskovalci izlivajo<br />
srce na lubje (pišejo s črnilom), otroci rišejo srčke, pišejo preproste pesmice, zgodbice, pisma ljubljeni osebi.<br />
Izdelava kulturnega spomenika na büjraški način (Franc Režonja).<br />
Z nastalimi izdelki z udeleženci napolnimo srce, ga fotografiramo in sliko shranimo v Obrežni hiši.<br />
V ozadju, skozi mogočna drevesa, pa se pojavi silhueta nesrečne grofice, ki tava in še po tolikih letih išče<br />
prepovedano in izgubljeno ljubezen.<br />
19.45 Glasba se počasi konča, grofica zapusti prostor dogajanja in večer se nadaljuje v prijetnem klepetu udeležencev,<br />
ob ognju in ob pajanju kruha.<br />
Neiztrohnjeno srce<br />
Izdelan spomenik Neiztrohnjeno srce bo stal na Otoku<br />
ljubezni v čast grofici. Spomenik je v obliki srca, robovi<br />
so “preraščeni“ z bršljanom, ki je naravno rastje na tistem<br />
področju. Vmes pa spomenik v obliki mreže povezujejo<br />
veje vrbe. Na te veje se nanašajo izdelki obiskovalcev, ki<br />
bodo nastali v okviru naše prireditve. Spomenik je umeščen<br />
v naravni prostor na Otoku ljubezni v Ižakovcih.<br />
Ana Tivadar, Eva Tivadar, Lea Pozderec, Lea Peterka,<br />
Klara Smej, Lara Škalič, Patricija Erjavec<br />
mentorice: Jasmina Štaus Žižek, Mateja Horvat Duh, Polonca Kolbl Ivajnšič
Ajdi na Ajdovski<br />
gradec!<br />
Arheološko najdišče Ajdovski gradec velja za prazgodovinsko naselbino oziroma najstarejšo<br />
vas v Bohinju, a je še vedno premalo raziskano in turistično znano. Ker letošnji festival<br />
promovira kulturo in turizem, se nam je zdel Ajdovski gradec s svojo markantno lego<br />
ob vstopu v Bohinjsko kotlino idealno izhodišče našega turističnega proizvoda.<br />
Za obiskovalce, ki želijo Bohinj doživeti drugače, smo pripravili učno pot, interaktivno doživetje<br />
s posebno mobilno aplikacijo Misija: ajdovski ‘rešpetin’ 360°. Na tematskem interaktivnem<br />
doživetju turist lahko z vodniki ali samostojno z mobilno aplikacijo spozna kulturno<br />
dediščino, ki se nahaja v smeri vseh štirih strani neba, z izhodiščem na vrhu hriba Ajdovski<br />
gradec. Na severu srečamo znamenito cerkev na Bitnjah s pokopališčem, na vzhodu plavž sv.<br />
Heme, na zahodu slap Savico in na jugu Bohinjski predor. Obiskovalci bodo lahko kulturno, naravno<br />
in tehniško dediščino doživeli na sodoben, interpretativen način, na samem mestu v naravi.<br />
Doživetje, ki smo ga pripravili, je zanimivo tako za slovenske kot tuje turiste in obiskovalce,<br />
saj Ajdovski gradec omenja že veliki slovenski pesnik France Prešeren v epu Krst pri Savici.<br />
KULTURA<br />
22 | 23<br />
Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja<br />
Bohinjska Bistrica<br />
Savska cesta 10, 4264 Bohinjska Bistrica<br />
T (04) 577 00 00<br />
E osbohinj@osbohinj.si<br />
www.osbohinj.si
Potek interaktivnega doživetja<br />
Misija ajdovski 'rešpetin' 360°<br />
Točke interaktivnega<br />
doživetja/učne poti<br />
Ajdovski gradec –<br />
izhodiščna točka<br />
Plavž svete Heme in<br />
Žiga Zois – vzhodna<br />
točka<br />
Bitenjska cerkev<br />
s pokopališčem –<br />
severna točka<br />
Slap Savica – zahodna<br />
točka<br />
Bohinjski predor –<br />
južna točka<br />
Opis točke Delavnica Primer izziva na mobilni<br />
aplikaciji<br />
Arheološko najdišče iz Arheološka izkopavanja, Kako se imenuje glavni junak<br />
starejše železne dobe kovanje noža<br />
Uvoda h Krstu pri Savici?<br />
Sveta Hema – lastnica<br />
železarskega obrata pri<br />
Nomenju; Žiga Zois –<br />
lastnik fužin v Bohinju<br />
Najstarejša romarska<br />
cerkev v Bohinju<br />
z grobiščem, ki je<br />
pripadalo naselbini na<br />
Ajdovskem gradcu<br />
Prizorišče Prešernove<br />
pesnitve Krst pri Savici<br />
Bohinjski predor – eden<br />
najdaljših slovenskih<br />
železniških predorov<br />
Metanje podkev in<br />
ritmična izvedba pesmi<br />
Izdelava nakita po<br />
zgledu nagrobnih<br />
pridatkov<br />
Na stolpni uri pri Zoisovem<br />
gradu poišči zaščitni simbol<br />
Žiga Zoisa<br />
Koliko stopnic so morali<br />
romarji prehoditi do glavnega<br />
vhoda v cerkev na Bitnjah?<br />
Kaligrafski zapis verzov Kako se imenuje književna<br />
iz Krsta pri Savici junakinja iz Krsta pri Savici?<br />
Ogled razstave v vagonu Izdelaj “selfi“ z zabavnimi<br />
avtovlaka (Maks Klodič rekviziti<br />
– ustvarjalec novih poti)<br />
Turistični vodnik<br />
Ajdovska deklica in<br />
arheologa<br />
Sveta Hema,<br />
Žiga Zois<br />
Duhec iz<br />
prazgodovine<br />
Bogomila, Črtomir,<br />
France Prešeren<br />
Inženir Maks<br />
Klodič<br />
Plavž svete Heme<br />
Ustno izročilo, ki sicer nima zgodovinskega ozadja in po katerem<br />
naj bi koroška kneginja Hema v 11.stoletju imela v lasti<br />
železarski obrat pri Nomenju (plavži sv. Heme), daje slutiti, da<br />
železarstvo v obdobju srednjega veka ni zamrlo.<br />
Na koncu uspešno opravljenih izzivov na misiji<br />
se v aplikaciji pokaže prejet žig/logotip, ki smo ga<br />
sami izdelali posebej za to interaktivno doživetje.<br />
Ana Zalokar, Nuša Mlakar, Sara Gašperin, Dora Sabalič, Iza Medja,<br />
Karin Mihelčič, Iza Lavtar, David Rotar Arh, Tilen Varl, Marko Kalita,<br />
Mark Mencinger, Sara Šeničnjak, Tina Bučar, Danaja Smukavec,<br />
Nik Prešeren, Larisa Bučar, Maja Rozman, Taisia Nenarokov, Neli Bernik,<br />
Maks Proje, Zvezda Vesna Košir, Nika Markelj, Varja Titova, Anja Repinc,<br />
Iza Jensko, Emiliya Vernikovska, Nejc Horvat, Lena Repinc,<br />
Tija Klemenčič, Vid Medja Peskar<br />
mentorice: Marija Helena Logar, Lucija Markelj Jensko, Nataša Stare, Nataša Mrak
S kamišibajem<br />
po Ratečah ad<br />
žoka da krapa<br />
Rateče, ki jim pravijo tudi Kranjska Sibirija, skrivajo ogromno legend, ki jih boste spoznali,<br />
če se nam boste pridružili S kamišibajem po Ratečah ad žoka da krapa. V štirih urah boste<br />
na kratkem sprehodu videli, kje v Ratečah je možno drsati na naravnem drsališču, zakaj<br />
so morali Ratečani pol ure hoditi do železniške postaje, kaj imajo skupnega gosi in cerkev sv.<br />
Duha, Turki in cerkev sv. Tomaža, pa tudi Turki in črna mačka. Spoznali boste rateško narodno<br />
nošo in se pogovarjali v rateškem narečju. V živo boste videli izdelavo žokov in pripravo<br />
krapov. S krapi se boste tudi posladkali. Pa tudi s hrepovci in prestami. Domov boste odšli z<br />
magnetkom, ki vas bo še čez mnogo let spomnil na prijeten izlet S kamišibajem po Ratečah ad<br />
žoka da krapa. Lahko pa se boste odločili tudi za nakup naše družabne igre.<br />
Za pokušino pa sta tu dve legendi:<br />
“Neki rateški gospodar iz Rožičeve hiše je imel<br />
gosi. Gosi so mu ušle in šele čez nekaj let prišle<br />
nazaj ter se usedle na grič blizu hiš. Mož je<br />
imel to kakor opomin, naj postavi na tem kraju<br />
kak spomin Bogu v čast. Res zida na dotičnem<br />
griču lično cerkev, ki stoji še dandanes.“<br />
Cerkev sv. Duha in gosi.<br />
Narisala: Jerneja Peternel<br />
KULTURA<br />
24 | 25<br />
Osnovna šola Josipa Vandota<br />
Koroška ulica 12, 4280 Kranjska Gora<br />
T (04) 58 84 850<br />
E osjvkg.tajnistvo@siol.net<br />
www.osjv-kranjskagora.si
“Po ljudskem izročilu so nekdaj mrliče iz Rateč pokopavali<br />
na Rodinah. Pozimi, ob velikem snegu in mrazu, so morali<br />
hraniti umrle na hladnem in so jih na rodinsko pokopališče<br />
pripeljali šele, ko so si utrli pot za sani. Nekoč so pomotoma<br />
pokopali skrinjo s suhimi hruškami, domači pa so šele<br />
po pogrebu spoznali, da je “truga“ z mrličem ostala doma.<br />
Ker so Rodine kar oddaljene od Rateč, se pripoveduje, da je<br />
mož pokojno ženo spremil na Rodine, nazaj grede pa se že<br />
oženil in pripeljal domov novo gospodinjo.“<br />
Program<br />
10.00–10.10 Ledine<br />
10.10–10.15 Pot do stare železniške postaje<br />
10.15–10.20 Stara železniška postaja<br />
10.20–10.35 Pot do poslopja nekdanje šole<br />
10.35–10.45 Poslopje nekdanje šole<br />
10.45–10.55 Cerkev sv. Duha<br />
10.55–11.05 Pot do cerkve sv. Tomaža<br />
11.05–11.20 Cerkev sv. Tomaža s pokopališčem<br />
11.20–11.30 Pot do Kajžnkove hiše<br />
11.30–11.45 Kajžnkova hiša<br />
11.45–12.00 Trg na Gorici<br />
12.00–14.00 Rateška kuhnja in prikaz izdelave žokov<br />
14.00 Zaključek izleta<br />
Truga s hruškami.<br />
Narisal: Urban Dereani<br />
Postanki na našem izletu.<br />
Vid Bačnar, Pika Cuznar, Ema Demec, Urban Dereani, Kaja Kerštajn,<br />
Ines Kolarič, Gaja Lahajnar, Zala Lavtižar Žerjav, Marta Mlinar,<br />
Jerneja Peternel, Bor Petrovič, Sabina Robič, Andrada Maria Šmehil<br />
mentorici: Petra Berčič, Helena Smolej
Kulturajmo<br />
po anovsko<br />
Ali ne bi bilo lepo preživeti kakega dneva s kulturniki, z njimi zapeti ali zaplesati, se preizkusiti<br />
v igri ali likovnem ustvarjanju? Ste kdaj pomislili na to? Mi smo! Pojdimo in ustvarjajmo<br />
skupaj! Obiščite naš kraj, se družite s folklorniki, pevci, amaterskimi igralci in komiki,<br />
spoznajte kaj novega in se ob tem še sprostite in zabavajte.<br />
Poudarek naše ponudbe bo kulturno dogajanje in prireditve v kraju, ki jih v sodelovanju organizirata<br />
kulturno in turistično društvo. Priključila se bo naša projektna skupina, povabili<br />
pa bomo tudi goste. Zato smo v naši ponudbi Kulturajmo po anovsko združili oboje, tako<br />
pridobivanje znanja, kakor tudi zabavo ob prijetnem druženju vrstnikov, prijateljev ali družine.<br />
Vključili smo kulturne prireditve v kraju (Za domače po domače, Poletna noč, Večer smeha,<br />
Večer plesa, Večer muzikalov, Glas slovenskih goric, razne delavnice in koncerte), ki so že del<br />
kulturne in turistične ponudbe, ki postaja tradicionalna, dodali pa smo še delavnice in zaključni<br />
koncert z dobrodelno noto.<br />
Pa dajmo, “kulturajmo po anovsko“! Pridite, ne bo vam žal!<br />
KULTURA<br />
26 | 27<br />
Osnovna šola Sveta Ana<br />
Sveta Ana 14, 2233 Sveta Ana<br />
T (02) 72 95 870<br />
E info@sveta-ana.org<br />
www.sveta-ana.org
Program<br />
9.00 Zbiranje na ploščadi<br />
9.15–10.00 Ogled predstavitvenega filma, središča kraja,<br />
KTC<br />
10.00–11.00 Premik na kraje druženja, malica<br />
11.00–14.00 Druženje ob petju, plesu in igri, delavnice<br />
14.00–15.30 Kosilo<br />
15.30–16.30 Delavnice in priprava na koncert<br />
17.00–18.30 Zaključek z dobrodelnim koncertom v KTC<br />
19.00 Odhod<br />
Itinerarij<br />
1. Občinsko središče in KTC<br />
Naše popotovanje bi se začelo<br />
v KTC (Kulturno-tu ri sti čnem<br />
centru), kjer bi si ogledali kratek<br />
predstavitveni film o občini.<br />
V Sveti Ani je turizem v vzponu.<br />
Vsako leto si ta idiličen majhen<br />
kraj pride ogledat mnogo ljudi. Obiskovalce bi pozdravili<br />
tudi s kratkim kulturnim programom, ki bi vseboval petje,<br />
ples in igro.<br />
2. Grafonževa domačija<br />
Naš del z delavnicami se prične<br />
na Grafonževi kmetiji, kjer spoznamo<br />
zgodovino domačije in<br />
njen etnološki pomen. Domačija<br />
je bila zgrajena leta 1841 v značilnem<br />
štajerskem slogu. Domačija ima status lokalnega<br />
etnološkega spomenika EŠD 23203. Tako kot zunanjost<br />
vabi tudi notranjost hiše. Prijetni domači ambient nudi<br />
sprostitev ob veliki kmečki mizi, kjer najde prostor okoli<br />
25 ljudi, prijazna gospodarja pa poskrbita za dobro počutje<br />
in hrano.<br />
3. Druženje ob petju<br />
V naših krajih so ljudje že od<br />
nekdaj prepevali. Po domačih<br />
kmečkih opravilih so se družili<br />
ob petju in plesu. Naš cerkveno-<br />
-prosvetni pevski zbor se lahko<br />
Zemljevid poti<br />
pohvali z dolgo tradicijo obujanja narodnih, cerkvenih in<br />
drugih pesmi. Vse več mladih se odloči za petje, ki ga lahko<br />
doživite in se naučite kake pesmi tudi sami.<br />
4. Druženje ob plesu<br />
Svoje spretnosti v plesu lahko<br />
preizkusite v družbi domačih<br />
folklornikov, ki vas bodo naučili<br />
plesati štajerske plese, vam<br />
pribli žali šege in navade ob plesih<br />
in dogodkih.<br />
5. Druženje ob igri<br />
Člani domače dramske skupine<br />
so pravi mojstri igre. Z njimi<br />
lahko odpotujete v preteklost ali<br />
se preizkusite v sodobni igri ali<br />
skeču. Zaigrali in družili se boste<br />
na odru v domačem KTC-ju.<br />
6. Delavnice – izdelajmo kamišibaj<br />
Pa še lastno gledališče se lahko<br />
naučite izdelati. Samo malo domišljije<br />
potrebujete in spretne<br />
roke, za material in pomoč pa<br />
bomo poskrbeli kar člani raziskovalne<br />
skupine.<br />
7. Koncert<br />
Za konec pa vsi udeleženci skupaj z vnaprej povabljenimi<br />
glasbenimi gosti pripravimo predstavitev - koncert v dobrodelne<br />
namene v KTC.<br />
Aljaž Senekovič, Matej Rajter, Karin Gosak, Melisa Zadravec, Nina Simonič,<br />
Nika Simonič, Katja Golob, Sara Fras, Kristjan Ornik, Urban Ornik,<br />
Zarja Peček, Tamara Dvoršak, Jakob Šijanec, Lana Koler, Kaja Knedl,<br />
Anika Kranclbinder, Vita Peček, Julija Zemljič, Maja Holer<br />
mentorici: Ana Šnofl, Irena Rola - Bek, somentor: Žan Rola
Kurentkult<br />
Kako v najboljši luči predstaviti kulturo na Ptuju? Kaj ponuditi turistom, česar jim potovalne<br />
agencije in internet ne? Nekaj posebnega in drugačnega od vsakdanjih turističnih<br />
ponudb.<br />
Kaj nam sploh ponuja malo in staro mesto, kot je Ptuj? Kaj bi privabilo na Ptuj še več turistov?<br />
Nam mesto ponuja kaj še neznanega oz. nepoznanega? Odgovore in rešitve na ta<br />
vprašanja imamo mi. Na zanimiv način vas bomo popeljali v svet kulturne dediščine na<br />
Ptuju in vam predstavili kurenta kot kult osebnosti. V naše zanimive vodene programe smo<br />
vključili veliko različnih delavnic, ogledov in prireditev. Seveda nismo pozabili na osrednji<br />
dogodek na Ptuju v času pustovanja – mednarodno pustno povorko.<br />
Vabimo vas torej, da se nam pridružite in z nami preživite prelep dan oziroma vikend na<br />
potepanju po Ptuju in raziskovanju dediščine kurenta ter njegovega pomena.<br />
Predstavitev dveh izmed štirih programov<br />
Program, ki je primeren za vse generacije, je organiziran in izvedljiv samo v pustnem času,<br />
in sicer na pustno soboto ali nedeljo.<br />
9.00 Prihod pred OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici (krofi, flancati, čaj in kava)<br />
9.30 Odhod avtobusa do delavnice družine Klinc v Spuhlji, kjer izdelujejo kurentije<br />
11.30 Voden ogled etnografske zbirke mask na ptujskem gradu<br />
12.30 Čas za kosilo po izbiri v bližnji restavraciji (lastni strošek)<br />
13.30 Ogled mednarodne pustne povorke<br />
17.30 Ogled predstave Kurent v Mestnem gledališču Ptuj<br />
19.00 Zaključek on kozarčku vina, zahvala in odhod domov<br />
KULTURA<br />
28 | 29<br />
Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj<br />
Župančičeva 10, 2250 Ptuj<br />
T (02) 780 04 70<br />
E o-ljvrtptuj.mb@guest.arnes.si<br />
www.os-ljudskivrtptuj.si
Dvodnevni program, ki ga priporočamo vsem generacijam.<br />
1. dan<br />
13.00 Prihod pred OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica<br />
13.30 Odhod avtobusa do delavnice družine Klinc v Spuhlji, kjer izdelujejo kurentije<br />
16.00 Voden ogled po mestu ali ogled Skritega Ptuja ter “mistične“ Panorame<br />
17.00 Kratek odmor in čas za kavo<br />
17.30 Ogled predstave Kurent v Mestnem gledališču Ptuj<br />
19.30 Večerja v hostlu Kurent<br />
20.30 Dejavnosti po izbiri: delavnica izdelovanja kurentov iz gline, maskiranje v različne pustne like, priprava pijače Kurent,<br />
večerni sprehod po mestu, nočno kopanje v termah Ptuj (brezplačni mestni avtobus), v pustem času obisk karnevalske<br />
dvorane (po končanih delavnicah izberemo najlepši izdelek in masko dneva ter podelimo nagrado)<br />
22.30 Čas za počitek<br />
Če se program datumsko ujema s svečnico (2. februar), je možno organizirati ogled kurentovega skoka (ob polnoči).<br />
2. dan<br />
8.00 Zajtrk v hostlu<br />
8.30 Odhod do gradu<br />
9.00 Voden ogled etnografske zbirke mask na Ptujskem gradu<br />
10. 00 Ogled Skritega Ptuja ter “mistične“ Panorame (v času leta, ko se tega ne da ogledati prejšnji dan) ali voden ogled po<br />
starem Ptuju<br />
11.30 Odmor za kavo in malico<br />
12.30 Delavnica peke krofov in krhkih flancatov ter priprava pogrinjkov za poznejšo degustacijo dobrot, ki so jih pripravili<br />
na delavnici<br />
15.30 Zahvala in zaključek ob kozarčku vina<br />
Kurentov skok<br />
Vsako leto na svečnico, v noči z 2. na 3. februar, se zberejo<br />
kurenti na tradicionalnem kurentovem skoku. Z atraktivnim<br />
plesom napovejo prihod pustnega časa. Od polnoči<br />
naprej si lahko namreč številni kurenti nadenejo ovčje kožuhe,<br />
okrog pasu opašejo verigo z zvonci, nadenejo gamaše<br />
in težke čevlje ter si čez glavo položijo kurentovo kapo<br />
oziroma masko. K obvezni kurentovi opremi sodi še ježevka,<br />
ki jo kurenti običajno držijo v levi roki. S to prireditvijo<br />
se ohranja staro izročilo, ki pravi, da si kurenti<br />
po svečnici lahko nadenejo zvonce in začnejo s svojim<br />
poslanstvom odganjanja zime. Kurentov skok je postal v<br />
zadnjih letih zelo priljubljena prireditev, ki se je Ptujčani<br />
in okoličani udeležujejo v lepem številu. V preteklosti<br />
so si smeli sicer kurentovo opravo nadeti samo neporočeni<br />
fantje, danes so kurenti lahko tudi možje, otroci in<br />
ženske, kar je nedvomno prispevalo k množičnosti in večji<br />
popularnosti ohranjanja te tradicije.<br />
Kurenti (vir: zasebna zbirka družine Klinc)<br />
Nataša Žitnik, Ela Černila, Jona Vedernjak, Lora Ferš, Eva Žlahtič,<br />
Lana Galič, Blaž Pogelšek, Klemen Mlakar, Ela Šemrl, Pia Klasinc<br />
mentorici: Martina Prejac, Elka Mlakar
Perišče Črešnjevec<br />
Pranje perila kot so prale naše babice<br />
V raziskovalni nalogi so učenci odkrivali pomen starega vaškega perišča nekoč in danes<br />
ter spoznavali dogodke, povezane s starim periščem, saj je nekoč perišče veljalo za<br />
pomemben družaben kraj, kjer so se zbirali vaščani. Razmišljali so, kako bi dogajanje na<br />
starem perišču ponovno obudili in ga naredili privlačnega za turiste.<br />
Izhajali so iz treh ključnih vprašanj, ki so si jih zastavili:<br />
1. Kako predstaviti kulturne znamenitosti Črešnjevca na drugačen, atraktiven način,<br />
ki bi bil privlačen tudi mladim.<br />
2. Kaj ponuditi turistu, ki obišče Črešnjevec?<br />
3. Kako obuditi dogajanje na starem perišču?<br />
Preko raziskovalne naloge so učenci iskali odgovore na zastavljena vprašanja in hkrati razvili<br />
tri različne turistične produkte, za katere so izdelali tudi 3D turistični prospekt Pridi na<br />
Črešnjevec in … (spoznaj, se nauči, doživi):<br />
1. Kulturne znamenitosti Črešnjevca bi predstavili s pomočjo predelanega starodobnega avtobusa,<br />
ki je v petdesetih letih vozil zaposlene delavce podjetja Impol v Slovenski Bistrici na delovno<br />
mesto. Predhodno so izbrali turistično traso, po kateri bi popeljali turiste. Učenci so izdelali<br />
promocijske vstopnice in se dogovorili s člani Avto-moto Classic Slovenska Bistrica glede predvidenih<br />
terminov vožnje po turističnih znamenitostih Črešnjevca. To so predhodno tudi sami preizkusili<br />
in se prepričali, da je vožnja s takim avtobusom resnično nekaj posebnega. Žametno oblazinjeni<br />
sedeži in klubska mizica ob vsaki vrsti so resnično vredni, da jih vsak preskusi na lastni<br />
koži.<br />
2. Turistu, ki pride v Črešnjevec, bi ponudili znanje izdelovanja naravnih mil in pralnih praškov,<br />
kot so jih izdelovale perice včasih. Poleg tega pa izvejo o pomenu njihove uporabe iz ekološkega<br />
vidika. V ta namen so pripravili tudi etikete in dekorativno embalažo za potencialne kupce<br />
izdelkov.<br />
KULTURA<br />
30 | 31<br />
Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec<br />
Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica<br />
T (02) 80 55 150<br />
E o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si<br />
www.cresnjevec.si
3. Dogajanje na perišču bi obudili z organizacijo lokalnih<br />
dogodkov. Tako so organizirali literarno-fotografski natečaj<br />
ter tako spodbudili ostale učence šole, da so sodelovali<br />
s svojimi prispevki ter na koncu razglasili zmagovalca<br />
v posamezni kategoriji. Organizirali so tudi prikaz pranja<br />
perila v tradicionalnih nošah, ob uporabi lesenega soda,<br />
ribežna in krtače.<br />
3D prospekt: Pridi na Črešnjevec in….(spoznaj,<br />
se nauči, doživi):<br />
Učenci so raziskovali kulturno dediščino Črešnjevca in izdelali<br />
turistično karto, ki vključuje znamenitosti, ki si jih<br />
lahko turisti ogledajo v sklopu vožnje s starodobnikom.<br />
Etikete za naravna mila in pralne praške<br />
Perišče Črešnjevec<br />
Perice od daleč in od blizu so na Črešnjevsko vaško perišče<br />
in nazaj hodile peš, v rokah so nosile perilo in pripomočke.<br />
Vsaka perica je potrebovala svoje pripomočke<br />
za pranje perila. Ti so bili: lonec, škaf, ribežen in milo ki<br />
so ga same izdelale doma. Zaradi mokrega perila, ki so ga<br />
morale ožemati in dvigovati, jih je pogosto bolel hrbet in<br />
trebuh, ob mrzlih dneh jih je zelo zeblo v roke. Pranje perila<br />
so si popestrile z vaškimi čenčami in prepevanjem.<br />
Najpogosteje so prale vsaj 4 perice ali več, k perišču pa so<br />
pogosto pripeljale tudi svoje otroke, ki so se med tem časom<br />
zamotili sami. Igrali so se različne igre. Najprej so<br />
si perilo razdelile na rjuhe, brisače in oblačila. Nato je<br />
bilo ročno pranje perila razdeljeno na tri faze. Perilo so<br />
najprej pustile nekaj ur namakati v mlačni vodi, pomešani<br />
z lugom, da se je perilo dobro zmehčalo. Vodo so si<br />
pogrele doma in jo prinesle do perišča ali pa so si pri perišču<br />
že prej zakurile in nato pogrele vodo tam. Perilo so v<br />
primeru res trdovratnih madežev predhodno kuhale, da<br />
se je umazanija izločila. Temu je sledil najtežji del, to je<br />
“izpiranje“. Perilo so začele militi tako, da so kos oblačila<br />
položile na ribežen in drgnile z milom dokler ni bilo čisto.<br />
To so ponovile večkrat, še posebej, če je imel kakšen kos<br />
oblačila madež, ki ni izginil prvič. Pomagale so si tudi s<br />
pepelom in sodo, ki so jo skozi večji škaf, v katerega so perilo<br />
potrosile, potem so to temeljito oprale. Ko je bilo perilo<br />
čisto, so ga ožele s pomočjo nekakšne ožemalne naprave,<br />
ki se je imenovala “periš“. Vsaka perica je vzela po en<br />
kos oblačila in ga začela metati po kamniti plošči in nazaj<br />
do sebe, dokler ni bilo perilo skoraj suho. Po težkem delu,<br />
ki so ga upravljale enkrat tedensko, so se odpravile domov<br />
s čistim perilom<br />
Ajda Kristan, Hana Pahič, Aljaž Pliberšek, Julija Švab, Vita Vinter,<br />
Ana Kropec, Ana Ternik, Lučka Gregorič, Scharon Raščan<br />
mentorja: Igor Keber, Nina Globovnik
Po poteh<br />
Lahove Mime<br />
Oplotničanka Marija Lah (Lahova Mima) je bila v Oplotnici zelo znana vedeževalka<br />
(losarca), ki je s svojimi zelo točnimi napovedmi prihodnosti slovela daleč naokrog. Ker je<br />
bila tako zelo uspešna v napovedovanju usode ljudi, smo se odločili, da njeno moč izkoristimo<br />
ter jo vključimo v naš turistični proizvod. Za turiste bomo pripravili dan z njenim duhom,<br />
ki jih bo popeljal po znamenitostih iz naše občine. Samo dogajanje bomo popestrili z<br />
različnimi zabavnimi nalogami in ugankami na različnih lokacijah, ki so na različne načine<br />
povezane z življenjem Lahove Mime. Uspešno rešena naloga, bo obiskovalcem dala namig, ki<br />
jih bo popeljal na naslednjo točko. V primeru težav pri reševanju nalog, pa jim bo pomagal duh<br />
Lahove Mime. Dogajanje bomo zaključili z zabavnim druženjem v oplotniški graščini, kjer bo<br />
tudi začetek našega dogodka, ki ga predvidevamo organizirati 31. oktobra, ko je noč čarovnic.<br />
Kaj se bo dogajalo?<br />
Zbrali se bomo pred vhodom v Oplotniško graščino. Po uvodnih besedah našega vodiča bodo<br />
obiskovalci dobili zavitek z navodili. Ta zvitek jih bo vodil do sobe v graščini (Štiblc), kjer se bo<br />
dogodek začel. Skupino bo spremljal en učenec – spremljevalec, oblečen v duha Lahove Mime,<br />
ki bo skrbel za varnost, in da skupina ne bo zašla s poti. V sobi v graščini bodo obiskovalci dobili<br />
navodila za klicanje duhov. Po navodilih in s pripravljenimi pripomočki za klicanje duhov,<br />
bodo poskušali poklicati duhove. Prikazal se jim bo duh Lahove Mime. Ta se jim bo predstavil<br />
in jim povedal, kje se zdaj nahajajo (v sobi, ki se imenuje Štiblc), nato pa jim bo dal navodila<br />
za iskanje naslednjega namiga s pomočjo ugank in besednih iger. Ko bodo našli namig, bo ta<br />
vseboval navodila za pot do naslednje točke v Gorici pri Oplotnici, kjer še danes stoji klet hiše,<br />
KULTURA<br />
32 | 33<br />
Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica<br />
Ulica Pohorskega bataljona 19, 2317 Oplotnica<br />
T (02) 801 94 23<br />
E o-pobaoplot.mb@guest.arnes.si<br />
www.osoplotnica.si
kjer je živela Lahova Mima. Udeleženci bodo pri izstopu<br />
iz graščine prejeli bakle, s pomočjo katerih si bodo osvetljevali<br />
pot do Gorice pri Oplotnici. Spremljal jih bo duh<br />
Lahove Mime in skrbel, da ne zaidejo s poti. Obenem bo<br />
duh pripovedoval o napovedih, ki so se uresničile pri vedeževanju<br />
Lahove Mime.<br />
Preden bodo obiskovalci vstopili v klet hiše Lahove Mime,<br />
bodo morali poiskati še ključ, ki odpira vrata. V kleti jim<br />
bo duh razkazal, kaj je še ostalo od “njenih živih dni“, s<br />
pomočjo namigov pa bodo morali v kleti najti nov listek z<br />
navodili, ki jih bo popeljal do naslednje točke.<br />
Naslednje točka bo kapela v Gorici pri Oplotnici, kamor<br />
je Lahova Mima zelo pogosto zahajala k molitvi. Le nekaj<br />
korakov stran, pa je ostanek nekdanjega studenca, kamor<br />
je hodila po vodo. Oboje si bodo lahko obiskovalci<br />
ogledali sami in s pomočjo namigov poiskali naslednja<br />
navodila.<br />
Pot jih bo naprej vodila do Cerkve Sv. Janeza Krstnika<br />
v Čadramu pri Oplotnici, kamor je Lahova Mima hodila<br />
k maši. Tam jim bo duh Lahove Mime predstavil<br />
to znamenito cerkev, sami pa bodo poiskali navodila za<br />
nadaljevanje.<br />
Pot se bo nadaljevala vse do pokopališča. Da pa bo dogajanje<br />
zanimivo tudi na pokopališču, bomo tudi tukaj<br />
pripravili zanimive uganke za obiskovalce, ki si bodo med<br />
drugim tudi ogledali prostor, kjer je bil grob Lahove Mime<br />
in tam našli navodila za vrnitev k oplotniški graščini, kjer<br />
bo sledila še predstavitev kulinarike iz časa Lahove Mime,<br />
degustacija vin v Vinoteki in rajanje pozno v noč.<br />
Graščina<br />
Oplotniško graščino oziroma Žički dvorec so med leti<br />
1621 in 1631 zgradili žički kartuzijani, ki so tu dominirali<br />
600 let. Dvorec je bil pomembno gospodarsko središče<br />
le-teh. Njegovi prostori so bili nekdaj bogato opremljeni<br />
ter razkošni. V niši na vzhodni zunanjščini kapele<br />
je kakovostna baročna skulptura Sv. Janeza Krstnika, ki<br />
naj bi bila po prvi svetovni vojni pripeljana iz Žičke kartuzije.<br />
Posebna pozornost pripada kapeli, ki je okrašena<br />
z dobro ohranjeno štukaturo. Le-ta je najkvalitetnejše<br />
tovrstno delo na slovenskem Štajerskem in je tesno povezana<br />
z grobnico cesarja Ferdinanda II. v Gradcu, saj<br />
je štukaturni okras kripte zelo podoben oplotniškemu.<br />
Nekdaj je imela kapela bogato opremo in številne oljne<br />
slike. Posebno znana je kovana ograja, ki pa se je edina<br />
rešila, saj so jo zavrgli na podstrešje. Kapela je imela<br />
tudi oltar, ki je bil posvečen Mariji Devici. Graščina je<br />
bila s pomočjo evropskih sredstev popolnoma obnovljena<br />
v letu 2010.<br />
Program<br />
17.00–18.00 Graščina v Oplotnici<br />
18.00-18.15 Pot v Gorico pri Oplotnici<br />
18.15–19.00 Klet Lahove Mime v Gorici pri Oplotnici<br />
19.00-19.10 Pot do kapele v Gorici pri Oplotnici<br />
19.10–19.45 Kapela v Gorici pri Oplotnici<br />
19.45-20.00 Pot do perišča v Oplotnici<br />
20.00-20.30 Perišče v Oplotnici<br />
20.30-20.45 Pot do cerkve v Čadramu pri Oplotnici<br />
20.45-21.15 Cerkev Sv. Janeza Krstnika v Čadramu<br />
21.15-21.25 Pot do pokopališča v Čadramu pri Oplotnici<br />
21.25–22.00 Pokopališče v Čadramu pri Oplotnici<br />
22.00-22.15 Pot do graščine v Oplotnici<br />
22.15-24.00 Graščina v Oplotnici<br />
Julija Fridrih, Ava Dukarič, Edi Potočnik, Tjaša Vivod, Nuša Pliberšek,<br />
Nika Draksler, Zala Filipič, Nik Škorjanc, Žiga Erjavec, Eneja Pišek<br />
mentorici: Nina Razboršek, Sanja Žgavc
Predpraznično doživetje<br />
v Plavčkovi deželi<br />
Veržej z okolico ima dolgo kulturno tradicijo. Čeprav so prebivalce Veržeja okoličani v<br />
preteklosti zaradi raznih posmehljivih zgodb, ki so krožile o njih, zbadali in spraševali<br />
kako je s kulturo pri vas, so jim naši predniki hudomušno odgovarjali: “Pri nas pa kultura<br />
raste kar na tleh, le pobrati jo je treba.“ Veržej je tako še dandanes znan po vsesplošni<br />
ustvarjalnosti ljudi, kultura pa ima pomembno mesto v življenju Veržejcev.<br />
Kakor je zapisal F. Just (2013): “Tako kot neusahljivi tok bližnje reke Mure vztrajno poganja<br />
kolo veržejskega Babičevega mlina, tako tok zelo močno poganja ustvarjalnost Veržejcev<br />
še danes. Ravninska pokrajina Murskega polja, zgodovinski dogodki v katerih so sodelovali,<br />
zemlja, ki so jo obdelovali, Mura, ki je dajala in pogosto jemala – vse to je v prebivalcih občine<br />
Veržej skozi stoletja kopičilo posebno kolektivno izkušnjo, ki se je odrazila v njihovem temperamentu<br />
in značaju, v pokončni narodnostni drži, v umnem gospodarjenju z zemljo in medsebojni<br />
povezanosti.“<br />
S turističnim produktom želimo obiskovalce popeljali v prelepo prleško pokrajino. Turistični<br />
produkt je umeščen v predpraznični božično-novoletni čas, v čas, ko se v Veržeju zvrsti veliko<br />
kulturnih dogodkov. Že obstoječe turistične in kulturne vsebine smo oblikovali v nov dvodnevni<br />
turistični produkt z naslovom Predpraznično doživetje v Plavčkovi deželi. Da bi bila ponudba<br />
privlačnejša za otroke, smo dodali maskoto Plavčka, v vlogah Plavčka slavčka, vodiča in rokodelca,<br />
ki obiskovalce popelje po znamenitostih naše občine in jim približa pomen<br />
praznovanja božiča.<br />
In zakaj maskota Plavček? Ker so ob reki Muri ohranjene največje površine<br />
poplavnih, močvirnih in obrežnih gozdov v Sloveniji in ker je tukaj dom številnih<br />
rastlin in živali. Tukaj je tudi eno redkih bivališč žabe plavčka v Sloveniji.<br />
Ta poseben žabec plavček nekaj dni v letu, v času svatovanja svojo barvo<br />
KULTURA<br />
34 | 35<br />
Osnovna šola Veržej<br />
Puščenjakova ulica 7, 9241 Veržej<br />
T (02) 588 13 90<br />
E info@os-verzej.si, os-verzej.ms@guest.arnes.si<br />
www.os-verzej.si
spremeni v modro. Ob Muri pa si ta dvoživka ime deli še<br />
s plavajočo praprotjo in vrsto sinice.<br />
Oblikovano ponudbo smo namenili družinam, ki bi jih<br />
nastanili v Penzionu Mavrica v Marijanišču, ki nudi tudi<br />
možnost animacije za otroke. Gostom pa bi ponudili tudi<br />
možnost obiska Term Banovci.<br />
Program<br />
22. december<br />
9.00 –10.00 Prihod in nastanitev v Marijanišču; Penzion<br />
Mavrica<br />
10.00–10.30 Dobrodošlica v TIC-u<br />
10.30–12.00 Vodeni ogled kulturnih znamenitosti v<br />
Veržeju<br />
• spominski sobi S. Osterca in F. Kovačiča,<br />
• spomenika S. Osterca in F. Kovačiča ter<br />
parka,<br />
• Marijin steber,<br />
• ogled cerkve Sv. Mihaela v Veržeju.<br />
12.00–13.00 Kosilo in počitek v Marijanišču<br />
13.30–15.30 Pomen božičnih praznikov<br />
Pevsko glasbena ustvarjalnica<br />
Ogled jaslic v Centru DUO in prodajnorazstavne<br />
galerije z izdelki rokodelcev<br />
15.30–17.00 Ogled Babičevega mlina ali dejavnosti po<br />
lastni izbiri oz. animacije v Marijanišču<br />
• igranje biljarda, namizne igre …,<br />
• družabne igre.<br />
17.00–18.00 Večerja v Marijanišču<br />
19.00–20.30 Božični koncert v cerkvi Sv. Mihaela<br />
nadangela v Veržeju<br />
23. december<br />
8.00–9.00 Zajtrk v Marijanišču<br />
9.00–11.30 Izdelovanje prazničnih okraskov v Centru<br />
DUO<br />
12.00–16.30 Možnost izbire ponudbe v Termah Banovci<br />
kosilo in kopanje, savna, animacija za<br />
otroke …<br />
17.00–18.00 Ogled Božične vasi Banovci<br />
18.00–19.00 Odhod domov<br />
Slavko Osterc<br />
Spomenik Slavku Ostercu, skladatelju in glasbenemu<br />
pedagogu (1895-1941), so Veržejci postavili<br />
in odkrili leta 1963 in z njim trajno obeležili spomin<br />
na svojega rojaka, ki je v prvi polovici 20. stoletja<br />
odločilno moderniziral slovensko resno glasbo.<br />
(Krnc, 2013)<br />
Stela Erjavec, Živa Grantaša, Niko Kuzma, Klara Movrin,<br />
Ambrož Prašiček, Nuša Senčar, Tamara Svatina,<br />
Lara Svenšek, Maša Škrget<br />
mentorici: mag. Ksenija Seršen, Klavdija Petovar
ANICA GIBkA<br />
ANICA GIBkA je izlet v še ne znano. Obiskovalec ne pozna točno poti, niti dogodivščin,<br />
ki ga čakajo na poti. Vse kar je pomembno je to, da vzame kolo, pametni telefon,<br />
skenira prvo QR kodo in se odpravi na iskanje skrivnostne Anice po Goričkem. Vsak<br />
naslednji postanek in s tem novo dogodivščino odkriva sproti preko QR kod in sledi<br />
Aničini zgodbi in svojemu cilju potovanja. Vsaka QR koda skriva namreč novo uganko,<br />
nov simbol in nov namig ter s tem del zgodbe o kulturni dediščini pokrajine, ki jo bo dokončno<br />
spoznal na svojem cilju. In na končni cilj izleta bo prišel, ko bo rešil vse uganke in<br />
zbral vse namige, s katerimi bo dobil odgovor na vprašanje – kdo ali kaj je ANICA GIBkA.<br />
KULTURA<br />
36 | 37<br />
Osnovna šola Fokovci<br />
Fokovci 32, 9208 Fokovci<br />
T (02) 544 90 22<br />
E osmsfo1s@guest.arnes.si<br />
www.os-fokovci.si
Program<br />
Čas Kraj (lokacija) Simbol lokacije Aktivnost<br />
9.00 TIC Moravske Toplice Začetek potepanja in prva QR koda – predstavitev<br />
aktivnosti, izročitev zgibanke z navodili (zemljevidom poti,<br />
QR kodo in “beležko“ za zbiranje namigov)<br />
10.00<br />
(trajanje 20<br />
minut)<br />
10. 40<br />
(trajanje 40<br />
minut)<br />
11. 30<br />
(trajanje 20<br />
minut)<br />
12.00<br />
(trajanje 10<br />
minut)<br />
12.15<br />
(trajanje 15<br />
minut)<br />
12.50<br />
(trajanje 15<br />
minut)<br />
13.40<br />
(trajanje 40<br />
minut)<br />
14.50<br />
(trajanje 15<br />
minut)<br />
15.15<br />
(trajanje 30<br />
minut)<br />
Ratkovci<br />
(sirarna)<br />
Ratkovci<br />
(lectarstvo)<br />
Berkovci (mlin)<br />
Selo<br />
(vodnjak na Makotrovem bregu<br />
in sadjarstvo)<br />
Selo<br />
(rotunda)<br />
Prosenjakovci<br />
(grad)<br />
Motvarjevci - kosilo<br />
Bukovnica<br />
(cerkvica, energijske točka)<br />
Filovci (lončarstvo, prekmurska<br />
hiša)<br />
16.00 Moravske Toplice<br />
Tržnica (festival prekmurske<br />
šunke in gibanice)<br />
Druga QR koda in prvi postanek z okrepčilom (degustacijo<br />
in osvežilni napitek)<br />
Tretja QR koda – predstavitev obrti in delavnice<br />
Četrta QR koda in igra (Igra 1) kot uvod v ogled mlina<br />
Peta QR koda in fotografiranje<br />
Šesta QR koda in igra (Igra 2/Igra 4) kot uvod v ogled<br />
rotunde<br />
Sedma QR koda in stara otroška igra (Igra 3)<br />
Kosilo (na osnovi prekmurske kulinarike)<br />
Sedma QR koda (obisk izvira in oskrba s pitno vodo za<br />
nadaljevanje poti)<br />
Osma QR koda in predstavitev dejavnosti preko delavnice<br />
lončarjenja<br />
Zaključna prireditev s sodelovanjem na delavnici (priprava<br />
prekmurske gibanice)<br />
Prekmurska gibanica<br />
Prekmurska gibanica je dobila ime po besedi güba/giba,<br />
kar pomeni guba. Uveljavila se je že v zelo starih časih.<br />
Veljala je za praznično jed in zato so jo večinoma uživali<br />
ob posebnih priložnostih, npr. proščenja, poroke ipd. Ima<br />
svojevrstno lastno recepturo, ki zahteva veliko mero natančnosti,<br />
spretnosti in znanja. Prekmurska gibanica je<br />
sladica, pripravljena iz dveh vrst testa (krhkega na dnu in<br />
vlečenega med plastmi nadevov), na katerega so položeni<br />
različni nadevi (mak, skuta, orehi, jabolka) v točno določenem<br />
zaporedju, med katerimi je zmeraj plast vlečenega<br />
testa. Vrhnja je premazana z maščobnim polivom ali s<br />
kombinacijo maščobnega in smetanovega poliva.<br />
Ajša Dobrijevič, Lennon William Samuel, Lara Kuhar, Amadeja Ilić,<br />
Sabrina Mojzer, Raja Novak, Katarina Ilić, Živa Horvat, Nina Malačič<br />
mentorici: Silvija Sambt, Sonja Tot
1, 2, 3 in že te več ni<br />
Načrtujemo organizacijo aktivnega preživljanja dopoldneva. Vključiti želimo več zanimivosti,<br />
ki jih ponuja naš kraj in jih povezati v zabaven, poučen, pustolovski in razburljiv<br />
dogodek, ki smo ga poimenovali 1, 2, 3 in že te več ni.<br />
Udeležence bo pot vodila ob potoku Sušica, ki je znan po poplavah, tudi usodnih.<br />
Naloga udeležencev bo, da poplavam ubežijo. To pa jim bo uspelo le, če bodo uspešno<br />
reševali naloge, ki jih bodo čakale na poti. Uspešno rešena naloga jih bo pripeljala do namiga,<br />
ki jih bo vodil do naslednje točke na poti. Za vse skupine, ki se bodo uspešno prebile<br />
do cilja in ušle pred poplavami, bo v spremstvu jamarjev organiziran ogled Levakove jame.<br />
Program<br />
9.45–10.00 Zbiranje udeležencev za dogodivščino<br />
10.00–12.40 Potek pustolovščine z izzivi<br />
12.40–13.30 Ogledi jame<br />
13.30–13.45 Odhod domov<br />
Opis aktivnosti po postajah<br />
Pravila<br />
Skupina mora v 100. minutah opraviti vse izzive in priti pravočasno na cilj. V primeru, da je<br />
skupni čas hoje in izzivov skupine več kot 100 minut, skupina ne opravi izziva in ne more na ogled<br />
Levakove jame.<br />
Vsaka skupina bo prejela zemljevid in kompas. Na posamezni postaji bo skupina za pravilno rešeno<br />
nalogo ali opravljen izziv prejela namig za pravilno nadaljevanje poti, animatorji jim bodo<br />
naslednjo točko, do katere mora skupina priti, tudi označili na zemljevidu.<br />
Če skupina v 5 minutah ne bo rešila naloge, jim bo animator pri reševanju pomagal.<br />
Vsi udeleženci morajo upoštevati pravila varne hoje v skupini, prav tako morajo upoštevati navodila<br />
za varen ogled jame.<br />
KULTURA<br />
38 | 39<br />
Osnovna šola Podbočje<br />
Podbočje 82, 8312 Podbočje<br />
T (07) 49 77 030<br />
E os.podbocje@siol.net<br />
www.os-podbocje.si
N T G<br />
L U E<br />
R A V<br />
Rešitev: Lev na trgu.<br />
Šola<br />
V šoli se bo dogodek začel z razdelitvijo udeležencev v<br />
skupine.<br />
Udeleženci si bodo ogledali etnološko in zgodovinsko<br />
razstavo in s pomočjo podatkov, ki jih bodo dobili, skušali<br />
rešiti prvo nalogo. Rešitev naloge jih bo vodila do naslednje<br />
postaje.<br />
Navodilo: Premečite črke tako, da dobite<br />
znamenitost našega kraja in prostor,<br />
kjer ta znemenitost stoji. Ko dobite rešitev,<br />
se hitro odpravite tja.<br />
Ko posamezna skupina razvozla uganko,<br />
se odpravi na trg, kjer jih čakata<br />
nova predstavitev in nova naloga.<br />
Trg s kamnitim levom<br />
Rešitev 1. naloge jih bo pripeljala do kamnitega leva na<br />
trgu.<br />
Tukaj jih bo čakala predstavitev zanimivosti na trgu (lev,<br />
cerkev, najstarejša stavba, lipa). Animator jim bo izročil<br />
naslednjo nalogo. Rešitev le-te jih bo vodila do tročelnega<br />
kamnitega mostu.<br />
Navodilo: Rešite uganko.<br />
Čela kamnita tri ima, v jesenskem času Sušica<br />
poplavlja ga. Rešitev: (tročelni kamniti) most.<br />
Tročelni kamniti most<br />
Rešitev uganke jih bo vodila proti tročelnemu mostu.<br />
Tukaj jih čaka kratka predstavitev dela kulturne dediščine<br />
in pa seveda nov izziv.<br />
Dvorišče pri Černeličevih<br />
Z novo opravljeno uganko bodo prišli do Černeličevih,<br />
poiskali bodo križ, si ga ogledali in poslušali kratko<br />
predstavitev. Sledila bo nova naloga.<br />
Navodilo: Rešite rebus, rešitev vas bo pripeljal k naslednji<br />
postaji.<br />
A=O<br />
R=J<br />
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _AR<br />
Rešitev: Ribogojnica Hribar<br />
Ribogojnica in turistična kmetija Hribar<br />
Rešitev rebusa jih bo usmerila do turistične kmetije<br />
Hribar z ribogojnico. Čakala jih bo krajša predstavitev in<br />
pogostitev z malico in pijačo. Nato bodo udeleženci prejeli<br />
nalogo, ki jih bo vodila do naslednje postaje.<br />
Navodilo: V povedi se skriva ime naprave, ki je bila včasih<br />
v teh krajih nepogrešljiva.<br />
“Tom Linjek ob potoku prebiva in zbira kladiva.“<br />
Rešitev: mlin<br />
Levakova jama – cilj<br />
Tekmovalci bodo z zadnjim izzivom prišli do cilja, kjer jih<br />
bodo pričakali jamarji iz Kostanjevice na Krki. Predstavili<br />
jim bodo posebnosti Levakove jame ter jim omogočili zanimiv<br />
ogled te jame.<br />
Hana Iljaš, Nil Kerin, Leja Banič, Mateja Baznik, Patrik Kožar,<br />
Maja Bučar, Neli Kovačič, Lea Vodopivec, Eva Colarič<br />
mentorici: Suzana Čuš, Renata Jurečič
Hojte, hojte z Juretom<br />
Zelenim kolo zaigrajte<br />
in zapojte!<br />
Turistični proizvod smo ustvarili z namenom, da v naše mesto privabil čim več mladih turistov.<br />
Ugotavljamo namreč, da v našo Belo krajino sicer prihaja veliko turistov, ki pa obiščejo<br />
druge turistične znamenitosti in se le redko ustavijo v našem mestu.<br />
Letošnja tema tekmovanja nas je spomnila na našo bogato kulturno dediščino. Z njo je povezana<br />
tudi naša tradicionalna prireditev Jurjevo, ki že dolga leta sredi aprila poteka v našem<br />
mestu. Prišli smo do ideje, kako bomo v bodoče privabili več obiskovalcev iz drugih krajev.<br />
Razpisali bomo nagradni literarni in likovni natečaj za osnovnošolce iz cele Slovenije na temo<br />
jurjevo. Vse, ki bodo s prispevki sodelovali na natečaju, bomo povabili na naš dogodek oziroma<br />
prireditev in najboljše tudi nagradili. S tem bomo v naše mesto privabili veliko osnovnošolcev<br />
in njihovih staršev.<br />
Program naše prireditve smo razdelili v dva dela, v dopoldanski in popoldanski del. Za popestritev<br />
prireditve smo si turistični podmladkarji zamislili štiri junake, ki so povezani s kulturno dediščino<br />
našega kraja.<br />
Na začetku bo mlade turiste pozdravila gorjanska vila, jim predstavila program prireditve in jih<br />
razdelila v tri skupine. Udeležencem bo razdelila tudi Juretove potne liste z zemljevidom. Mladi<br />
turisti bodo nato obiskali tri različne ustvarjalnice na treh različnih lokacijah, ki jih bodo poiskali<br />
s pomočjo zemljevida Na vsaki postaji bodo prejeli nalepko, ki je vsebinsko vezana na<br />
ustvarjalnico in si jo nalepili v svoj potni list. Pred osrednjo prireditvijo bodo tisti, ki bodo imeli<br />
v potnem listu vse tri nalepke, lahko sodelovali v zaključnem žrebanju za spominske nagrade.<br />
KULTURA<br />
40 | 41<br />
Osnovna šola Mirana Jarca<br />
Župančičeva 8, 8340 Črnomelj<br />
T (07) 30 61 770<br />
E OS-MJarc.crnomelj@guest.arnes.si<br />
www.osmjc.si
Mladi turisti bodo obiskali tri različne ustvarjalnice na različnih lokacijah, ki jih bodo poiskali s pomočjo zemljevida.<br />
V kulinarični ustvarjalnici<br />
bodo z mlinarjem spekli<br />
lanene pogačice in izdelali<br />
skutin namaz.<br />
Program<br />
Pastir jih bo popeljal v svet iger,<br />
ki so se jih nekoč igrali njihovi<br />
vrstniki in si tako popestrili čas,<br />
ki so ga preživeli na paši.<br />
9.00–9.20 zbor udeležencev in pozdrav gorjanske vile<br />
9.30–10.10 kulinarična ustvarjalnica<br />
10.20– 11.00 Zamesi, speci in okusi!<br />
11.10–11.50<br />
9.30–10.10 ustvarjalnica pastirskih iger<br />
10.20–11.00 Igraj se z mano!<br />
11.10–11.50<br />
9.30–10.10 Ustvarjalnica belokranjskih plesov in pesmi<br />
10.20–11.00 Zapleši z mano!<br />
11.10–11.50<br />
12.00–13.00 osrednja prireditev<br />
Hojte, hojte, z Juretom Zelenim kolo<br />
zaigrajte in zapojte!<br />
Zemljevid dogajanja<br />
Na tretji ustvarjalnici belokranjskih plesov in<br />
pesmi pa bodo z Zelenim Jurijem zapeli in<br />
zaplesali preproste belokranjske plese – Tribučko<br />
kolo, En pastirček kravce pase in Pobelelo pole.<br />
Jurjevo<br />
Jurjevo je pomemben ljudski praznik, ki se praznuje 24.<br />
aprila. Na ta dan se je mladina v Črnomlju zbrala na<br />
Gričku. Izbrali so fanta, ki so ga odeli v Zelenega Jurija.<br />
Dekleta so v tem času okrasila mlado brezo s pisanimi<br />
trakovi in rožami. Nato se je skupina napotila v mestno<br />
jedro. Na čelu so stopali fantje, ki so piskali na piščali in<br />
trobili na rogove. S tem so simbolično odganjali zle sile,<br />
ki so hotele preprečiti prihod pomladi. Za njimi so hodili<br />
fantje, ki so nosili okrašeno drevo – mlaj. Za drevesom<br />
so vodili Zelenega Jurija, na koncu pa so se priključila<br />
dekleta. Ob sprevodu so peli jurjevsko pesem. Na trgu<br />
pred komendo so pričakali sprevod Zelenega Jurija meščani<br />
Črnomlja in vaščani okoliških vasi. S trakovi in<br />
pisanim cvetjem okrašeno drevo so fantje prislonili na<br />
Stoničevo graščino, kjer so na oknih čakala dekleta. Leta<br />
so iz drevesa osmukala pisane trakove in cvetje. V tem<br />
času so jurjaši odpeljali Zelenega Jurija do mostu pod<br />
Cerkvijo sv. Duha in vrgli zeleni koš v reko Dobličico. S<br />
tem je bilo obredja konec.<br />
Anka Pezdirc, Anja Vlašič, Urška Kmetič, Ema Kambič, Jan Škof,<br />
Loti Čufer, Eva Lamut, Živa Veselič, Katja Prijanovič, Iva Horvat<br />
mentorice: Palmira Šašek, Eva Starašinič, Mojca Stojanov
Radeče – dolina papirja:<br />
S papirjem v svet<br />
Radeče z okolico ponujajo veliko možnosti za kulturni, doživljajski in športni turizem.<br />
Kar nekaj znamenitosti pa še čaka, da jih v vsej svoji lepoti pokažemo obiskovalcem<br />
našega kraja. Med njimi je tudi 300-letna tradicija papirništva.<br />
Oblikovali smo enodnevni program, primeren in zanimiv za obiskovalce od 10. leta dalje<br />
in primeren tudi za osebe s posebnimi potrebami. Nudimo prevajanje v angleški, nemški,<br />
hrvaški in kitajski jezik. Program je izvedljiv v vsakem vremenu, saj ogledi in delavnice<br />
potekajo v pokritih prostorih. K sodelovanju smo povabili Občino Radeče, papirnico<br />
Radeče papir nova, Kulturno turistično rekreacijski center (KTRC), upokojene papirničarje<br />
in občane, ki že sodelujejo pri podobnih programih in širijo svoje znanje. Obiskovalci našega<br />
kraja se v sklopu našega programa najprej podajo v samo proizvodnjo papirnice na ogled<br />
strojne izdelave papirja, nato pa v prostorih Radeške tržnice v avtentični delavnici spoznajo<br />
poznosrednjeveško tehnologijo in recepturo ročne izdelave papirja, sami tiskajo na ročno izdelan<br />
papir na tiskarski preši iz Valvasorjevega časa, spoznajo visoko zaščitene papirje, iz ročno<br />
izdelanega papirja pa izdelajo unikatne voščilnice za različne priložnosti, knjižne kazalke različnih<br />
vrst, ovitke za beležke in albume. Med delavnicami se seznanijo z zgodovino Radeč, zanimivostmi<br />
na kulturnem področju, si ogledajo staro mestno jedro. Naš poldnevni program lahko<br />
na željo udeležencev po predhodnem dogovoru z dodatnimi ponudbami razširimo v dvodnevni<br />
program z možnostjo prenočišča in odlično kulinariko z različno ponudbo doživetij našega kraja,<br />
ki jih oglašuje KTRC. Nam učencem so najbolj zanimive tiste, ob katerih smo uživali že sami,<br />
ko smo že vrsto let na dan Zemlje odšli na delavnice in si pridobili nova znanja in izkušnje od odličnih<br />
lokalnih rokodelcev. Turistični program je sestavljen iz dveh sklopov:<br />
• ogled proizvodnje in izdelave papirja v tovarni Radeče papir nova,<br />
• delavnice na Radeški tržnici (ročna izdelava papirja in sušenje papirja, tiskanje na ročno izdelan<br />
papir, uporabni izdelki iz ročno izdelanega papirja, zgodovina papirništva in papirnice,<br />
vrednostni in zaščiteni papirji, prepoznavanje različnih vrst papirjev).<br />
KULTURA<br />
42 | 43<br />
Šolska pot 5, 1433 Radeče<br />
T (03) 568 01 00<br />
E os.radece@guest.arnes.si<br />
http://jzosmn.radece.si/<br />
Javni zavod osnovna šola Marjana Nemca Radeče
Program<br />
9.00–9.20 Picerija in kavarna Zbor, uvodni pozdrav in čas za kavo, čaj in sok<br />
Pr‘ Veseljak<br />
9.20–9.40 Obrežje reke Save in<br />
pomol pod picerijo<br />
Ogled pomola, ogled steklene lopute, pod katero so potopljene penine Vinske kleti<br />
Mastnak v reki Savi, ogled informacijske table o učni poti Savus in fitnesa na prostem<br />
9.40 Glavna cesta skozi<br />
mesto Radeče<br />
Odhod in vožnja z avtobusom do papirnice Radeče papir nova skozi mesto Radeče (na<br />
avtobusu kratka predstavitev mesta Radeče, omemba Plečnikovega spomenika na trgu,<br />
gradu na hribu, osnovne šole na griču in podjetja Muflon)<br />
9.50 Parkirišče papirnice<br />
Radeče papir nova<br />
Prihod do parkirišča papirnice, ogled potoka Sopota in kratka razlaga pomena potoka za<br />
nastanek in delovanje papirnice<br />
10.00–11.00 Zunanji in notranji Voden ogled proizvodnje (stroja 4) s strani zaposlenega papirničarja in strokovna razlaga<br />
prostori papirnice<br />
11.00 Glavna cesta skozi<br />
Radeče<br />
Vožnja do Plečnikovega spomenika, nato peš hoja do Radeške tržnice, predstavitev tržnice<br />
– modernega objekta<br />
11.10 Radeška tržnica Prihod na tržnico, možnost toalete, nekaj minut za oddih in prigrizek iz nahrbtnika<br />
11.15–12.30 Delavnice (razdelitev udeležencev v dve večji skupini, znotraj katere se udeleženci razdelijo<br />
še v tri skupine)<br />
12.35 Menjava skupin, možnost toalete<br />
12.40–13.55 Delavnice<br />
14.00–14.10 Ploščad radeške Zbor na ploščadi tržnice in odhod peš do Picerije in kavarne Pr‘ Veseljak, kjer čaka avtobus<br />
tržnice<br />
14.10–15.00 Picerija in kavarna Klepet ob pijači in jedači (po dogovoru, po lastnih željah, na lastne stroške)<br />
Pr‘ Veseljak<br />
Obrežje reke Save in<br />
del učne poti Savus<br />
Samostojen ali voden ogled lesenih skulptur na travniku okoli gostišča in razlaga njihovega<br />
nastanka (predstavitev splavarjenja v Radečah)<br />
15.00 Parkirišče picerije Predviden odhod domov<br />
Radeška papirnica<br />
Tradicija papirništva v Radečah sega v leto 1736, ko je bil izdelan<br />
zaščitni vodni znak z napisom Ratschah. Od takrat naprej<br />
vse generacije vestno sledijo stopinjam papirniških mojstrov.<br />
Leta 1908 so bratje Piatnik (znani po igralnih kartah) temeljito<br />
obnovili papirnico, leta 1939 pa je sledila prenova stroja<br />
za izdelavo boljših papirjev in kartonov. V naslednjih 40 letih<br />
so zgradili papirna stroja III, IV in stroj V, namenjen proizvodnji<br />
vrednostnih in zaščitenih papirjev (za denar, potne liste,<br />
uradne listine), po katerih je bila radeška papirnica znana in<br />
uspešna širom po svetu. Danes poleg papirjev z visoko varnostjo<br />
izdelujejo tudi grafični papir, risalni in tehnični papir,<br />
pisarniški papir in papirje z vodnimi znaki. Strokovnost, ki<br />
temelji na dolgoletni tradiciji in pridobljenem znanju, se kaže<br />
v kakovosti izdelave vseh vrst papirjev. Njihovo kakovost je<br />
mogoče zaznati z otipom. Kot bi se dotaknili narave …<br />
Lea Čeč, Iza Kalin, Zoja Kalin, Nea Zagorc, Eva Mlakar,<br />
Blažka Medved, Tjaša Zajec, Nejc Perdih, Žan Klenovšek<br />
mentorica: Alenka Gros
Cükri pa tao<br />
Podčetrtek, kot turistični kraj, že sam po sebi privablja številne dnevne obiskovalce<br />
in tiste, ki bivajo v naših krajih nekoliko dlje. Naši kraji so sicer kulturno bogati. V<br />
Olimju je tako prvo mašo obhajal blaženi Anton Martin Slomšek, iz Podčetrtka je pisma<br />
Francetu Prešernu pisal Stanko Vraz … Še bolj kot to, pa je območje posejano s številnimi<br />
cerkvicami, še vedno so žive šege in še vedno se ob praznikih ali pa kar vsak dan vije prijeten<br />
vonj po pravi domači hrani. In ker je leto 2018 leto kulturne dediščine, smo se odločili, da<br />
bomo povezali kulturno dediščino s promocijo kraja in ustvarili dogodek Cükri pa tao.<br />
Povezali smo lokalne ponudnike turističnih produktov, različna društva, Turistično društvo<br />
Podčetrtek, Turizem Podčetrtek, Bistrica in Kozje, GIZ, Občino Podčetrtek, ponudnike<br />
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, kulturno dediščino, animacijske aktivnosti ter skrb<br />
za okolje. Oblikovali smo zabavno gastronomsko turistično prireditev Cükri pa tao, ki je<br />
namenjena promociji turističnega območja Podčetrtka, tistim, ki že bivajo v turističnih objektih<br />
na našem območju, drugim obiskovalcem in seveda domačinom. Eden od ciljev prireditve je<br />
tudi spoznavanje starih dobrih sladic iz našega območja ter zabavi ob glasbenem izročilu. Sam<br />
dogodek bomo izkoristili, ne samo za promocijo našega turističnega območja in popestritev<br />
dogajanja, ampak tudi za promocijo in trženje našega produkta mr. Kolaček. Gre za proizvod iz<br />
našega območja, šarkelj. Dogodek ima tudi izobraževalno noto, saj bodo obiskovalci lahko, sicer<br />
na moderen način, spoznavali bogato kulturno dediščino naših krajev.<br />
Vabljeni na prireditev Cükri pa tao!<br />
Med okušanjem lokalnih dobrot in spoznavanju običajev se<br />
lahko podate med številne kulturne znamenitosti, ki jih<br />
turistično območje Podčetrtka ponuja.<br />
KULTURA<br />
44 | 45<br />
Osnovna šola Podčetrtek<br />
Trška cesta 66, 3254 Podčetrtek<br />
T (03) 818 33 20<br />
E os-podcetrtek@guest.arnes.si<br />
www.os-podcetrtek.si
Grad Podčetrtek<br />
Grad Podčetrtek se nahaja na vzpetini nad Podčetrtkom.<br />
Naselje je dobilo ime po četrtem dnevu v tednu, ko je pod<br />
grajskim gospostvom potekal v trgu tržni in sodnijski<br />
dan. Grad Podčetrtek se prvič omenja šele v začetku 13.<br />
stoletja. V srednjem veku je bila posest v lasti savinjskega<br />
grofa Viljema, kasneje je prešla v Krško škofijo. Ko so<br />
Ogri leta 1441 ogrožali deželo, je krški škof Johann grad<br />
izročil cesarju Frideriku IV. Od leta 1479 do leta 1490<br />
je bil grad v lasti ogrske vojske. V 17. stol. so grad kupili<br />
Tattenbachi. Pozneje je prešel v last Attemsov, ki so bili<br />
njegovi lastniki do leta 1945. Po letu 1945 je postal grad<br />
ljudska last. Danes je grad cilj številnih sprehajalcev, saj se<br />
iz njega ponujajo prekrasni pogledi na Obsotelje.<br />
na Hrvaškem. Pavlinci so v njem ustanovili samostan in<br />
mu dodali baročno cerkev. Prvotni grad Olimje so s pečatom<br />
umetnosti in zeliščarstva zaznamovali menihi,<br />
najprej pavlinci, danes bratje minoriti. Olimski patri so<br />
imeli in imajo pridne roke. Olimski samostan je bolj kot<br />
po svoji redovni funkciji poznan po stari lekarni. Na vrtovih<br />
minoriti še vedno gojijo zdravilna zelišča in iz njih po<br />
starih receptih pripravljajo zeliščne pripravke.<br />
Cerkev Device Marije<br />
Kakor šivanka se dviga v nebo konica zvonika pri Mariji<br />
na Pesku. Cerkev Device Marije na Pesku je okras vsej<br />
pokrajini ob Sotli. V osnovi poznogotska cerkev nad dolino<br />
potoka Olimščica je že od daleč prepoznavna po masivnem<br />
in enkratnem zgodnjebaročnem osemkotnem<br />
zvoniku s strmo stožčasto streho in po barvnih opornikih<br />
na vogalih prezbiterija.<br />
Samostan Olimje<br />
Minoritski samostan Olimje (Grad Olimje) se nahaja v naselju<br />
Olimje pri Podčetrku, ob vznožju Kozjanskega hribovja.<br />
Grad je bil zgrajen v začetku 11. stoletja. Leta 1663<br />
so ga prevzeli pavlinski menihi, ki so prišli iz Lepoglave<br />
Amanda Amon, Eva Drofenik, Nika Herček,<br />
Larisa Ramšak, Samanta Šalamon<br />
mentorici: Eva Cankar, Simona Gobec Drofenik
Kartuzija Jurklošter<br />
- zavetje ljubezni<br />
Leta 1428 je dal generalni predstojnik kartuzijanov dovoljenje za pokop pomembne<br />
osebe v kartuziji Jurklošter. Z veliko verjetnostjo lahko govorimo o pokopu Veronike<br />
Deseniške v prostorih nekdanje kapiteljske dvorane, ki so jo preuredili tako, da je omogočila<br />
vstop izven klavzure. Ohranjeni arhitekturni elementi nam to potrjujejo, ob enem pa<br />
govorijo o izjemni ljubeči pozornosti s katero je bil ta prostor urejen.<br />
V Jurkloštru je ugnezdena najlepša ljubezenska zgodba na slovenskem. Ta zgodba je tragična<br />
in skoraj nepoznana v evropskem prostoru. Kraj z okolico predstavlja čudovito kuliso za<br />
poroke, zaroke, izpovedi ljubezni, meditacijo ali nedeljski izlet.<br />
Namen dneva odprtih vrat je obiskovalce Jurkloštrske kartuzije popeljati v skrivnostni svet<br />
mračnega srednjega veka, kjer sredi mrzlih kamnitih zidov tli prava ljubezen. Namenjen je<br />
vsem krajanom, gostom bližnjih zdravilišč in ostalim obiskovalcem, vseh starostnih skupin.<br />
Dogodek bo predvidoma potekal v soboto, 20. oktobra, v sodelovanju z Zavodom Odon (17. oktober<br />
je obletnica smrti Veronike Deseniške). Pričeli bomo ob 8. uri. Previdena sta dva vodena<br />
ogleda, med čakanjem pa se lahko udeležite ene od delavnic in pogostitve.<br />
KULTURA<br />
46 | 47<br />
Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice<br />
Aškerčeva cesta 1, 3272 Rimske Toplice<br />
T (03) 733 82 32<br />
E os-rimsketoplice@guest.arnes.si<br />
www.os-rimsketoplice.si
Voden ogled po kartuziji zajema:<br />
• poznoromansko cerkev sv. Mavricija,<br />
• skrivni vhod v zakristiji<br />
• prikaz skrivne knjižnice<br />
• skrivni prehod<br />
• zavetišče Friderika in Veronike<br />
• skrivno stopnišče<br />
• samostanska kuhinja<br />
• meniška soba<br />
• kapiteljska dvorana<br />
• katafalk Veronike Deseniške<br />
• zunanji vhod v kartuzijo<br />
• ruševina kartuzije / graščine<br />
• križni hodnik<br />
• stolp z uro<br />
• stražarnica<br />
• obzidje<br />
• Most ljubezni<br />
Delavnice:<br />
• zeliščna delavnica<br />
• likovna delavnica –kaligrafija<br />
• plesna delavnica – menuet<br />
• sprehod do ribnika Marof<br />
Pogostitev:<br />
• kuhan krompir začinjen s soljo in maslom<br />
• pečen kostanj<br />
• jabolčni sok in zeliščni čaj<br />
Kartuzija Jurklošter<br />
Kartuzija Jurklošter, ki je bila v ustanovljena leta 1170, je bila<br />
ena od treh najstarejših srednjeevropskih kartuzij. Kartuzija<br />
je bila leta 1199 iz gospodarskih razlogov razpuščena, vendar<br />
pa je bila 1209 ponovno obujena. Do leta 1227 sta bila postavljena<br />
enoladijska cerkev in samostan. Dokončno so kartuzijo<br />
ukinili 1595 in samostan predali jezuitom, po zatrtju jezuitskega<br />
reda 1780 so ga večji del podrli in konec 18. stoletja<br />
sezidali novo graščino v poznobaročnem slogu.<br />
Cerkev, grajena v poznoromanskem slogu, je s svojimi križnorebrastimi<br />
oboki izjemen sakralni spomenik. Leta 2027 bo<br />
praznovala osemstoletnico.<br />
Jurklošter leži v JV delu Slovenije. Do njega najhitreje pridemo<br />
po avtocesti Maribor-Ljubljana tako, da zavijemo na izvozu<br />
Dramlje ali Celje.<br />
Ines Blatnik, Ina Majda Knez, Klarisa Kostič Lesjak,<br />
Monika Kunšek, Julija Pavšek, Tjaša Ulčnik,<br />
Andraž Gorišek, Klemen Kandolf, Jure Palčnik, Mia Koritnik<br />
mentorici: Nuša Ocvirk, Jasmina Oblak
Po stopinjah<br />
znanih Ajdovcev<br />
Turistični produkt Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) je enodnevni<br />
turistični program. Zasnovan je kot izlet v katerem se udeleženci en dan potepajo po stari in<br />
lepi Ajdovščini. Pri tem na več lokacijah spoznavajo bogato kulturno dediščino, ki je posledica<br />
delovanja in zapuščine znanih Ajdovcev.<br />
Na lahkotnih sprehodih po središču mesta obiskovalci prehodijo približno 4 km. Vmes se<br />
večkrat ustavijo, zabavajo z različnimi igrami in si ogledajo zanimive kulturne ustanove: Muzej<br />
Ajdovščina (zbirki o Rimljanih in o fosilih), ostanke rimske Castre, Šturje s Klemenčičevo<br />
hišo, OŠ Šturje Ajdovščina (z ogledom Klemenčičeve lutkovne predstave), Lavričevo knjižnico,<br />
Lokarjevo in Pilonovo galerijo, letališče Ajdovščina in prostore Aerokluba Ajdovščina ter<br />
podjetje Pipistrel. Pri tem spoznajo delovanje in zapuščino pomembnih domačinov: naravoslovca<br />
Antona Bianchija, zbiralca fosilov Stanislava Bačarja, Rimljane, prvega slovenskega lutkarja<br />
Milana Klemenčiča, jezikoslovca Karla Lavriča, pisatelja Danila Lokarja, slikarja Vena Pilona, arhitekta<br />
Svetozarja Križaja, letalca Josipa Križaja in podjetnika Iva Boscarola.<br />
Program je namenjen vsem vrstam obiskovalcev, še zlasti pa ljubiteljem kulturne dediščine in zabave.<br />
Po potrebi se lahko njegovo izvedbo prilagodi željam obiskovalcev. Možno ga je tako skrajšati<br />
kot tudi podaljšati, saj ima Vipavska dolina še veliko za ponuditi.<br />
KULTURA<br />
48 | 49<br />
Osnovna šola Šturje Ajdovščina<br />
Bevkova ulica 22, 5270 Ajdovščina<br />
T (05) 365 38 00<br />
E info@os-sturje.si<br />
www.os-sturje.si
Program<br />
8.30–8.45 Sprejem obiskovalcev<br />
8.45–10.00 Ogled Muzeja Ajdovščina – zbirke o Rimljanih in<br />
o fosilih (spoznavanje pomena Antona Bianchija in<br />
Stanislava Bačarja)<br />
10.00–10.30 Postanek za pijačo v Baru Stolp (vmes spoznavanje<br />
Rimljanov in legend)<br />
10.30–11.00 Ogled rimskih ostankov Castre<br />
11.00–11.15 Sprehod do OŠ Šturje Ajdovščina (spoznavanje<br />
zapuščine Milana Klemenčiča)<br />
11.15–12.00 Ogled posnetka lutkovne predstave Milana<br />
Klemenčiča<br />
12.00–12.45 Čas za kosilo iz nahrbtnika<br />
12.45–13.00 Sprehod do Lavričeve knjižnice<br />
13.00–14.00 Ogled Lavričeve knjižnice (spoznavanje dela Karla<br />
Lavriča in Danila Lokarja)<br />
14.00–14.05 Sprehod do Lokarjeve in Pilonove galerije<br />
14.05–14.35 Ogled Lokarjeve galerije<br />
14.35–16.00 Ogled Pilonove galerije (spoznavanje del Vena Pilona<br />
in Svetozarja Križaja)<br />
16.00–16.15 Sprehod iz središča mesta do ajdovskega letališča<br />
16.15–16.50 Ogled filma o Josipu Križaju in letalstvu v Ajdovščini<br />
16.50–17.45 Ogled podjetja Pipistrel (spoznavanje dela Iva<br />
Boscarola)<br />
17.45–18.45 Ogled letal na letališču in zabavne igre<br />
18.45–19.00 Slovo in odhod domov<br />
Rimska utrdba Castra<br />
Stari Rimljani so dali Vipavski dolini in mestu<br />
Ajdovščina neizbrisen pečat. V času Rimskega imperija<br />
(okoli leta 270) so ob reki Hubelj na območju današnje<br />
Ajdovščine zgradili utrjen vojaški tabor s štirinajstimi<br />
obrambnimi stolpi. Imenovali so ga Castrum<br />
Ad Fluvium Frigidum (Utrdba ob mrzli reki). Služil je<br />
kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na<br />
Balkan.<br />
Rimljani so v Ajdovščini pustili še veliko drugih zanimivih<br />
sledi. Pri Vrhpolju v bližini Ajdovščine je leta<br />
394 potekala svetovno znana bitka pri Mrzli reki med<br />
Teodozijem I. in Evgenijem, ki je bila prelomna za<br />
vzpon krščanstva. Žal je leta 451 hunski vojskovodja<br />
Atila na pohodu v Italijo rimsko postojanko porušil,<br />
vendar je nekaj ostankov možno videti še danes.<br />
Nina Bratina, Tilen Vidmar, Matic Curk,<br />
Nina Čermelj, Lara Likar, Zarja Pelicon<br />
mentorja: Martin Štinjek, Tea Curk Sorta
Ledene skrivnosti<br />
naših jam<br />
V turistični nalogi predstavljamo staro dejavnost, ki se je skozi zgodovino počasi pozabljala<br />
in je posebnost naših krajev. Spada med nesnovno kulturno dediščino, saj prikazuje<br />
gospodarska znanja in veščine. Predstavljamo ledarstvo, ki je v današnjih časih že skoraj<br />
pozabljeno. Značilno je za naše kraje – planoti Nanos in Trnovski gozd. Živimo na apnenastih<br />
tleh visokih dinarskih planot, kjer so značilni kraški pojavi.<br />
Predstavljamo vam naše jame, ledenice in brezna, v katerih so konec 19. in v začetku 20. stoletja<br />
lomili in nato vozili led v Trst, saj se je v teh jamah ohranil led čez celo leto. V Trstu so led<br />
potrebovali za hlajenje pijače v lokalih, gostilnah in bogatejših gospodinjstvih, kupovali pa so<br />
ga tudi ladijski prevozniki za hlajenje hrane na ladjah. Tako so naše ledene kocke ohlajevale pijačo<br />
in hrano od Trsta pa vse do Aleksandrije v Egiptu.<br />
Običaj lomljenja in prevoza ledu bomo predstavljale na kulturnem dogodku, ki se bo odvijal popoldne<br />
in zvečer. Zato imamo v podnaslovu “Odledenitev“ kulturne dediščine. Ta naša dediščina<br />
je že skoraj pozabljena – zaledenela. Spomnijo se je le najstarejši prebivalci naše vasi.<br />
KULTURA<br />
50 | 51<br />
Osnovna šola Col<br />
Col 35, 5273 Col<br />
T (05) 36 43 350<br />
E info@os-col.si<br />
http://www.os-col.si/
Program<br />
Trajanje: 3–4 ure<br />
Težavnost: lahka pot<br />
Oprema: pohodni čevlji, svetilke, pohodne palice po želji<br />
(opremo za spust v brezno priskrbijo člani PD Vipava)<br />
V našem turističnem programu vas popeljemo po planoti<br />
Nanos. Najprej na enourni pohod od Abrama do ledenic<br />
Malega vipavskega ledenika in Slapenskega brezna. Tam<br />
se spustimo v brezno. Sledi pohod do Velikega vipavskega<br />
ledenika, kamor se spustijo vipavski planinci, nam odlomijo<br />
kakšen kos ledu, ga dvignemo in naložimo na voz.<br />
Skrbno ga obložimo s smrečjem in listjem, da se nam ne<br />
more taliti. V preteklosti so furmani vozili led v gostilne v<br />
Trst, mi pa bomo naš program – to pot skrajšali in prišli<br />
le do Turistične kmetije Abram. Tam si bomo na ledu ohladili<br />
pijačo, v gostišču pa nam bodo pripravili furmansko<br />
malico.<br />
Zanimivosti<br />
Ledenica – kraška jama, v kateri se ohrani led (večni<br />
led) vse leto ali vsaj večino leta. Ledenica je lahko tudi<br />
shramba oz. stavba, kamor so vozili led iz naravnih jam<br />
in brezen, da se je ohranil čez poletje. Lahko je bila skopana<br />
v tla (klet) ali pa v hrib.<br />
Mrazišče – globel, luknja, strma vrtača, kjer se zadržuje<br />
hladen zrak.<br />
Brezno – globoka jama s strmimi stenami.<br />
Veronika Bajc, Adele Čebokelj, Nika Gorše,<br />
Ana Kobal, Tajda Lampe, Sandra Pregelj<br />
mentorja: Jasmina Likar Štinjek, Pavel Makovec
Nə našmi<br />
bərjači<br />
Ste navdušeni nad Krasom in kraškimi lepotami? Vas pot, ko pridete na Kras, popelje vedno<br />
v isti kraj, v Štanjel?<br />
Čas je, da spoznate tudi lepote, ki jih nudijo druge kraške vasi, ki po lepoti in zanimivostih ne<br />
zaostajajo. Za vas je prava izbira naš turistični proizvod Nə našmi bərjači – izlet v kraško<br />
vas Kobjeglava.<br />
Enodnevni obisk Kobjeglave je namenjen obiskovalcem, ki želijo v 5. do 6. urah začutiti utrip<br />
življenja na vasi nekoč in danes. V preteklost vas bodo popeljale arhitekturne značilnosti kraške<br />
vasi, ogled starega orodja, razstav, delavnica izdelave žbrince, kamnoseštva, v sedanjost in<br />
prihodnost pa pomen samooskrbnega kmetijstva ter literarni večer in izjemni okusi kulinarike.<br />
Program je primeren za vse starosti, zaradi zahtevnosti delavnic, zlasti pletenja žbrince, pa bi jo<br />
priporočali udeležencem starejšim od 14. leta starosti. Primerna velikost skupine za ogled vasi in<br />
delo v delavnicah je 15–20 članov. Program obiska vasi je izvedljiv v vsakem letnem času z izjemo<br />
zime, ko je vreme zaradi mraza in vetra neprimerno za zunanjo izvedbo delavnic.<br />
KULTURA<br />
52 | 53<br />
Komen 61a, 6223 Komen<br />
T (05) 731 89 20<br />
E os.komen@guest.arnes.si<br />
www.os-komen.si<br />
Osnovna šola Antona Šibelja-Stjenka Komen
Program<br />
9.00–9.15 Prihod udeležencev<br />
9.15–9.25 Nagovor vodje obiska vasi<br />
9.25–9.30 Razdelitev zemljevidov vasi<br />
9.30–9.50 Ogled Jurjeve domačije – zbirka stare posode<br />
in orodja<br />
9.50–11.00 Delavnica pletenja žbrince s Hmetovim<br />
Ivanom<br />
11.00–11.20 Ogled Boginove domačije s starimi<br />
kmetijskimi pripomočki<br />
11.20–11.35 Malica<br />
11.35–12.30 Ogled samooskrbne kmetije in galerije pri<br />
Poknih, kamnoseška delavnica<br />
12.30–12.45 Ogled Zančeve domačije<br />
12.45–13.00 Ogled Marijinga vrta in cerkve Sv. Mihaela<br />
13.00–13.30 Ogled Čotne domačije s staro kraško kuhinjo<br />
13.30–14.30 Ogled stare pršutarne z degustacijo in<br />
zaključek<br />
Borjači<br />
Poleg arhitekture zgradb, značilne samo za Kras,<br />
dajejo vasi poseben čar dvorišča, menovana<br />
“borjači“.<br />
Središče borjača predstavlja vodnjak, imenovan<br />
“štirna“, ki je dajal družini za Kras najpomembnejšo<br />
dobrino – vodo. Štirna je imela v preteklosti posebno<br />
mesto, zato je bila<br />
na premožnejših<br />
domačijah lepo<br />
okrašena.<br />
Žbrinca je nizkemu valju podobna košara, narejena<br />
iz leskovega ogrodja in povezana z bekovimi šibami.<br />
Nekoč so jih uporabljali za prenašanje listja ali sena.<br />
Manjše so nosili<br />
na glavi, večje pa<br />
so naložili na voz.<br />
Danes se male žbrince<br />
uporablja za okras.<br />
Oskar McCully, Hana Kruljec, Blaž Kobal, Ela Nusdorfer, Anej Žerjal,<br />
Nejc Hočevar, Jaša Krošelj, Jaka Štremfel, Anej Ščuka, Kim Grmek Hožič,<br />
Tina Fabjan, Matic Kos, Lara Rudež, Lana Rudež, Ivana Ščuka, Ana Mržek,<br />
Erika Bratina, Isabel Čehovin, Staš Hočevar, Tjan Kos, Leo Švagelj,<br />
Lara Štremfel, Aljaž Bandelj, Veronika Buda, Veronika Cej, Ana Suban,<br />
Ana Žigon, Maks Jazbec, Gaja Jerič Černic, Katarina Grmek, Domen Žerjal,<br />
Evan Prelec, Klara Kovač, Polona Cotič, Jan Ukmar, Amadej Kobal, Nika Antonič,<br />
Tia Colja, Polona Jug, Naj Turk, Tomas Gregorič, Nika Pahor, Neža Fakin, Ajda Fon,<br />
Matej Štedul, Žan Peloz, Urh Melan Mozetič, Matic Peric, Natan Krt, Tomaž Fabjan<br />
mentorice: Mihaela Bernetič Perhavec, Andreja Vidrih, Dunja Peric,<br />
Ana Masten, Anja Humar Korečič
Na misiji po kulturni<br />
dediščini Prestranka<br />
z okolico<br />
Raziskovali smo kraje našega šolskega okoliša, saj ponujajo veliko zanimivosti – tako naravnih<br />
kot tudi kulturnih. Zlasti slednje smo postavili v ospredje in jih povezali s športom.<br />
Pripravili smo krožno kolesarsko pot, na kateri si lahko turisti ogledajo kulturno dediščino<br />
po vaseh. Tako si lahko kolesarji, jahači, pohodniki, ljubitelji narave ali arhitekture in seveda<br />
otroci, zlasti katerim je naš turistični proizvod tudi namenjen, te zanimivosti ob spremstvu<br />
vodnikov ali pa sami ogledajo.<br />
Da k ogledu zanimivosti na kolesarski poti pritegnemo mlade, smo pripravili različne naloge<br />
oziroma izzive znotraj mobilne aplikacije CŠOD misija. Prek aplikacije lahko vsak na določeni<br />
točki dostopa do opisa in si ogleda videoposnetke o krajevnih zanimivostih, nato sledi reševanje<br />
nalog. Naloge so zanimive, poučne in tudi zabavne.<br />
Izdelali smo tudi zloženko z zemljevidom in kratkim opisom krajev našega šolskega okoliša, ki<br />
jo namenjamo naključnim popotnikom. Zloženko smo opremili s QR-kodami, prek katerih si<br />
lahko popotniki na kraju samem ogledajo kratek video posnetek o lokalnih zanimivostih in tako<br />
spoznajo delček naše zgodovine in kulturne dediščine.<br />
Značka misije<br />
KULTURA<br />
54 | 55<br />
Osnovna šola Prestranek<br />
Ulica 25. maja 14 a, 6258 Prestranek<br />
T (05) 754 25 12<br />
E os.prestranek@guest.arnes.si<br />
www.os-prestranek.si
Potek dneva dejavnosti<br />
Udeleženci potrebujejo pametni telefon z aplikacijo<br />
CŠOD misija ter kolo in ustrezno kolesarsko opremo. Ob<br />
8. uri se dobimo na izhodiščni točki, to je na železniški<br />
postaji Prestranek. Predstavimo potek poti in aplikacijo.<br />
Udeležence razdelimo v manjše skupine (4–5 otrok).<br />
Vsako skupino spremlja vodnik oziroma učitelj. Pot nadaljujemo<br />
proti Žejam, nato Matenji vasi, Rakitniku,<br />
Grobiščam, Gradu Prestranek, Orehku, Kočam, Slavini<br />
ter se nato vrnemo na izhodišče. Kolesarska pot je dolga<br />
približno 30 km, da jo prevozimo in rešimo izzive na njej<br />
potrebujemo 5 šolskih ur. Na ta način otroci spoznavajo<br />
kraje in rešujejo izzive znotraj aplikacije. Ko rešijo vse izzive<br />
in zberejo zadostno število točk osvojijo značko.<br />
Tišlerjev mlin<br />
V neposredni bližini vasi Žeje je nekoč delovalo več<br />
mlinov. Postopno so se ustavili. Nekdaj največji<br />
Ambrožičev mlin je pogorel leta 1903. Najdlje je obratoval<br />
Čadežev mlin, nekako do leta 1965. Tišlerjev<br />
mlin, na katerem je obratovala tudi žaga, spada v 1. kategorijo<br />
spomeniškega varstva. Ima 22 oken in 3 “portone“<br />
– to so dvojna lesena vhodna vrata. Žaga se je<br />
podrla leta 1960. Tudi drugi mlini so večinoma imeli<br />
žage, a le enojne, le ta mlin je bil tako močan, da sta ob<br />
visokem vodostaju lahko obratovali obe “venecijanki“.<br />
Matic Košuta, Metka Smerdelj, Daša Šabec, Gaj Prudič, Maggy Garafolj,<br />
Jernej Rebec, Leon Noah Hvalic, Ajda Dedek, Aleksander Čelhar, Ana Turk,<br />
Anžej Bole, Barbara Vatovec, Gašper Žele Bele, Jaka Žnidaršič, Jan Abram,<br />
Kristjan Bergoč, Lejla Fatkič, Mija Milharčič, Nika Smerdelj, Samanta Bergoč,<br />
Tian Manojlović, Alen Žele, Ines Abdijanović, Lana Stanković, Larisa Mrše,<br />
Martin Oblak, Nejc Milharčič, Nik Malneršič, Staša Kačar, Marko Mislej, Teja Šabec,<br />
Danijel Poljšak, Anej Gašperšič Kržič, Filip Rangus, Jakob Dedek, Janez Rebec,<br />
Lara Vukelić, Maks Milharčič, Mark Manojlović, Luka Jandrijević, Matic Klemenc,<br />
Nika Drole, Patrik Bergoč, Tajda Valenčič, Kontelj Žan, Lan Poženel<br />
mentorji: Mojca Kristan, Ana Novak, Polona Požar, Goran Uljan
Tartinijev svet<br />
Letošnja tema ˝Kultura in turizem˝ nas je najprej spomnila na našega virtuoza na<br />
violini, znanega skladatelja Giuseppeja Tartinija, o katerem je bilo le malokomu od<br />
nas kaj več znanega kot to, da je zelo dobro igral violino in bil tudi izvrsten pedagog.<br />
Turistični program, ki smo ga izdelali, je enodnevni. Prvotno je namenjen učencem 3.<br />
razreda naše šole, v prihodnje pa bo lahko tudi ostalim. Učenci lahko v njem doživijo<br />
pravo turistično-kulturno dogajanje, saj se podajo v Tartinijev svet. Ta svet je očarljiv, aktiven<br />
in poučen.<br />
Program<br />
9.00–9.10 Predstavitev dejavnosti (Tartinijev trg)<br />
9.15–10.30 Ogled Tartinijeve spominske sobe<br />
10.30–10.55 Malica (Tartinijev trg/Tartinijevo gledališče)<br />
11.00–11.15 Ogled gledališke igre (Tartinijevo gledališče)<br />
11.20–12.20 Glasbena in likovna delavnica<br />
(Tartinijev trg/ Glasbena šola Piran)<br />
12.20–12.45 Malica (Tartinijev trg/ Glasbena šola Piran)<br />
12.50–13.20 Kviz (Glasbena šola Piran)<br />
13.20–13.35 Zaključek<br />
V Tartinijevi rojstni hiši, eni najstarejših stavb na Tartinijevem trgu, v kateri je na ogled Tartinijeva<br />
soba, hranijo umetnikove predmete, ki jih je zapustil svoji družini. Med pomembnejšimi so mojstrova<br />
violina, notni črtalnik, posmrtna maska, bakrorez z uprizoritvijo Tartinijevih sanj ter<br />
Tartinijev portret v olju.<br />
KULTURA<br />
56 | 57<br />
Osnovna šola Lucija<br />
Fazan 1, 6320 Portorož<br />
T (05) 677 12 34<br />
E info@oslucija.si<br />
www.oslucija.si
Tartini in mesto Piran<br />
Giuseppe Tartini se je rodil 8. aprila 1692 v Piranu, umrl<br />
pa 26. februarja 1770 v Padovi. Bil je eden največjih violinistov<br />
svoje dobe. Izjemno priljubljen je bil tudi kot<br />
skladatelj, glasbeni pedagog in izviren glasbeni teoretik.<br />
Večino svojega življenja je preživel v Padovi in drugih<br />
mestih v Italiji in Evropi. V Piranu je preživel le svoje<br />
otroštvo. Po tem, ko ga je poslal oče na študij v Padovo,<br />
naj bi se v Piran vrnil samo še enkrat.<br />
V Piranu se na vsakem koraku srečujemo s spominom<br />
nanj. Po njem se že dolga leta imenuje osrednji mestni<br />
prostor – Tartinijev trg, na katerem stoji Tartinijev spomenik.<br />
Ob trgu se nahaja tudi prenovljena Tartinijeva rojstna<br />
hiša.<br />
Bogato in izjemno rokopisno in drugo Tartinijevo zapuščino<br />
hranijo tudi v piranskem Mestnem arhivu, v<br />
Pomorskem muzeju pa je razstavljeno pohištvo iz nekdanje<br />
Tartinijeve vile v Strunjanu, ki so jo zgradili njegovi<br />
starši okoli leta 1700.<br />
Župnijski arhiv hrani krstno knjigo z vpisom Giuseppejevega<br />
krsta, v minoritskem samostanu oziroma cerkvi sv.<br />
Frančiška pa je od leta 1992 na novo označena grobnica<br />
družine Tartini.<br />
V Piranu so po Tartiniju poimenovani tudi:<br />
• osrednja mestna kavarna (v prostorih nekdanje mestne<br />
lože),<br />
• gostišče in picerija,<br />
• osrednji mestni hotel,<br />
• gledališče Tartini.<br />
Njegovo ime sta si privzela tudi komorni godalni kvartet<br />
iz Ljubljane in ena izmed prvih zasebnih šol za glasbene<br />
talente v Ljubljani. Vsako leto v Piranu priredijo tudi poletne<br />
glasbene večere klasične glasbe, ki ne minejo brez<br />
Tartinijeve glasbe. Kot obeležitev njegovega rojstva so<br />
vsako leto v Piranu organizirane tudi številne prireditve.<br />
Ana Babić, Tjaš Cerovac, Sara Gržinić, Sara Knez, Illia Moshko,<br />
Freja Seničar, Lana Semelbauer<br />
mentorici: Tina Počkar, Mojca Lenardič
S časovnim strojem<br />
v stari Marenberg<br />
Naš turistični produkt je namenjen mladim med 12. in 15. letom starosti in jih bo seznanil<br />
s kulturno-zgodovinsko dediščino Radelj ob Dravi. Pri tem se bodo naši mladi<br />
obiskovalci hkrati učili in zabavali v različnih delavnicah.<br />
Program se bo odvijal na zgodovinskih lokacijah v Radljah: Dvorec, samostan, Kalvarija,<br />
Stari grad in cerkev.<br />
Program<br />
9.40–10.15 Zbiranje gostov in predstavitev programa<br />
10.15–11.15 Predstavitev dvorca z muzejem in parka + delavnica srednjeveškega plesa<br />
11.15–12.00 Ogled Kalvarije + kiparska delavnica<br />
12.00–13.30 Ogled samostana + zeliščarska delavnica + malica<br />
13.30–14.30 Vzpon na Stari grad + delavnica “Spoznajmo konje“<br />
14.30–15.35 Ogled obnovljenih grajskih razvalin in igre + lokostrelske delavnice<br />
15.35–15.45 Vrnitev v dolino<br />
15.45–16. 45 Ogled župnijske cerkve in Marijinega znamenja + izdelava vitraža<br />
16.45–17.45 Zaključek s kosilom + glasbena delavnica<br />
KULTURA<br />
58 | 59<br />
Osnovna šola Radlje ob Dravi<br />
Koroška cesta 17, 2360 Radlje ob Dravi<br />
T (02) 88 79 572<br />
E info@osradlje.si<br />
www.osradlje.si
V okviru glasbene delavnice se udeleženci ob zaključku<br />
naučijo zapeti pesem Zmago.<br />
Alina Mrak: Zmago<br />
V Radljah bil sem jaz doma,<br />
tukaj vsakdo me pozna.<br />
Moje ime se Zmago glasi,<br />
skupaj zdaj zapojmo vsi.<br />
Radlje se Marenberg je imenovalo,<br />
moj ugled pa se je večal kot za šalo.<br />
Mati pri samostanu pomagala je,<br />
ker rada je imela me.<br />
Jaz sem Zmago,<br />
Zmago sem jaz,<br />
v samostanu strašim vas.<br />
Kdorkoli tu obišče me,<br />
vedno z mano nasmeje se.<br />
Marenberški<br />
dominikanski samostan<br />
Ustanovljen je bil leta 1251. Razcvet je doživel med 13.<br />
in 15. stoletjem. V 16. stoletju so ga oblegali Turki, poškodoval<br />
ga je tudi požar. Zaradi poškodb so ga večkrat<br />
obnovili in pozidali. K samostanu je spadala velika in<br />
bogato opremljena cerkev Matere božje. Samostanski<br />
kompleks so sestavljale mnoge stavbe, zavarovan pa je<br />
bil z obzidjem. V okviru jožefinskih reform je bil leta<br />
1782 ukinjen. Samostan je imel pomembno vlogo pri<br />
razvoju Marenberga in okolice. V njem so se razvijale<br />
lekarniška, dobrodelna, zdravstvena, glasbena, izobraževalna<br />
in dušnopastirska dejavnost. Dominikanke<br />
so v 18. stoletju dale izdelati baročno Marijino znamenje,<br />
ki danes stoji pred radeljsko cerkvijo, v bližini<br />
samostana pa so uredile postaje križevega pota oz.<br />
Kalvarijo. Samostan lahko štejemo med najbogatejše v<br />
avstrijskem cesarstvu.<br />
Uglasbitev: Maroš Košir Novak<br />
Ajda Kamenik, Klemen Kovač, Alina Mrak, Maroš Košir Novak,<br />
Enja Potnik, Kaja Stražišnik, Špela Tertinek<br />
mentorici: Mateja Jevšnik, Melita Golob
S pravljičnimi junaki po<br />
Suhodolčanovih poteh<br />
Prevalje so v slovenskem prostoru najbolj prepoznavne po dveh vsebinah. Tu je živel,<br />
ustvarjal, bil ravnatelj šole in pobudnik bralnega gibanja Bralna značka priznani slovenski<br />
pisatelj Leopold Suhodolčan. Na Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, ki je bila leta<br />
2015 izbrana za naj kulturno šolo med srednje velikimi slovenskimi šolami, vseskozi gojimo<br />
dejavnosti povezane s kulturo, branjem, knjigo, kulturno dediščino in se povezujemo<br />
s krajem v različnih kulturnih vsebinah. Prav zato smo naš turistični produkt navezali na<br />
branje in knjigo, na Bralno značko in 90−letnico rojstva Leopolda Suhodolčana in ga povezali<br />
s kulturno dediščino Prevalj.<br />
Prepričani smo, da lahko Občina Prevalje s turističnim produktom S pravljičnimi junaki po<br />
Suhodolčanovih poteh postane prepoznavna destinacija kulturnega turizma med mladimi širom<br />
Slovenije. S pomočjo pravljičnih junakov, preko zgodb, iger, zabave in ustvarjanja želimo<br />
otrokom pričarati sodobno, doživljajsko zgodbo o Leopoldu Suhodolčanu. S pisateljsko potjo<br />
bi radi ustvarili živo knjigo, živi muzej v obliki različnih točk vezanih na pisatelja, njegovo delo<br />
in zgodovino Prevalj. Izdelali smo tri animacijske poti, na katerih bodo obiskovalce spremljale<br />
tudi maskote knjižnih junakov: Krojačkova pot (namenjena najmlajšim, predšolskim otrokom<br />
in učencem prve triade), Pot Petra Nosa (za učence prve in druge triade) ter Pot iskanja Skritega<br />
dnevnika, ki je namenjena učencem tretje triade. Produkt bi lahko tržili kot zaključno ekskurzijo,<br />
kulturni ali tehniški dan. Tako bi otroci s Suhodolčanovimi knjižnimi junaki preživeli ustvarjalno<br />
dopoldne v svetu, kjer je živel in ustvarjal Leopold Suhodolčan in rojstnem kraju Bralne<br />
značke.<br />
KULTURA<br />
60 | 61<br />
Osnovna šola Franja Goloba Prevalje<br />
Polje 4, 2391 Prevalje<br />
T (02) 82 34 500<br />
E o-fgprevalje.mb@guest.arnes.si<br />
http://os-prevalje.mojasola.si
Krojačkova pot<br />
10.00 Predstavitev kraja Prevalje železniška postaja<br />
Pripovedovanje pravljice Pravljična čakalnica<br />
• prihod krojačka Hlačka<br />
• začetek iskanja gumbov z namigi<br />
10.40 Predstavitev tehniške kulturne dediščine zid iz žlindre in železarsko krožišče<br />
10.50 Pomnik Bralni znački Spominski park Prevalje<br />
Doprsni kip Avgusta von Rosthorna<br />
Doprsni kip Leopolda Suhodolčana<br />
11.00 Branje pravljice Travnik najlepših iger Športni park Ugasle peči<br />
Zabavne Krojačkove igre: metanje gumba na iglo, hitrost nošenja gumbov …<br />
12.00 Iskanje dlani dvojčice in Krojačkovega klobuka kip Krojačka Hlačka<br />
Skupinska fotografija<br />
12.15 Muzej Bralne značke Osnovna šola Franja Goloba Prevalje<br />
Spominski kotiček Leopolda Suhodolčana<br />
Kviz Krojačkove poti s pravljično urico in poustvarjalno delavnico<br />
13.40–14.10 Najstarejša hiša na Prevaljah<br />
(Picerija: pica krojačka Hlačka / Slaščičarna: torta krojačka Hlačka)<br />
Ahacova hiša<br />
Kip Krojačka Hlačka<br />
Pomnik branja slovenskih šolarjev je<br />
literarni lik Krojaček Hlaček pisatelja<br />
Leopolda Suhodolčana. Pomnik predstavlja<br />
prispodobo in simbol pomena<br />
branja za vse šolarje, odkrit je bil na<br />
pragu 55-letnice Bralne značke. Vsak<br />
narod prepomore nekaj presežnega in<br />
pobuda branja, rojena na Osnovni šoli<br />
Franja Goloba na Prevaljah, je znak koroške<br />
odličnosti. To je simbol naše duhovne<br />
dediščine.<br />
Kip Krojačka Hlačka je nastal kot ena<br />
izmed vsebin čezmejnega kulturnega<br />
projekta REG-KULT sofinanciranega<br />
s pomočjo EU, ki ga je vodila Občina<br />
Prevalje. Kip, ki krasi vhod v Osnovno<br />
šolo Franja Goloba Prevalje, je izdelal<br />
akademski kipar Jiri Kočica, po ilustraciji<br />
Marlenke Stupice. Slovesno odkritje<br />
pomnika 11. septembra 2014 je s svojo<br />
prisotnostjo počastil častni pokrovitelj<br />
Bralne značke, predsednik republike<br />
Slovenije Borut Pahor.<br />
Gabriela Kopmajer, Sanja Matves, Vita Ranc,<br />
Teja Sagernik, Anja Sirk, Ana Žvan<br />
mentorici: Hedvika Gorenšek, Klavdija Kodrun
Gozd je<br />
kultura<br />
Gozd je občutenje in ljubezen, ki nas zna nagovarjati v paradigmi povezovanja, spoštovanja,<br />
združevanja in zaupanja. Je dokaj mlad sistem na planetu Gaia, a vendarle ima v svoji<br />
nedrjih izjemo živo bitje, staro 9550 let.<br />
Gozd je odprta knjiga o zgodovini in prihodnosti. Sledovi človeške dejavnosti so vpeti v harmoničnost<br />
gozdne slike, ki pripoveduje o povezavah med človekom in gozdom v zgodovini,<br />
sedanjosti in prihodnosti – v ekološkem, gospodarskem in družbenem kontekstu.<br />
Gozdu lahko pripišemo številne funkcije, ki kažejo na kulturne vrednote skupnosti na različnih<br />
ravneh: lokalni, regijski, državni in celinski. Razlikovanje med kulturnimi vrednotami in<br />
funkcijami oziroma vlogami gozda je umetno. Gozdovi so neposredno in posredno ter opazno<br />
in neopazno značilni za vse vidike kulture: od jezika, zgodovine, umetnosti, religije, zdravljenja<br />
oziroma medicine, politike do socialne kulture. Gozdove smo znali, znamo in bomo znali gledati<br />
v pozitivni ali negativni luči kot vire zla, a tudi kot moč in bogastvo, pa tudi kot ponudnike<br />
ali ovire za razvoj.<br />
Informacije o kulturnem pomenu gozdnih virov je mogoče dobiti iz antropoloških, gozdnogospodarskih,<br />
geografskih, etnoloških in jezikoslovnih študij. Takšne študije se po navadi osredinjajo<br />
na določeno skupnost ali etnično skupino ter na manjšo regijo in težko primerjamo kulturno<br />
rabo gozdov na celotnem, večjem območju. Različna literatura in opazovanja pa zagotavljajo<br />
neprecenljiv vpogled v pogosto navidezno nasprotujoče si poglede ljudi na gozdove.<br />
KULTURA<br />
62 | 63
V gozdu ni ločnic med naravnimi toki in snovmi, kot so<br />
zrak, drevesa, voda, živalstvo, tla in veter. Vse je povezano<br />
v kibernetično spiralo fotosinteze.<br />
Človek načrtuje in želi odločati.<br />
Ali znajo načrtovalci in nosilci odločanja upoštevati kulturno<br />
vrednost gozdov in dreves?<br />
Kulturna vrednost dreves, gozdov in gozdnega prostora<br />
je pomemben vidik trajnostnega oziroma krožnega gospodarjenja.<br />
Gozd daje zapleteno medsebojno vplivanje<br />
kulturnih vrednot. Prepletenost družbenega, zasebnega<br />
kapitala s kapitalom danosti gozda se mora zrcaliti v prednostni<br />
danosti gozda.<br />
Gozdna kultura igra nenadomestljivo vlogo v zgodovini<br />
in kulturnem razvoju države. Razvoj gozdne kulture<br />
temelji na podedovani – tradicionalni kulturi, ki naj zna<br />
s sodobno gozdarsko industrijo povečati konkurenčnost<br />
gozdarske industrije, inovirati gozdne kulturne proizvode<br />
in s tem dosegati trajnostni razvoj gozdarstva.<br />
Gozdovi in njihovi proizvodi bodo še naprej imeli veliko<br />
vrednost, saj simbolizirajo kulturno kohezijo.<br />
Gozd omogoča, da živimo z naravo, jemljemo dobrine,<br />
kot so les, sadeže …, zdravimo svojo dušo in duha ter<br />
sanjamo o novi prihodnosti. Kot obiskovalci lahko na<br />
sprehodu skozi gozd spoznavamo, da smo v tesnem stiku<br />
z naravo.<br />
Gozd je bil, je in bo za človeka skrivnosten prostor, ki vedno<br />
daje.<br />
Gozdna kultura naj ne bo skriti del naše človeške identitete,<br />
temveč naj postane pomembna za našo družbo.<br />
Vrhunski primer kulturne dediščine v Sloveniji omogoča<br />
pričevalnost “prvinske“ krajine, katere del je človek. Ne<br />
pozabimo, da potrebujemo velik miselni preobrat v smeri,<br />
ki bo zagovarjala t. i. javna naročanja v korelaciji kapitala<br />
gozda in družbe, ne pa denarja peščice ljudi. Skrb<br />
za “zgradbo“ gozda in njegovo umestitev v krožno gospodarstvo<br />
naj postane kulturna vrednota v pravem pomenu<br />
besede: Gozd je kultura!<br />
Jože Prah<br />
Predsednik Komisije za razvoj turizma v<br />
gozdnem prostoru pri TZS
Turistična tržnica<br />
sejem NATOUR Alpe-Adria 2018<br />
Srednja poklicna in strokovna šola<br />
Bežigrad - Ljubljana<br />
SUAŠ Ljubljana<br />
VIZ Višnja Gora<br />
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna<br />
Gorica<br />
Gimnazija in srednja šola Kočevje<br />
Srednja šola Zagorje<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem<br />
Maribor<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem<br />
Maribor<br />
Šolski center Ptuj, Ekonomska šola Ptuj<br />
Srednja šola Slovenska Bistrica<br />
Šolski center Slovenj Gradec, Srednja<br />
šola Slovenj Gradec in Muta<br />
Šolski center Slovenj Gradec, Srednja<br />
šola Slovenj Gradec in Muta<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem<br />
Celje<br />
Šolski center Velenje, Šola za storitvene<br />
dejavnosti<br />
Šolski center Velenje, Višja strokovna šola<br />
Šolski center Kranj, Srednja ekonomska,<br />
storitvena in gradbena šola<br />
Gimnazija Franceta Prešerna Kranj<br />
Srednja gostinska in turistična šola<br />
Radovljica<br />
Srednja gostinska in turistična šola<br />
Radovljica<br />
Šolski center Nova Gorica, Srednja<br />
ekonomska in trgovska šola Nova Gorica<br />
Srednja ekonomsko poslovna šola Koper<br />
Srednja ekonomsko poslovna šola Koper<br />
Srednja ekonomsko poslovna šola Koper<br />
- ekonomski tehnik<br />
Vse blagoslove tebi, Ljubljana!<br />
Skejtanje in skejtparki kot turistični produkt<br />
CoolTURIZEM<br />
Od Stiških rokopisov do Desetega brata<br />
Po sledeh starih Kočevarjev do Krokarja<br />
Mladi raziskovalci Zasavja<br />
#VinoKult<br />
KULtura Maribora<br />
Kdo si, kurent?<br />
Kul - tura na Pohorju<br />
Čas za Koroško!<br />
K3 - Koroška kulturna krajina<br />
Slofest na Menini planini<br />
Doživetje rudarskega Velenja<br />
Etno pustolovščina na kmetiji PrꞌKrajnk<br />
Gorenjske hribovske cerkve trail<br />
Prešerno po gradovih<br />
Po poteh tržiškega zmaja<br />
Na Roblek bom odšel<br />
Žbrinca nosi pravce<br />
Kul - tura po Koprskem zelenem podeželju<br />
Homo se solit<br />
Vodič po koprskih vodnjakih
Šolski center Srečka Kosovela Sežana,<br />
Gimnazija in ekonomska šola<br />
Šolski center Srečka Kosovela Sežana<br />
Šolski center Srečka Kosovela Sežana,<br />
Gimnazija in ekonomska šola<br />
Grm Novo mesto - center biotehnike in<br />
turizma, Srednja šola za gostinstvo in<br />
turizem<br />
Grm Novo mesto - center biotehnike in<br />
turizma, Srednja šola za gostinstvo in<br />
turizem<br />
Grm Novo mesto - center biotehnike<br />
in turizma, Kmetijska šola Grm in<br />
biotehniška gimnazija<br />
Ekonomska šola Novo mesto, Višja<br />
strokovna šola<br />
Ekonomska in trgovska šola Brežice<br />
Ekonomska in trgovska šola Brežice<br />
Ekonomska šola Murska Sobota<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem<br />
Radenci<br />
Državni izobraževalni zavod s slovenskim<br />
učnim jezikom Cankar - Vega - Zois,<br />
Gorica, Italija<br />
Javna ustanova Srednješkolski centar<br />
Petar Kočić, Zvornik, BIH<br />
Javna ustanova Srednješkolski centar<br />
Petar Kočić, Zvornik, BIH<br />
Ugostiteljsko - turistička škola sa domom<br />
učenika, Vrnjačka Banja, Srbija<br />
Srednja stručna škola dr. Radivoj Uvalić,<br />
Bačka Palanka, Srbija<br />
Ugostiteljsko turistička škola, Osijek,<br />
Hrvaška<br />
Ugostiteljska škola Opatija, Hrvaška<br />
Javna ustanova Srednja mjesovita skola<br />
Ivan Goran Kovačić, Herceg Novi, Črna<br />
Gora<br />
Kraška pravljica<br />
Sežana mesto poezije<br />
Ulka<br />
Zbudi se, Novo mesto!<br />
Kulturna dediščina vinogradništva skozi korenine<br />
dolenjskih trt<br />
Za bistro glavo v naravo<br />
Z metuljčkom v vinograd<br />
Trije Možje<br />
Kulinarična noč v Kostanjevici<br />
Ples ljubezni med valovi reke Mure<br />
Zgodbe mlinskih koles<br />
Čezmejna roža<br />
Grad u bojama<br />
Zlatne ruke Zvornika<br />
Vonj stoletij, kadila in španskega bezga<br />
Mnoštvo čudesnih sunaca u žutom oku suncokreta<br />
Tramvaj, kultura i osječki turizam<br />
Adventska bajka u Opatiji<br />
Walk through the centuries of Herceg Novi
#VinoKult<br />
V Mariboru si turizem in kultura podajata roke, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bil<br />
Maribor leta 2012, evropska prestolnica kulture in da je Maribor z okolico in mestom,<br />
trajnostno naravnan. Maribor, simpatično majhen in hkrati drugo največje mesto v<br />
Sloveniji, omogoča hiter skok na obronke zelenega Pohorja, kjer začutimo utrip domačnosti<br />
in pridih kulturne dediščine. V naslednjem koraku nas pozdravi mesto in mestni<br />
park s čudovitimi muzeji, razstavami in tematskimi prireditvami, ki nas nato popeljejo na<br />
slikovite razgledne vinorodne griče, kjer spoznamo kulturo pitja vina. Bogato tradicijo pridelave<br />
vina simbolno predstavlja najstarejša trta na svetu, ki že več kot 400 let uspeva na nabrežju<br />
reke Drave. Naša gostoljubna pokrajina, imenovana Štajerska, je prava zakladnica bogate<br />
avtohtone kulinarike, kulturne dediščine in življenjskega sloga ljudi, ki prenašajo bogastvo<br />
obstoja in tradicije iz roda v rod.<br />
Želimo vam približati vinsko trto in kulturo pitja vina. Ljudje v turističnem programu iščejo<br />
doživetje, pestrost kulinarike in družabnost, zato smo ustvarili program, ki je narejen za zaključeno<br />
skupino, za ljubitelje dobre kulinarike in žlahtne kapljice. Pripravili smo program dvodnevnega<br />
potovanja, ki se lahko prilagaja ciljni skupini.<br />
Turistične točke, ki ležijo pod obronki Pohorja in so povezane z vinsko trto ponujajo popolno doživetje<br />
in vas z bogato kulinariko popeljejo v svet omamnih okusov in spominov. Program je torej<br />
za vse, ki jih zanima tradicionalna (štajerska) kulinarika, za tiste ki jih zanimajo še druge smeri/<br />
plati kulture in za tiste, ki jim je pri srcu tudi spoznavanje vina in kulture pitja vina.<br />
KULTURA<br />
66 | 67<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor<br />
Mladinska ulica 14A, 2000 Maribor<br />
T (02) 235 00 10<br />
E ss.gtmb@guest.arnes.si<br />
www.ssgt-mb.si
Program<br />
1. dan<br />
11.00-12.30 Vodenje po Mariboru (TIC Maribor)<br />
12.30-13.30 Voden ogled muzeja v hiši Stare trte in<br />
spoznavanje kulture pitja vina<br />
13.30-14.00 Vožnja do vznožja Pohorja<br />
14.00-14.10 Vožnja z vzpenjačo na Pohorje<br />
14.15-15.00 Spoznajmo (skozi zgodovino, legende<br />
Pohorja) cerkev sv. Bolfenka<br />
15.00-15.50 Vožnja do Meranovega<br />
16.00-18.30 Ogled muzeja, vinske kleti in prve zgodbe<br />
o vinu pri nas, kosilo in degustacija na<br />
Meranovem<br />
18.30-18.45 Vožnja do hotela Arena****<br />
19.00 Namestitev, večerja, nočni počitek<br />
2. dan<br />
9.00 Odhod izpred hotela Arena****<br />
9.00-10.00 Vožnja do oljarne<br />
10.00-12.00 Ogled oljarne in degustacija<br />
12.00-13.00 Vožnja do srca med vinogradi<br />
13.00-16.00 Ogled turistične kmetije, degustacija vina<br />
ter kosilo<br />
Slovo in odhod domov<br />
Cerkev sv. Bolfenka<br />
Cerkev sv. Bolfenka na Pohorju je doživela skozi stoletja<br />
mnogo sprememb. V njeni neposredni bližini je tekla ob<br />
gorskem hrbtu že prazgodovinska pot, kar dokazujejo gomile,<br />
poštelski okopi, pohorska livarna in druge najdbe<br />
vse do sv. Areha. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1501<br />
na mestu, kjer je pred tem zelo verjetno že stala manjša<br />
kapela. Prvi pisni dokumenti o začetku gradnje objekta<br />
na tem mestu sodijo namreč v leto 1291. Cerkev je zgradil<br />
Wolfgang Herzenskraft Limbuški v takrat značilnem<br />
nemškem poznogotskem stilu. Bolfenk lahko štejemo za<br />
najstarejšo planinsko postojanko na Pohorju, ki je beležila<br />
600 do 1000 obiskovalcev letno. Leta 1878 je Anton<br />
Martin Slomšek v stavbi uredil stanovanje za logarja in<br />
šest sob za planince z vpisno knjigo. Požar je 29. marca<br />
1950 stavbo uničil. Leta 1971 so delavci Zavoda za spomeniško<br />
varstvo pričeli z obnovo Bolfenka. Intenzivneje<br />
je sanacijo nadaljevala leta 1991 lastnica objekta, Mestna<br />
občina Maribor. Obnova je bila zaključena in svečana<br />
otvoritev se je zgodila 29. marca leta 2000, natanko 50 let,<br />
odkar je Bolfenk pogorel.<br />
Polona Gomboc, Nuša Prejac, Hana Katerina Cerkvenik Wreight<br />
mentorici: Bojana Korez, Sonja Porekar Petelin
KULtura<br />
Maribora<br />
Naš turistični produkt smo pripravile za različne starostne skupine, katere zanima kultura<br />
in zgodovina mesta Maribor ter raziskovanje tradicije kulinarike in življenja v Mariboru<br />
nekoč. Program bi bil še posebej primeren za turiste, ki bi se odločili spoznavati nekaj novega<br />
in nekaj drugačnega, lokalnega in se želijo odklopiti od rutin vsakdana ter želijo doživeti<br />
mesto v slogu “live like a local“. Program se lahko izvaja v vseh letnih časih, seveda so nekatere<br />
aktivnosti odvisne od vremena. Program je sestavljen tako, da se vse točke med seboj povezujejo.<br />
Poiskale smo točke, ki so povezane z vojaško zgodovino mesta, a so hkrati zanimive<br />
in poučne. Obiskali bomo center mesta Maribor, Vojaški muzej Slovenske vojske, Park spomina<br />
na Pobrežkem pokopališču, rov pod TAM-om ter Gostilno Maribor. Od točke do točke se bomo<br />
peljali z lokalnim avtobusom, nekaj poti bomo prehodili. Potovanje je primerno tudi za gluhe in<br />
slepe, saj jih bo spremljal strokovno usposobljen vodnik, ki je vešč znakovnega jezika in senzoričnega<br />
vodenja.<br />
Znak za slepe in gluhe<br />
KULTURA<br />
68 | 69<br />
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor<br />
Mladinska ulica 14a, 2000 Maribor<br />
T (02) 235 00 11<br />
E ss.gtmb@guest.arnes.si<br />
www.ssgt-mb.si
Program<br />
8.50–9.00 Zbiranje na Glavni avtobusni postaji<br />
9.00–9.15 Odhod z mestnim avtobusom linija 18 do postajališča Engelsova – vojašnica<br />
9.20–10.30 Ogled Vojaškega muzeja Slovenske vojske<br />
10.40–11.15 Vožnja z mestnim avtobusom linija 18 do Glavnega trga<br />
11.30–13.00 Ogled središča mesta<br />
13.05–14.20 Kosilo v Restavraciji Maribor<br />
14.30–14.45 Vožnja z mestnim avtobusom linija 13 do Poslovne cone Tezno(rov)<br />
14.50–16.20 Ogled rovov pod TAMOM<br />
16.35–16.45 Vožnja z mestnim avtobusom linija 12 do pokopališča Pobrežje<br />
16.50–18.00 Ogled pokopališča<br />
18.05–18.15 Vožnja z mestnim avtobusom 12 do glavne avtobusne postaje<br />
Rov pod Tamom<br />
Med drugo svetovno vojno so Nemci leta 1941 iskali varno<br />
in primerno lokacijo za gradnjo tovarne, v kateri bi<br />
proizvajali letalske dele. Tovarno so postavili v Mariboru<br />
na Teznem, vendar lokacija ni bila tako varna kot so mislili.<br />
Zaradi bombardiranja je bila proizvodnja ogrožena,<br />
zato so pod tovarno izkopali rov, kamor so kasneje preselili<br />
proizvodnjo. Več desetletij je rov ostal skrit pod tovarno,<br />
leta 2017 pa so ga ob 70. letnici znamke TAM uredili<br />
in odprli za javnost.<br />
Park spominov Pobrežje<br />
Pokopališče Pobrežje je začelo delovati leta 1879. S svojo<br />
bogato zgodovino predstavlja del zgodovinske in arhitekturne<br />
podobe mesta. Je mesto spomina, ki je vpisano na<br />
seznam pomembnih pokopališč Evrope. Njegova umirjenost,<br />
urejene poti, nasadi zelenja in klopi nam omogočajo,<br />
da se vsaj za trenutek odmaknemo od mestnega vrveža<br />
in se v tišini prepustimo spominom. Po pokopališču<br />
se lahko sprehodijo tudi turisti z uporabo mobilne aplikacije<br />
ARtour. Ta jih bo vodila do grobov za Maribor pomembnih<br />
ljudi.<br />
Ana Luci, Dilaijla Tkavc, Taja Zupan<br />
mentor: Andrej Purgaj
Doživetje<br />
rudarskega Velenja<br />
Turistični produkt Doživetje rudarskega Velenja sestavlja več parcialnih turističnih produktov:<br />
rudarski festival Knap fest, tematski voden ogled Velenja in spletna aplikacija, ki<br />
je v izdelavi.<br />
Knap fest<br />
Tematski rudarski festival Knap fest bi potekal v poletnem času na Velenjskem jezeru. Imeli<br />
bi več prizorišč: za glasbene izvajalce in plesne skupine, za otroke, kjer bi se izvajale različne<br />
igre, otroške predstave, animacije … Obiskovalci bi imeli možnost simbolnega sprejema<br />
med rudarje, po skoku čez kožo bi prejeli certifikat, da so postali rudarji za en dan. Ponujali bi<br />
tudi tipično rudarsko kulinariko v “Knapovski oštariji“: belo<br />
kavo, ajdove žgance, “pren župo“, kuhan fižol, praženec s solato,<br />
šarkelj, ocvrte bezgove cvetove, … Rudarska parada oz. mimohod<br />
bi prikazoval razliko med delom nekoč in danes v rudniku.<br />
Najprej bi prikazali otroka s konjem, ki vleče voziček<br />
s premogom in rudarje v starih oblačilih, ki bi s starim orodjem<br />
prikazovali, kako so nekoč pridobivali premog, nato pa bi<br />
lahko prikazali moderno delo s stroji. Za otroke bi bile urejene<br />
igre in animacije, kot so na primer iskanje skritih zakladov,<br />
mini labirint, igrica “Ligijev lov na lignit“. Za mladino in odrasle<br />
pa priprava tradicionalnih knapovskih jedi, igri “Jekleni<br />
rudar“ in “Ta gajsni kameradi“.<br />
KULTURA<br />
70 | 71<br />
Trg mladosti 3, 3320 Velenje<br />
T (03) 89 60 622<br />
E storitvena@scv.si<br />
www.scv.si<br />
Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti
Programa<br />
Pripravili smo dva programa tematskega vodenja z animacijo.<br />
Program 1 Program 2<br />
9.00 Sprejem in uvodni pozdrav pred<br />
Muzejem premogovništva Slovenije<br />
9.00 Sprejem in uvodni pozdrav pred<br />
Muzejem premogovništva Slovenije<br />
9.15 Ogled zunanjega dela muzeja 9.15 Ogled zunanjega dela muzeja<br />
9.40 Ogled po programu Muzeja premogovništva Slovenije 9.40 Odhod proti parku pred Gimnazijo Velenje<br />
10.30 Odhod proti parku pred Gimnazijo Velenje 10.00 Pričetek animacij<br />
10.45 Pričetek animacij 11.00 Skok čez kožo, knapovska malica in zaključek<br />
12.00 Skok čez kožo in zaključek<br />
Digitalna aplikacija in virtualni<br />
ogled Muzeja premogovništva<br />
Slovenije<br />
Digitalno aplikacijo za virtualni ogled<br />
Muzeja premogovništva Slovenije pripravljamo<br />
s pomočjo dijakov Elektro in računalniške<br />
šole Šolskega centra Velenje in v sodelovanju<br />
z Vzorčnim mestom (Pattern City)<br />
Velenje. V igri nastopa krtek Ligi, ki nas bo<br />
popeljal skozi muzej. V animaciji najprej<br />
pokažemo, kako so nastala ugrezninska jezera<br />
v šaleški dolini (Družmirsko, Velenjsko<br />
in Škalsko). Krtek Ligi se nato poda na iskanje<br />
vzroka njihovega nastanka. V muzeju ga<br />
najprej sprejme pesnik Anton Aškerc, ki recitira<br />
prvo kitico svoje Delavčeve pesmi o<br />
premogu. Nato pa se krtek odpravi naprej<br />
po rudniku, kjer spozna način dela nekoč<br />
in danes. Ob zaključku igre prejme igralec<br />
certifikat, da je postal rudar za en dan.<br />
Muzej premogovništva Slovenije<br />
Prvotni Muzej slovenskih premogovnikov je bil ustanovljen leta 1957<br />
na Velenjskem gradu. Leta 1998 je muzej svoje delovanje premestil<br />
v opuščene prostore jame v Škalah. Svoja vrata je odprl leto kasneje<br />
z novim imenom, ki je v uporabi še danes (Muzej premogovništva<br />
Slovenije). Tam lahko obiskovalci spoznajo razvoj premogovništva<br />
v Sloveniji. Muzej je urejen na približno enem kilometru opuščenih<br />
rovov, do katerih se dostopa po originalnem “Starem jašku“ s 140<br />
let starim dvigalom. Rudarska zgodba je prikazana z osemnajstimi<br />
prizori rudniških ambientov: bela in črna garderoba, rudarsko stanovanje<br />
iz leta 1930, skupaj z ohranjeno opremo in lutkami rudarjev<br />
pri opravljanju različnih del, značilnih za izkopavanje premoga,<br />
ki jih spremljajo avdio-vizualni prizori. Ena izmed posebnosti muzeja<br />
je “knapovska malica“: kranjska klobasa, kruh in sok. Za konec pa<br />
se obiskovalci popeljejo še s podzemno železnico. V muzeju ponujajo<br />
tudi prostor za prireditve in druženje v razstavnem delu muzeja (za<br />
sestanke, rojstne dneve, …), prostor za koncerte, predstave in predstavitve<br />
v “Prizivnici“. Na voljo pa je tudi tipična rudarska kantina.<br />
<br />
OTROŠKI ODER<br />
KULINARIČNA PONUDBA PRI<br />
KNAPOVSKI OŠTARIJI<br />
ZABAVNE ANIMACIJE<br />
z animatorji,<br />
S KRTKOM LIGIJEM<br />
ki vas bodo popeljali<br />
ISKANJE<br />
SKRITEGA ZAKLADA<br />
čez naše rudarsko mesto!<br />
SREČNO!<br />
Nina Koren, Tara Šertel, Nina Kotnik<br />
Urban Romšak, Klara Klančnik, Žiga Fende, Matevž Rihtar<br />
mentorji: Marko Gams, Anita Rudolf Pečnik, Janja Hren
Etno pustolovščina<br />
na kmetiji Pr' Krajnk<br />
Domačija Pr' Krajnk, ki se nahaja v neokrnjeni naravi sredi gričevja nad Šoštanjem, v naselju<br />
Lokovica, je krivec za nastanek projektne naloge. Študenti smo po naključju prišli v<br />
stik z lastnico kmetije Pr' Krajnk, gospo Marijo Irman, ravno v času, ko smo bili seznanjeni<br />
z letošnjo temo.<br />
Predniki na kmetiji Pr' Krajnk, so ohranili vso kmečko orodje, ki ga je kmetija nekoč uporabljala<br />
za svojo samooskrbo, skrbno so obnavljali gospodarsko poslopje, pri tem pa skrbeli,<br />
da je poslopje ostalo v prvotni obliki.<br />
Lastnika kmetije na tej majhni, odročni in idilični kmetiji varita svoje lastno pivo iz več vrst<br />
sladu in lokalnega hmelja, pridelanega v Savinjski dolini, pridelujeta pa tudi domač viski in slivovo<br />
ter hruškovo žganje iz domačega ekološko pridelanega sadja, saj je na kmetiji zasajenih veliko<br />
hrušk in sliv starih sort, ki so prav tako dediščina prejšnjih generacij.<br />
Kmetija že danes privablja goste na degustacijo svojih izdelkov ter ogled stavbarske dediščine,<br />
hmeljarske dediščine in dediščine kmečkega orodja. Študenti Višje strokovne šole Šolskega centra<br />
Velenje, programa Gostinstvo in turizem, smo se odločili, da v tem projektu življenje na kmetiji,<br />
kot je bilo nekoč, predstavimo tako, da obiskovalci skozi igro in ob spremstvu animatorja odkrivajo<br />
kmetijo ter posamezne gospodarske objekte, kjer tudi opravljajo kmečka opravila, kot so<br />
jih nekoč, odkrivajo kmečko orodje, s tem pa tudi spoznavajo njihovo uporabnost. Tako želimo<br />
na zabaven in inovativen način gostom predstaviti bogato zbirko kmečkega orodja in jim približati<br />
življenje na kmetiji Pr' Krajnk.<br />
KULTURA<br />
72 | 73<br />
Trg mladosti 3, 3320 Velenje<br />
T (03) 89 60 600<br />
E vss@scv.si<br />
http://vss.scv.si/sl/<br />
Šolski center Velenje, Višja strokovna šola
BOGATA KULTURNA<br />
DEDIŠČINA KMEČKEGA<br />
ORODJA<br />
ETNO<br />
PUSTOLOVŠČINA<br />
PR' KRAJNK<br />
LOKO LOKO<br />
PIVO<br />
PREPOZNAJTE STARA<br />
KMEČKA ORODJA!<br />
VESTE KAKO SE VARI<br />
PIVO?<br />
STAVBNA DEDIŠČINA<br />
KMETIJA<br />
PR' KRAJNK<br />
Lokovica pri Šoštanju<br />
Tel. 041 635 231<br />
E-pošta: marija.irman@amis.net<br />
IN<br />
ŠOLSKI CENTER<br />
VELENJE<br />
VIŠJA STROKOVNA<br />
ŠOLA<br />
Trg mladosti 3, Velenje<br />
Tel. 03 89 60 600<br />
Fax. 03 89 060 660<br />
E-pošta: vss@scv.si<br />
VRNITE SE V ČAS<br />
BREZ<br />
TEHNOLOGIJE<br />
NA ZABAVEN, Z IGRO<br />
PREPLETEN NAČIN,<br />
SPOZNAJTE KULTURNO<br />
DEDIŠČINO<br />
VABIMO VAS NA<br />
ETNO PUSTOLOVŠČINO<br />
NA KMETIJI<br />
PR' KRAJNK<br />
ČAKAJO VAS:<br />
ZABAVNE IGRE,<br />
ZAPLETENE UGANKE,<br />
DEGUSTACIJA PIVA IN<br />
IZVRSTNE LOKALNE<br />
DOBROTE<br />
Lokalno Lokoviško pivo,<br />
varjeno iz več vrst sladu in<br />
savinjskega hmelja<br />
Minister za zdravje opozarja:<br />
VAM BO USPELO NAPOLNI-<br />
TI ŠKAF S SLADOM?<br />
KAJ PA POSTAVITI<br />
HMELJEVKE?<br />
REŠITE NALOGE IN UGANKE<br />
TER SI PRISLUŽITE<br />
DEGUSTACIJO PIVA!<br />
VSE TO LAHKO DOŽIVITE<br />
NA KMETIJI PR' KRAJNK<br />
Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.<br />
Program<br />
15.00 Prihod gostov na kmetijo in izrek dobrodošlice<br />
15.30 Predstavitev kmetije ter zgodb, povezanih s kmetijo. Če je večja skupina, goste razdelimo v ekipe z največ 6 člani.<br />
16.00 Pričetek iger<br />
17.00 Degustacija piva in žganja<br />
17.30 Ogled proizvodnje domačega piva Loko Loko, žganja in viskija<br />
18.00 Ogled kmečke izbe, ki je opremljena s pohištvom iz 18. in 19. stoletja<br />
18.30 Zakuska z dobrotami lokalnih pridelovalcev ter možnost nakupa Loko Loko izdelkov<br />
Ob zaključku gostje v dar prejmejo degustacijski kozarec.<br />
Kulturna dediščina na kmetiji Pr' Krajnk<br />
Na skednju so ohranjena izključno kmečka orodja, ki so<br />
jih na kmetiji skozi njen obstoj uporabljali pri pridelavi in<br />
predelavi pridelkov. Orodje dokazuje, da je bila kmetija že<br />
od nekdaj povsem samooskrbna.<br />
Kmetija se je ukvarjala z žganjekuho, o čemer pričajo drevesa<br />
starih sort hrušk in sliv, ki še danes bogato rodijo. O<br />
tem priča tudi prostor za žganjekuho, kjer je ohranjeno<br />
staro ognjišče na drva, kotel za žganjekuho s hladilno posodo<br />
in ostala oprema za žganjekuho. Še danes na kmetiji<br />
kuhajo slivovo in hruškovo žganje.<br />
Predniki so se na kmetiji ukvarjali tudi s hmeljarstvom, o<br />
čemer priča dobro ohranjena hmeljska sušilnica in kmečko<br />
orodje, namenjeno za pridelavo hmelja. Iz tega se je porodila<br />
tudi ideja, da sta lastnika pričela variti pivo v domači<br />
butični pivovarni.<br />
V prostoru sušilnice je kmečka izba, opremljena s starim<br />
pohištvom, na stenah se nahajajo uokvirjene nabožne slike<br />
in slike prednikov kmetije. V izbi so na ogled stare<br />
knjige, ki jih je izdajala takrat edina in najstarejša slovenska<br />
založba Mohorjeva družba, ki je delovala v Celovcu.<br />
Izba je prikaz bivalnih razmer na kmetiji na Slovenskem<br />
v 19. stoletju.<br />
Lidija Fužir, Nik Gorenjak, Žiga Omerović,<br />
Matic Britovšek, Anamarija Podjavoršek<br />
mentorice: Martina Omladič, Antonija Jakop, Renata Vodlan
Skoči na bus in<br />
doživi kul–turo<br />
Predstavljamo vam ekološki avtobus (po principu HOP ON-HOP OF avtobusov), s katerim<br />
se bomo popeljali skozi štirinajst najzanimivejših krajev v Koprskem zaledju, ki niso<br />
dosegljivi z lokalnim prevozom ter med seboj niso povezani. Na krožni poti KUL-TURA<br />
se turisti lahko ustavijo na željenih izbranih lokacijah, ki ponujajo adrenalinska, zabavna,<br />
aktivna in sprostitvena doživetja.<br />
Naš turistični produkt podpira turistično shemo Mestne občine Koper, saj omogoča trajnostni<br />
razvoj. Ekološki javni transport, ki bi povezal koprsko zaledje z mestom, bi povečal<br />
prepoznavnost Kopra kot odgovorne in zelene turistične destinacije. Ob tem moramo poudariti,<br />
da gre za odgovorno ravnanje z naravnim okoljem, saj avtobus ne onesnažuje okolja.<br />
Omogočamo spoznavanje bogate kulturne dediščine našega podeželja ter odpiramo nove priložnosti<br />
ukvarjanja s turizmom za ljudi, ki na teh področjih živijo.<br />
“Kul-tura po koprskem<br />
zelenem podeželju“<br />
KULTURA<br />
74 | 75<br />
Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper<br />
Martinčev trg 3, 6000 Koper<br />
T (05) 663 75 00<br />
E info@seps.si<br />
www.seps.si
Klasifikacija krajev ter priporočen čas trajanja aktivnosti:<br />
Kraj K U L oznake Čas trajanja<br />
Vina Koper<br />
20 minut<br />
Škocjanski zatok<br />
30 minut<br />
Tinjan<br />
60 minut<br />
Socerb<br />
45 minut<br />
Osp<br />
40 minut<br />
Črni kal<br />
50 minut<br />
Kubed<br />
30 minut<br />
Hrastovlje<br />
30 minut<br />
Lopar<br />
15 minut<br />
Sv. Anton<br />
15 minut<br />
Marezige<br />
15 minut<br />
Grad Socerb<br />
Socerb je gručasto naselje, okoli 30m nad naseljem<br />
stojijo ruševine gradu v katerem se nahaja prijetno<br />
gostišče. V bližini gradu je Sveta jama, v kateri se nahaja<br />
edina podzemna cerkev v Sloveniji. S Socerba<br />
je lep razgled na Miljski zaliv, Trst in okoliške kraje.<br />
Grad je imel zaradi izredne strateške lege v preteklosti<br />
izredno velik pomen. V 14. stoletju je bil grad<br />
v lasti Beneške Republike. Grad je bil večkrat poškodovan<br />
zaradi raznih vojn. Po tržaško-benečanski vojni,<br />
na začetku 16. stoletja, je grad prešel pod avstrijsko<br />
lastništvo. Grad je leta 1780 zaradi udara strele<br />
pogorel.<br />
Današnja podoba gradu je zelo skromna, saj se je v<br />
letih 1924/25 obnovil le del obzidja. V bližini gradu<br />
je vhod v Sveto jamo. Legenda o jami pravi, da je v<br />
njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb,<br />
potem ko je prestopil v krščansko vero. Zaradi njegove<br />
vere ga je leta 283 oz. 284 usmrtil tržaški guverner.<br />
Jama je bila spremenjena v svetišče, v njej se je do<br />
druge svetovne vojne vsako leto 24. maja izvajala sveta<br />
maša.<br />
Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke stare 4 do<br />
5 let. S hojo pričnemo v znamenitem Ospu, ki je že<br />
sam po sebi vreden obiska. Otrokom izlet popestrimo<br />
z zgodbami iz dolge in burne zgodovine gradu.<br />
Pomjan<br />
30 minut<br />
Šmarje<br />
30 minut<br />
Krkavče<br />
20 minut<br />
Kraje, kjer se bo ustavljal avtobus<br />
smo označili po treh kriterijih:<br />
K<br />
U<br />
L<br />
Kultura<br />
Užitek<br />
Lepota<br />
Kulturne znamenitosti: kot so muzeji, muzeji na prostem,<br />
spomeniki, cerkve, obeliski.<br />
Kulinarična doživetja, sprehodi po neokrnjeni naravi,<br />
adrenalinska doživetja.<br />
Čudoviti razgledi ter lepota favne in flore, naravna dediščina<br />
(jame, reke, zatoki)<br />
Alex Fabris Čok, Florentina Gashi,<br />
Maša Mohorko, Valentina Zečević<br />
mentorica: Tanja Skok
Ples ljubezni med<br />
valovi reke Mure<br />
Pripravili smo nadgradnjo že obstoječe najstarejše etnološke prireditve ob Muri – Bürjaški<br />
dnevi ter jo poimenovali Ples ljubezni med valovi reke Mure. Idejo smo črpali iz poezije<br />
avtorja Ferija Lainščka, ki nas je s svojo pesmijo Po poljube prepričal, da je Prekmurje privlačna<br />
in navdihujoča ravnica, na katero moramo biti ponosni in da je ljubezen do doma oz.<br />
Prekmurja ljubezen, ki je ni mogoče zaukazati.<br />
Osrednjo nit prireditve predstavlja ljubezen, vezana na kulturo in zabavo, saj smo v prireditev<br />
vključili ljudsko izročilo, tradicionalno kulinariko ter poezijo in glasbo.<br />
Mura je reka, po kateri se tisti, ki izvirajo iz krajev ob njej, imenujejo Prekmurci. Nosijo jo v<br />
imenu, srcu, duši in vedno znova se vračajo k njej, da jih pomiri, jim da moči in razkrije najgloblje<br />
skrivnosti. Zaradi tega ima reka Mura v prireditvi poseben pomen in tudi zato se bo prireditev<br />
odvila v njeni neposredni bližini, na Otoku ljubezni v Ižakovcih. V prireditev smo vključili<br />
tudi nagradno igro, z namenom, da bi obiskovalce prireditve spodbudili k udeležbi na različnih<br />
aktivnostih.<br />
Po prekmurskem ljudskem izročilu so z Muro povezane tudi vile, ki so se rade zadrževale ob kakšnem<br />
skrivnem mestu ob vodi. Človeku so delale le dobro, nikoli slabo. Tako so oraču, ki je zjutraj<br />
prišel orat njivo blizu Mure, za zajtrk prinesle krapce, idr. Zanj je značilen tudi poseben ples,<br />
ki ga bodo vile odplesale zvečer.<br />
Na prireditvi Ples ljubezni med valovi reke Mure bi kot glavna gosta nastopila prekmurski pisatelj<br />
Feri Lainšček in pevec Vlado Kreslin, ki v svojih delih izkazujeta posebno ljubezen - ljubezen<br />
do doma oz. Prekmurja.<br />
KULTURA<br />
76 | 77<br />
Ekonomska šola Murska Sobota,<br />
Srednja šola in gimnazija<br />
Noršinska ulica 13, 9000 Murska Sobota<br />
T (02) 521 34 00<br />
E ekonomska.sola@s-es.ms.edus.si<br />
www.ekonomska-ms.si
Program<br />
10.00 Otvoritev in kulturni program (Glasbena šola Beltinci, Folklorna skupina KUD Beltinci)<br />
10.30–11.00 Ogled Ekomuzeja Mura na Otoku ljubezni<br />
11.10–12.00 Prikaz ciglarstva<br />
12.00–14.00 Tekmovanje v pečenju rib na “indašnji“ (nekdanji) način<br />
13.00–14.00 Prikaz büjraštva<br />
14.00–17.00 Delavnice (pletenje iz slame, pletenje iz ličja, pletenje košar)<br />
18.00–19.30 Glasbeni večer poezije s Ferijem Lainščkom in Ditko – Ne bodi kot drugi<br />
19.35–20.00 Ples mürskih vil<br />
20.00 Zaključek: koncert Vlada Kreslina<br />
10.00–18.00 Spremljevalne dejavnosti:<br />
• Kulinarične specialitete društev iz občine Beltinci (posolanka, koruzna zlevanka,<br />
prekmurska gibanica, langaš, ribe, bograč in drugo)<br />
• Vožnja z brodom<br />
Otok ljubezni v<br />
Ižakovcih<br />
Otok ljubezni v Ižakovcih je priljubljena turistična<br />
točka obiskovalcev reke Mure.<br />
Znan je po brodu na Muri, ki je eden redkih, še obstoječih<br />
povezav med levim in desnim bregom Mure.<br />
Nekoč so bili brodovi edina povezava med Prekmurci<br />
in Prleki, ki so živeli eni na levi in drugi na desni strani<br />
reke Mure.<br />
Druga posebnost tega kraja je Plavajoči mlin na Muri.<br />
Že od 4. stoletja je na Muri stalo večje število plavajočih<br />
mlinov. Plavajoči mlin omogoča smotrno izrabo<br />
naravne energije in je alternativa pretočnim elektrarnam,<br />
hkrati pa daje možnost pridobivanja polnozrnatih<br />
mlevskih proizvodov. Danes predstavlja etnokulturni<br />
projekt in je spomin na našo bogato obmursko<br />
kulturno dediščino. V Eko muzeju Mura lahko v<br />
okviru turistične ponudbe kupite tudi domačo, v mlinu<br />
proizvedeno moko.<br />
Otok ljubezni je znan tudi po büjraših. Ime izhaja iz<br />
prekmurske besede büjr, kar pomeni približno to, kar<br />
v slovenščini jez. Reka Mura je bila nekoč divja in nevarna<br />
reka. Poplavljala je, odnašala mline in brodove,<br />
si iskala nove poti. Ljudje so se spopadali z reko in<br />
jo zabüjrili. Iz büjranja se je razvil poklic büjraš. Delo<br />
büjrašev prikazujejo vsako leto na tradicionalni prireditvi<br />
Büjraški dnevi, ki se odvija vsako leto v začetku<br />
meseca avgusta na Otoku ljubezni v Ižakovcih.<br />
Sanela Oček Cör, Sanja Zver, Robi Kučan, Tilen Kramar,<br />
Petra Gruškovnjak, Urša Marič, Monika Zver<br />
mentorici: Nataša Šiplič Šiftar, Cvetka Gomboc Alt
Čezmejna<br />
roža<br />
Naš turistični proizvod nosi ime Čezmejna roža, ker zavzema območje z obeh strani meje, in sicer<br />
Italije in Slovenije. Ta roža je pravzaprav radič, značilen za goriško območje. Izhaja iz 19. stoletja,<br />
ko je prevladovala huda lakota in so jedli večinoma cikorijo, ki je predhodnik tega radiča. Goriška<br />
(čezmejna) roža se tako imenuje, ker je lepa kot vrtnica, ampak nima vonja.<br />
Najverjetneje se je pridelava goriške rože začela po letu 1866. To je utemeljil Baron Karl Czoernig<br />
von Czernhausen v svoji knjigi Das Land Görz und Gradisca iz leta 1873. Pisal je o rdečkasti cikoriji,<br />
ki jo “jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer, izpostavljena toploti goveda in gnoja, dozori v zelo cenjeno<br />
vrtnino“.<br />
Bledeni goriški radič je šele v zadnjem času začel znova vzbujati pozornost. Postopek pridelave traja<br />
celo leto. Turistični paket je zato uporaben skozi vse letne čase in je namenjen predvsem ljudem srednje<br />
starosti. Cilj je spoznati večstoletno goriško kulturo, zgodovino in Soško fronto, agrikulturo, mestno<br />
jedro in kulinariko.<br />
O nastanku skrivnosti solkanskega polja, na katerem gojijo goriško rožo, priča legenda o dveh<br />
zaljubljencih, Marcu in Milici. Zaradi različnega družbenega položaja se nista smela srečevati in tako je<br />
Milica v spomin na prepovedano ljubezen posadila rožo, ki ji jo je Marco podaril ob prvem srečanju.<br />
KULTURA<br />
78 | 79<br />
Tehniška šola za turizem s slovenskim učnim jezikom<br />
Ivan Cankar in Žiga Zois<br />
Ul. Puccini 14, 34170 Gorica, Italija<br />
T +(39) 0481 53 00 21<br />
E gois00400n@istruzione.it<br />
www.potep.gov.it
Program<br />
1. dan Spoznavanje goriške rože s polja v krožnik<br />
9.00 Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši<br />
10.00–12.00 Park Miru na Sabotinu<br />
12.30–14.00 Kosilo v gostilni Primožič<br />
14.30–16.00 Ogled dvorca in parka Coronini<br />
16.30–18.30 Ogled proizvodnje goriške rože Brumat<br />
18.45–19.30 Aperitiv pri Mamljivih vrtovih (kozarec tipične<br />
briške rebule in manjši prigrizek)<br />
20.00 Večerja v gostilni Alla Subida – Al Cacciatore<br />
Prenočitev v Best Western Palace Hotelu<br />
2. dan Ogled Gorice<br />
10.00–13.00 Travnik (plošča Tolminskih puntarjev, Trubarjeva plošča), Raštel, Goriški grad (muzej, cerkvica svetega Duha)<br />
13.20–14.30 Kosilo Alla luna (v obdobju Festivala Goriške rože, od 14. januarja do 6. februarja kosilo<br />
v eni izmed sodelujočih restavracij)<br />
14.50–16.30 Trgovski dom, železniška postaja Tranzalpina (muzej, trg Evrope), postanek v bližnji kavarni na železniški postaji<br />
17.00 Ogled trgovine na stari pokriti tržnici La Bottega della rosa; prosti čas<br />
20.00 Večerja v gostilni Al chiostro<br />
Erika Bric, Martina Feresin, Ingrid Scozzai, Giorgia Trevisan,<br />
Nace Sorč, Nikita Cancellari, Laura Drašček<br />
mentorji: Michela Codermaz, Peter Lisjak,<br />
Erika Valentinčič
Grad u<br />
bojama<br />
U skladu sa ovogodišnjom temom “Kultura u turizmu“<br />
želimo da prikažemo grad Zvornik kroz<br />
slikarska djela radionice “Paleta“.<br />
Slikarska radionica “Paleta“ učinila je i čini mnogo<br />
na polju kulture u gradu Zvorniku. Ulepšala je naš<br />
grad mnogim djelima, radionicama i ostavila dubog<br />
trag na svim polaznicima radionice “Paleta“.<br />
Slikanje je jedna od formi umetničkog izražavanja<br />
koja može da služi i kao oslobađanje od stresa. Stres<br />
je u današnje vreme najveći neprijatelj organizma.<br />
Radionica “Paleta“ nudi polaznicima mogućnosti učenja raznih slikarskih tehnika i njihovom<br />
pozitivnom uticaju na psihičko tj.mentalno zdravlje.<br />
Proizvod koji nudimo je dvodnevna kreativna radionica izrade platna dužine 2 metra na temu<br />
“Mladi Evrope“ a povodom međunarodnog dana mladih 12. avgusta.<br />
Mladi će imati priliku da se druže i daju svoj udio u izradi slikarskog djela.<br />
“Slikarstvo je tišina uma, muzika oka.“<br />
KULTURA<br />
80 | 81<br />
Javna ustanova Srednjoškolski centar<br />
“Petar Kočić“ Zvornik<br />
Vuka Karadžića 77, 75400 Zvornik<br />
T 056/490-290,056/490-292<br />
E ssrs62zv@teol.net<br />
http://www.gimissspkzv.org
Program<br />
1. dan<br />
8.00–9.00 Doček gostiju –skup učesnika kod opštine Zvornik.Učesnicima će se obratiti organizator kako bi se zahvalio<br />
našim gostima što su svojim prisustvom upotpunili naš događaj i da im poželi dobrodošlicu.<br />
9.00–9.30 Smeštaj učesnika u motel “Laguna“.<br />
9.30–10.00 Doručak.Nakon doručka učesnici će dobiti svoju akreditaciju, koju su obavezni da nosekao i majicu sa logom<br />
projekta za uspomenu.<br />
10.00 –12.00 Iscrtavanje olovkom djela.<br />
12.00–17.00 Bojenje tj stvaranje slikarskog djela. U ovom periodu predviđena je i pauza za ručak.<br />
18.00–20.00 Večera iznad drinskog jezera u restoranu “Vidikovac“.<br />
20.00 Druženje,bogati noćni život Zvornika.<br />
2. dan<br />
9.00 Buđenje i doručak.<br />
10.00–17.00 Rad na djelu “Mladi Evrope“ Završavanje djela. Pauza za ručak po želji učesnika.<br />
18.00 Ispraćaj gostiju.<br />
Slikarska radionica<br />
Paleta<br />
Slikarska radionica “Paleta“ je osnovana 4. februara 2003.<br />
godine u Zvorniku. Njen osnivač je slikar i pedagog Jovo<br />
Lalić koji je svoj rad i dugogodišnje iskustvo u oblasti slikarstva<br />
usmjerio prema mladim talentima. Radionica trenutno<br />
okuplja 35 članova, među kojima ima osnovaca, srednjoškolaca<br />
i studenata starosne dobi od 7 do 25 godina.<br />
Cilj slikarske radionice “Paleta“ je edukacija mladih na polju<br />
likovne kulture. Naime, radionica je osnovana u svrhu<br />
unapređenja kreativnosti djece i mladih na polju likovne<br />
umjetnosti klasičnim izučavanjem likovne problematike<br />
pa kao takva doprinosi razvoju umjetničkog stvaralaštva<br />
kao sastavnog dijela uspješnog društva.<br />
Ana Bošković. Marija Jevtić, Marko Govedarica, Radan Ilić,<br />
Anđela Mihajlović, Anđela Marinković, Anđela Medić<br />
mentorica: Julijana Mlinarević
Zlatne ruke<br />
Zvornika<br />
Turistička organizacija grada Zvornik od 2009. godine tradicionalno svake godine u junu/<br />
julu mjesecu organizuje izložbu narodnih rukotvorina pod nazivom “Zlatne ruke“ koja okuplja<br />
izrađivače rukotvorina i suvenira sa područja Zvornika i regije. Manifestacija svake godine<br />
okupi između 20 i 30 izlagača iz Zvornika, Bijeljine, Brčkog, Ljubovije, Malog Zvornika,<br />
Loznice, Vlasenice. “Zlatne ruke“ su prilika da se prikaže kreativnost ljudi sa ovog područja<br />
i da se na najljepši mogući način etno vrijednosti prezentuju posjetiocima. Posebna pogodnost<br />
za posjetioce je to što je izložba prodajnog karaktera te tako mogu i kupiti neki od željenih<br />
proizvoda.<br />
U vrijeme održavanja manifestacije posjetioci mogu da vide proizvode domaće radinosti koji su<br />
rađeni u najrazličitijim tehnikama starih zanata poput veza, tkanja, štrikanja, heklanja, pletenja,<br />
zatim suvenire u raznovrsnim tehnikama (dekupaž, bojenje na staklu, drvorez i slično), unikatan<br />
nakit, ručno rađene prirodne sapune, meleme, med, kolače, proizvode od aronije i slično.<br />
Manifestacije “Zvorničko ljeto“ koja se tradicionalno već sedamnaest godine održava u periodu od<br />
02. do 08. avgusta. Izložba ručnih radova postala je sastavni dio dnevnog programa Zvorničkog<br />
ljeta. Jedna izložba ručnih radova bude održana na starom željeznom mostu Kralja Aleksandra I<br />
Karađorđevića pod nazivom “Ljudi i mostovi“, a druga izložba bude održana na gradskom šetalištu<br />
pod nazivom “Etno tržnica“. Svi koji posjete Zvornik u tom periodu mogu da vide kako se<br />
na jedan primjeren način njeguje tradicija, i prezentuju proizvodi koji su nastali kao inspiracija<br />
na prirodnu i kulturnu baštinu ovog kraja.<br />
KULTURA<br />
82 | 83<br />
Javna ustanova Srednjoškolski centar<br />
“Petar Kočić“ Zvornik<br />
Vuka Karadžića 77, 75400 Zvornik<br />
T 056/490-290,056/490-292<br />
E ssrs62zv@teol.net<br />
http://www.gimissspkzv.org
Program<br />
1. dan<br />
9.00 Okupljanje turista ispred Gradske biblioteke i upoznavanje sa<br />
osnovnim podacima o manifestaciji “Zlatne ruke“<br />
9.30 Obilazak izložbe narodnih rukotvorina, razgovor sa izlagačima<br />
13. 00 Ručak u etno restoranu “Šoja“<br />
15.00 Obilazak tvrđave “Đurđev grad“ uz izlaganje turističkog vodiča<br />
19.00 Večera i noćenje u restoranu “Gradska kafana Central“<br />
2. dan<br />
8.00 Doručak u restoranu “Gradska kafana Central“<br />
9.00 Obilazak Zvorničkog jezera<br />
13.00 Ručak u etno restoranu “Šoja – 2“ na Zvorničkom jezeru<br />
15.00 Povratak u grad, obilazak suvenirnice, muzejske zbirke, centra grada<br />
18.00 Ispraćaj gostiju<br />
Đurđev grad<br />
Na bazi praćenja turističkih zahtjeva u Turističkom info<br />
centru “najpopularniji“ lokalitet je srednjevjekovna tvrđava<br />
Đurđev grad. Zvornička tvrđava Đurđev grad je jedan<br />
od najznačajniji kulturno-istorijskih lokaliteta na području<br />
opštine Zvornik i jedan od najvrijednijih objekata<br />
ove vrste u zemlji zbog čega je proglašen Nacionalnim<br />
spomenikom Bosne i Hercegovine. Bez obzira što ova vrijedna<br />
prostorna kulturno-istorijska cjelina nije uređena i<br />
nema turističku infrastrukturu većina turista koji dođu u<br />
Zvornik izraze želju da obiđe ovaj lokalitet. Đurđev grad<br />
zajedno sa Jerininim stazama predstavlja mjesto gdje turisti<br />
dobijaju spoj istorije, kulture i mističnih legendi.<br />
Pretpostavlja se da je tvrđava podignuta krajem 13. ili<br />
početkom 14. veka. Tvrđavu je u 15. veku osvojio Đurađ<br />
Branković po koje i nosi ime. Po legendi tvrđavu je sagradila<br />
njegova žena Jerina,odakle nosi i drugi naziv Jerinin<br />
grad ili Prokleta Jerina. Tvrđavu su kasnije proširili turci<br />
za vreme svoje vladavine (1460-1878), a nadograđivali<br />
Austrougari čija je posada u zvorničkoj tvrđavi bila smeštena<br />
u periodu od 1878. do 1918. godine.<br />
Đurđev grad se sastoji iz tri povezana dela: Donji (pored<br />
magistralnog puta Zvornik-Sarajevo, sa prepoznatljivom<br />
gradskom kapijom), Srednji (najstariji deo, sa Velikom<br />
kulom visokom 20 metara u sedišnjem delu utvrđenja) i<br />
Gornji grad (na uzdignutom brdu<br />
iznad vornika, na oko 400 m nadmorske<br />
visine). U neposrednoj blizini<br />
tvrđave nalazi se crkava sv.<br />
Petke Trnove. Do tvrđave je moguće<br />
doći pešačkom stazom dugom<br />
1700 metara koja vodi iz centra grada<br />
preko naselja Srpska Varoš, koja<br />
je pogodna za motorni saobraćaj.<br />
Marko Mitrović, Ivana Ristanović, Nikolina Smiljanić,<br />
Nevena Macanović, Milica Đokić, Miljan Ilić, Kristina Ilić<br />
mentorica: Elizabeta Jevtić
Vonj stoletij,<br />
kadila in<br />
španskega bezga<br />
Celotno ozemlje Balkana, izvora evropske kulture, je območje oslabljenega pomnjenja. Že<br />
stoletja se rojevajo in izginjajo civilizacije, katerih sledi so vendarle ohranjene. Novi vladarji<br />
so del dediščine (utrdbe) ohranili in razvijali, del so uničili (cerkve in samostane), velik del<br />
pa je ostal odvržen in pozabljen.<br />
Morda zveni paradoksalno, a je zgodovina Srbije prav ena izmed največjih možnosti za turistično<br />
dejavnost. In sicer prav tista daljna, ki se meri v stoletjih in katere dragoceni ostanki se<br />
nahajajo prav na ozemlju naše države. Skriti, mestoma tudi pozabljeni, imajo zdaj odlično priložnost,<br />
da se zlijejo v celoto in da se vam predstavijo – predvsem tistim, ki na svojih popotovanjih<br />
prepoznavate odličen način za bogatenje duhovne plati svojega življenja.<br />
K razvoju kulture so doprinesli vsi ljudje oziroma narodi, ki so se skozi stoletja priseljevali ali osvajali<br />
območje, na katerem se nahaja sodobna Srbija.<br />
Srbska država leži v delu Balkanskega polotoka, na katerem se srečujejo in združujejo različni<br />
kulturni in civilizacijski vplivi Zahodne Evrope in Bližnjega vzhoda. Na tem prostoru lahko sledimo<br />
civilizacijskem dialogu v zgodovinski retrospektivi.<br />
Popeljemo vas skozi zgodbo, v kateri se mešajo vonji stoletij, kadila, Jeleninih in Uroševih cvetov<br />
španskega bezga.<br />
Jelena Anžujska je bila žena kralja Stefana Uroša I. in mati sinov, ki so kasneje prav tako kraljevali<br />
srbski državi. Vladarica in svetnica, ki je postala častna sestra, je za časa svojega življenja<br />
KULTURA<br />
84 | 85<br />
Čajkino brdo 18, 36210 Vrnjačka Banja<br />
T +381 366 11 379<br />
E info@uts.edu.rs<br />
http://www.uts.edu.rs<br />
Ugostiteljsko – turistička škola sa domom učenika
dala postaviti samostan Gradac. V Studenici je bila portretirana.<br />
Poročila se je s kraljem Urošem I. Nemanjićem.<br />
Romantična legenda pravi, da so se divji deli Srbije obarvali<br />
s cvetovi španskega bezga (izv. jorgovana), da spominjajo<br />
na Jelenino rodno Provanso. Zato se del doline<br />
ob reki Ibar od nadškofije na Žiči do srednjeveške utrdbe<br />
Maglič danes imenuje Dolina jorgovana. Edinstvena ljubezen<br />
srbskega kralja in francoske princese je lahko tudi<br />
večen navdih prihodnjim generacijam.<br />
Če nas nameravate obiskati, se začnite počasi pripravljati,<br />
saj se boste podali na pot, ki sega stoletja v preteklost.<br />
Program<br />
8.00 Odhod - Vrnjačka Banja<br />
9.00 Samostan Žiča - samostan bratske ljubezni<br />
11.00 Maglič - legende o gradu med španskim bezgom in oblaki<br />
13.00 Samostan Gradac - pravoslavni biser v Dolini jorgovana<br />
15.00 Samostan Studenica - samostan dragocenih fresk<br />
17.00 Krstovgrad – srednjeveško kosilo<br />
Cena izleta: 30 €<br />
Obdobje realizacije: april–september<br />
Samostan Žiča<br />
Žiča je najbolj znan in najbolj obiskan samostan v Srbiji,<br />
star skoraj osem stoletij. K njegovi prepoznavnosti zagotovo<br />
prispeva tudi dobra lega, saj je od Kraljeva oddaljen<br />
4,5 km in od Vrnjačke Banje 31 km. S soncem obsijan samostan<br />
je zaščiten z obzidjem in obdan s sestrsko ljubeznijo,<br />
mnogi ga obiščejo tudi večkrat v svojem življenju.<br />
To je samostan bratske ljubezni. Na tem mestu naj bi<br />
menih Sava med seboj pomiril dva brata; in sicer Stefana<br />
Nemanjića in Vukana, nato pa naj bi na tem ozemlju dali<br />
zgraditi novi samostan. Samostan, v katerem je bil okronan<br />
prvi srbski kralj Stefan I., je prepoznaven po zunanjem<br />
rdečem pročelju, prav tako pa tudi po navdihujoče<br />
lepi naravi, v objemu katere stoji. Podoba, ki razkriva občudovanja<br />
vreden spomenik, naravnost vabi k raziskovanju<br />
svoje notranjosti.<br />
Jelena Anžujska<br />
Maglič<br />
Aleksandar Erdoglija, Sara Pajić, Tamara Radojičić,<br />
Mina Ivanović, Milica Sebić<br />
mentorica: Zorica Lazić
Mnoštvo čudesnih<br />
sunaca u žutom<br />
oku suncokreta<br />
Turistički proizvod “Mnoštvo čudesnih sunaca u žutom oku suncokreta“ je kulturna manifestacija,<br />
trodnevni događaj upoznavanja destinacije kroz interpretaciju kulturne baštine,<br />
istorije, folklora, običaja, nošnje, igre i pesme naroda Vojvodine. Turistički proizvod je<br />
priča o kulturnim vrednostima vojvođanske varošice gde je različitost dobrodošla i biti drugačiji<br />
znači biti vredan poštovanja.<br />
Ako želite da posetite mesto gde zajedno žive kulture različitih naroda i različitih vremena,<br />
gde se čuva tradicija pesme i igre naroda Vojvodine. Da budete deo tradicionalnog obreda venčanja<br />
na slovački način. Da tragate za kulturnim blagom u avanturi na ulicama naše varoši sa<br />
mapom u ruci i budete nagrađeni. Da oprobate svoj likovni dar. Da osvajate tajne bačke tvrđave<br />
i družite se sa vitezovima minulih vremena. Da provedete ugodno vreme uz interaktivne radionice<br />
… Da zaigrate u mađarskim piroš čizmama. Oprobate svoje kulinarsko umeće, da se družite<br />
sa najvećim pesnikom srpskog romantizma i njegovom muzom. Da slušate vojvođanske gajde<br />
i tambure, zaigrate u znak pozdrava jedno nepregledno kolo na ulicama našeg grada … I još<br />
mnooogo toga …<br />
Budite naši gosti, ova tri dana, u doba kad cvetaju suncokreti, a posle … znamo da ćete ponovo<br />
doći.<br />
KULTURA<br />
86 | 87<br />
Srednja stručna škola “Dr Radivoj Uvalić“<br />
Trg bratstva i jedinstva 23, 21400 Bačka Palanka<br />
T +381 216040428<br />
E ekonomskabp@gmail.com<br />
www.ekonomskabp.edu.rs
Program<br />
1. dan (petak) – Bogatstvo različitosti<br />
10.00 Potraga za blagom – Geocaching avantura<br />
14.00 Poseta Muzeja grada, Gradske galerije, Narodne biblioteke “Veljko Petrović“. Nakon obilaska u parku biblioteke<br />
organizovana je likovna kolonija na temu “Slikam kako znam i umem“.<br />
20.00 Folklorno nasleđe – “Nije važno koje ti je boje odelo ili kojim jezikom govoriš – razumemo se“. (Park u centru grada)<br />
Centar za tradiciju i kulturu “Kosta Abrašević“ kroz najlepše koreografije predstaviće svu lepotu različitosti igara,<br />
pesama, nošnji, običaja naroda i narodnosti ovih prostora. Izvešće i slovačke svadbarske običaje, a u završnici nastupa<br />
je etno revija i na kraju posetioci su dobrodošli da zaigraju jedno veliko kolo …<br />
2. dan (subota) – Srednjovekovna pustolovina<br />
11.00 Viteške igre (Bačka tvrđava)<br />
13.00 Mala škola mačevanja<br />
15.00 Časova obilazak etno kuće “Didina kuća“, i učešće u radionicii starih zanata od tkanja, grnčarenja, zlatoveza, slikanja<br />
na staklu … da obuku delove narodne nošnje i fotoaparatom ovekoveče svoje nezaboravno druženje i gostoprimstvo<br />
domaćina.<br />
3. dan (nedelja) - Među javom i međ snom<br />
10.00 Obilazak srpske etno kuće “Sremska kuća“ – interaktivna radionica - zaboravljena jela i poslastice, izrada predmeta od<br />
kože, pruća …<br />
18.00 Pesničko veče – “Santa Maria della Salute“ (dvorac Dunđerski) u bajkovitom i autentičnom ambijentu dvorca ispričaće<br />
se romantična ljubav najlepšim pesmama srpskog romantičara Laze Kostića uz štimung Vojvođanskog narodnog<br />
orkestra “Gajde“.<br />
Dvorac Dunđerski<br />
Dvorac smešten u<br />
prostranom parku<br />
podignutom u engleskom<br />
vrtnom stilu sa elementima<br />
francuskog stila ispričaće<br />
vam sagu o porodnici<br />
Dunđerski i mnogoim<br />
znamenitim ličnostima,<br />
Nikoli Tesli, Paji Jovanović,<br />
Lazi Kostiću…<br />
Raskošno i neobično rastinje parka prepričava ljubavnu priču Lenke Dunđerski i<br />
Laze Kostića. Krošnje drveća odišući muzikom Lenkinog klavira recituju najlepšu<br />
ljubavno pesmu Santa Maria della Salute, koju je u čast lepe Lenke napisao Laza<br />
Kostić.<br />
Jelena Milošević, Marija Novaković, Milica Puđa,<br />
Jana Aničić, Savo Zorić<br />
mentorica: Aranka Harak
Tramvaj, kultura i<br />
(osječki) turizam<br />
Učenice smo Ugostiteljsko-turističke škole u Osijeku i oduševljene svojim gradom kao<br />
turističkim odredištem, njegovom poviješću i kulturnom baštinom smatramo, da ovim<br />
projektom trebamo dočarati ljepotu našega kraja.<br />
Kao budući turistički djelatnici moramo biti svjesni, da je tramvaj mnogo više od prijevoznog<br />
sredstva, stoga moramo omogućiti turistima da dožive znamenitosti našeg grada na<br />
zanimljiv način jer on je taj koji povezuje ljude, kulturu i turizam.<br />
Od postojeće turističke ponude u tramvajima posebno možemo izdvojiti:<br />
1. Vožnja starim tramvajem iz 1926. godine.<br />
2. “Božićna bajka u osječkom tramvaju“. Najmlađi stanovnici grada i regije uživaju u nezaboravnoj<br />
vožnji božićnim tramvajem, u društvu svojih omiljenih likova Djeda Mraza,<br />
Pahuljice i Vilenjaka!<br />
3. “Tramvaj Party“. Zabava koju je moguće organizirati u izvanrednoj noćnoj vožnji tramvajem<br />
uz DJ-a i razglas te uz mnogo ljuljanja u ritmu.<br />
4. “VR - virtualnu stvarnost u Osječkom tramvaju“. Posjetitelji na nekoliko minuta postaju<br />
vozači i voze virtualan tramvaj glavnim trgom.<br />
5. Izložbe “O tramvaju u tramvaju“ u kojima se uči o važnosti tramvaja kroz povijest.<br />
6. Manifestacija “Na Silvestrovo u tramvaj uskoči i zablistaj u novogodišnjoj noći“ u kojoj<br />
sugrađani i sugrađanke imaju mogućnost urediti se za doček Nove godine potpuno<br />
besplatno, odnosno iz tramvaja izići s fancy frizurom i make upom.<br />
S ponosom tramvaj zasigurno zauzima mjesto u gradu Osijeku i kao prijevozno sredstvo i kao<br />
turistička atrakcija.<br />
KULTURA<br />
88 | 89<br />
Ugostiteljsko-turistička škola Osijek<br />
Matije Gupca 61, 31000 Osijek, Republika Hrvatska<br />
T 031 211 095<br />
E ured@ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr<br />
http://ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr
Stavili smo se u ulogu turista i krenuli u obilazak grada<br />
tramvajem. Nakon nekoliko vožnji, dobile smo potpuno<br />
drugačiji dojam o tramvajima. Oni su uistinu puni užitka,<br />
ponekad puni, ponekad poluprazni, ponekad glasni,<br />
ponekad s ljudima koji su udubljeni u svoje misli, ponekad<br />
s turistima koji su pripijeni na prozor, glasnom omladinom<br />
ili mirnim umirovljenicima, ali su u svakom slučaju<br />
– zanimljivi s velikim turističkim potencijalom.<br />
U prosinačko nedjeljno jutro istražili smo na internetu što<br />
nas sve čeka zanimljivo u Osijeku i ukrcali se na tramvaj<br />
na Trgu Ante Starčevića što je ujedno bila naša 1. postaja.<br />
Trg je omiljeno sastajalište Osječana kojim dominira prekrasna<br />
konkatedrala sv. Petra i Pavla. Završena 1898. s visokim<br />
90 metarskim tornjem je najviša zgrada u Osijeku i<br />
druga po visini crkva u Hrvatskoj.<br />
Prolaskom kroz jedan od parkova i perivoja silazimo na 2.<br />
postaju u secesijsku četvrt s privatnim i javnim palačama<br />
poput zgrada galerije, suda i pošte.<br />
Ponovno se ukrcavamo u tramvaj te izlazimo 3. put u barkonoj<br />
Tvrđi iz 18. stoljeća. Slikali smo se pored zavjetnog<br />
kipa Sv. Trojstva i General-vojarne, svima poznate s novčanice<br />
od 200 kuna.<br />
Poslije šetnje Tvrđom izlazimo na 4. postaji ispijamo kavu<br />
u jednoj od mnogih terasa na Promenadi. Lijep pogled na<br />
cijeli grad pruža se i s visećeg pješačkog mosta na kojemu<br />
smo uživali.<br />
5. postaja. Kao vjerne navijačice nogometnog kluba Osijek<br />
ne možemo propustiti utakmicu pa odlazimo u Gradski<br />
vrt gdje smo pratili igru naših nogometaša.<br />
Obilazak Hrvatskog narodnog kazališta je bila naša 6. postaja<br />
u ovom danu.<br />
Zadnja je 7. postaja bila Božićni advent gdje smo aktivno<br />
proveli večer na gradskom klizalištu.<br />
Osječki tramvaj<br />
Prvi tramvaj na svijetu dobio je Pariz 1855. godine,<br />
zatim je 1860. tramvaj stigao u London, a Osijekom<br />
je prvi konjski tramvaj počeo prometovati 10. rujna<br />
1884. Bili smo tada prvi grad u Hrvatskoj, kao i jugoistočnom<br />
dijelu Europe, koji je dobio to prijevozno<br />
sredstvo.<br />
Konjski je tramvaj imao 16 sjedala i samo je toliko ljudi<br />
primao jer su svi morali sjediti.<br />
Vremenom konjski je tramvaj postao prespor pa je<br />
pola sata nakon ponoći 1. travnja 1926. krenuo na<br />
svoju posljednju vožnju i nakon 42 godine prometovanja<br />
otišao u povijest. Toliko je to bilo značajno za<br />
Osječane da su i novine popratile taj oproštaj.<br />
Osječki tramvaj elektrificiran je 1926., a od tada do<br />
danas redovno prometuje.<br />
Anabela Deže, Mirna Galić, Enola Kasum,<br />
Danijela Kelemen, Monika Kovačević<br />
mentorica: Gabrijela Baraban
Adventska<br />
bajka u Opatiji<br />
Advent ili Došašće počinje četiri nedjelje prije Božića. Advent putovanja mogu biti duhovne<br />
prirode, ali ova putovanja su draga i onima koji vjeru ne prakticiraju, jer je Advent i simbol<br />
blještavila, lampica, okićenih izloga, šarenih ulica, šopinga. Zato se Adventu raduju svi.<br />
I Opatija se je unazad četiri godine našla u klubu poznatih adventskih destinacija, te nudi najljepši<br />
Advent uz more. Bogatim i raznolikim programom Advent u Opatiji povezuje sve ključne<br />
lokacije u gradu. Sve započinje paljenjem lampica na božićnom drvcu na trgu Hotela Continental,<br />
što se pokazalo kao fantastična manifestacija.<br />
Paljenje adventske svijeće na Slatini, obilježava se početak pripreme za blagdan Božića.<br />
Opatijski Merkat, omiljeno okupljalište Opatijaca, uz tradicionalnu blagdansku ponudu nudi različite<br />
proizvode lokalnih obrtnika, a sve uz zanimljiv program.<br />
Tu su još i Advent kod Šporera, Ledena čarolija-klizalište uz more, najslađa manifestacija pod nazivom<br />
Festival čokolade, te nezaobilazni Djed Božićnjak, čija se “rezidencija“ nalazi na padinama Učke.<br />
Kao kulminacija svega je proslava Božića u Opatiji, te doček Nove Godine uz brojne mogućnosti.<br />
Doživite s nama Adventsku bajku uz more.<br />
KULTURA<br />
90 | 91<br />
Ugostiteljska škola Opatija<br />
Kumičićeva 14, 51410 Opatija, Hrvatska<br />
T +385 51 718 520<br />
E uso@ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr<br />
http://ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr
Program<br />
7.–9. prosinac 2018<br />
1. dan: Ljubljana–Opatija<br />
Sastanak putnika na autobusnom kolodvoru Ljubljana.<br />
Polazak autobusa u 8.00 sati.<br />
Dolazak u hotel Remisens Premium Hotel Kvarner (4*)<br />
u 10.00 sati. Smještaj u sobe sa poklonom iznenađenja.<br />
Posvetite se sebi i uživanju u opuštenoj i mirnoj atmosferi<br />
wellness i spa centra, vanjskog bazena okuženog zelenilom<br />
ili privatne plaže s pogledom na plavetnilo Kvarnera.<br />
Prepustite se romantičnom gastronomskom doživljaju uz<br />
najfinije specijalitete à la carte restorana.<br />
Nakon smještaja u hotel slobodno vrijeme. Preporuka<br />
Cijeli doživljaj upotpunite degustacijom kuhanog vina<br />
i čajeva, uživajte u ponudi lokalnih gastro specijaliteta<br />
i našim domaćim fritulama. Zatim se uputite do terase<br />
Hotela Continetal u 19.00 sati i zajedno s nama upalite<br />
lampice na božićnom drvcu.<br />
Tradicionalna ceremonija paljenja lampica “Christmas<br />
Tree Lighting’’, poseban je trenutak diljem svijeta!<br />
London, Pariz, Prag, Berlin, New York, Sidney, Tokyo,<br />
te će se i ove godine, ovaj poseban i simboličan događaj<br />
u organizaciji Milenij hotela po četvrti puta održati i u<br />
Opatiji!<br />
prošećite uz more po poznatom Opatijskom šetalištu<br />
Lungomare. Lungomare je bio i ostao omiljeno šetalište<br />
Opatijaca i njihovih gostiju, motiv bezbrojnih fotografija i<br />
umjetničkih slika, neizostavni dio vizure Opatije gledane<br />
s mora. Nakon šetnje uživajte u Kvarnerskim specijalitetima<br />
u našem a la carte restoranu Isadora.<br />
2. dan: Opatija<br />
Nakon doručka krenite u istraživanje brojnih adventskih<br />
sadržaja koje smo za vas pripremili. Predlažemo vam da<br />
posjetite izložbeni i prodajni dio Festivala čokolade koji se<br />
i ove godine održava u Kristalnoj dvorani Hotela Kvarner,<br />
ali popratnih događanja bit će i u Umjetničkom paviljonu<br />
Juraj Šporer, izgrađen je 1900. godine pod imenom<br />
Pavilion Glacier i smješten je uz samo šetalište Lungomare<br />
u parku Sv. Jakova. Svakako posjetite i opatijsku tržnicu<br />
gdje će se održati 'Slatki mrkat' – prigodna prodaja čokoladnih<br />
slastica.<br />
Središnju poziciju zauzima atraktivno klizalište otvoreno<br />
za javnost, uz koje se odvija bogati popratni program.<br />
Neizostavni dio opatijske zimske priče je i Božićni sajam,<br />
organiziran oko klizališta.<br />
3. dan: Opatija–Ljubljana<br />
Nakon doručka slijede pripreme za povratak koji je predviđen<br />
autobusom u 12.00 sati. Dolazak u Ljubljanu u poslijepodnevnim<br />
satima.<br />
Marija Delić, Ella Kaltak, Filip Cindrić<br />
mentorica: Majda Šimunić
Walk Through the<br />
Centuries of Herceg Novi<br />
Not even the highest mountain of Dinary system nor one of the most beautiful bays in<br />
the world could hide this small town with a big heart, Herceg Novi.<br />
Herceg Novi is known for its beautiful nature, festivals and lovely weather, but one thing<br />
that makes it special and definitely worth visiting, is the culture living inside of it.<br />
Our town was founded in 1382, by Bosnian king Tvrtko I and first was just a little parish<br />
named Dračevica. Through the decades different invaders conquered Herceg Novi and<br />
built it. Turks, Venetian Republic, Austro-Hungarians, French, Spaniards… All of them left<br />
something that was important for culture and history of Herceg Novi. Also many important<br />
personas lived and visited Herceg Novi: president of Yugoslavia Josip Broz Tito, novelist<br />
Ivo Andrić, painter Petar Lubarda, writer Branko Ćopić… All of them loved Herceg Novi and<br />
would look for inspiration in the sweet air of our town.<br />
• Food Herceg Novi is seated in The Boka Bay which makes it an amazing place for you<br />
to try our Mediterranean cuisine. Here you can find fresh fruit, vegetables, sea food, meat, fish,<br />
cheese and any other milk product.<br />
• Religion Even though a small town, Herceg Novi has a lot of churches and monasteries.<br />
Eighty-nine to be exact which can be either Catholic or Orthodox.<br />
• Happenings Herceg Novi might be a small town, and it might seem like it is abandoned<br />
during winter. But actually that is not true. Throughout the year many different events happen.<br />
Different festivals, from Mimosa festival in February to Film Fest in August<br />
• Artists As we already mentioned, many artists were in Herceg Novi, living or visiting<br />
they would always come for inspiration.<br />
KULTURA<br />
92 | 93<br />
JUSMŠ Ivan Goran Kovačić<br />
Branka Ćopića 4, 85340 Herceg Novi, Crna Gora<br />
T +382 (0)31 344 004<br />
E skola@sms-hn.edu.me<br />
http://smsigkovacic.me
Our extraordirany Herceg Novi blossomed from just a little<br />
parish, to a wonderful bustling town, with history and<br />
culture under every step we make. So we encourage you<br />
to come and visit our town.<br />
Arrangement<br />
1 st day<br />
08.00 Meeting up on the main bus station<br />
08.30 Climbing to fort Španjola and tour of it<br />
09.30 Tour of fortress Kanli Kula<br />
10.00 Tour of the Sahat Kula and the Old Town Centre,<br />
as well as our squares<br />
11.30 Lunch break and free time<br />
13.00 Tour of the Venetian fortresses (Forte Mare and<br />
Citadela)<br />
14.00 Free time on Škver<br />
17.00 Return to the hotel<br />
2 nd day<br />
09.30 Meeting up at the Škver,<br />
where a boat is waiting for us<br />
10.15 Arriving to the island Lastavica,<br />
and tour of fortress Mamula<br />
11.30 Tour of fortress Arza<br />
12.15 Lunch break at the Fishermen's village<br />
14.00 Tour of Blue Cave<br />
14.30 Returning with a boat to the hotel<br />
Kanli Kula<br />
A fortress Kanli Kula was once a<br />
bloody prison but today, it is known<br />
as a summer stage, and very large<br />
number of tourists come to see the<br />
well-known film festival and usually<br />
the wonderful sound of music which<br />
spreads around the fortress when the<br />
concerts or “Sunčane Skale“ are held.<br />
From the top of it, magical Boka Bay<br />
is like on the palm of your hands,<br />
gorgeous view spreads, making your<br />
heart feel like at home, while sun sets<br />
on the horizon.<br />
Katarina Seferović, Andrea Pešić, Valentina Bojanić,<br />
Tatjana Nakićenović, Anđela Šiljegović<br />
mentorica: Ksenija Odalović
REPUBLIKA SLOVENIJA<br />
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN<br />
TEHNOLOGIJO<br />
Turistična zveza<br />
Slovenska Bistrica
LIPA<br />
Turistično društvo<br />
KEBELJ<br />
KULTURA<br />
32. festival Turizmu pomaga lastna glava<br />
15. festival Več znanja za več turizma<br />
TURIZEM<br />
izdala in založila Turistična zveza Slovenije<br />
avtorji prispevkov Udeleženci turističnih tržnic<br />
avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS<br />
oblikovanje in izdelava preloma Modriš tisk Eurograf naklada 1300 izvodov<br />
Ljubljana junij 2018<br />
www.turisticna-zveza.si
Change language