katalogKT2018

videopccenter

KULTURA


GAŠPER IN JANI

IMATA RADA DOMAČE

Zato sta se odločila za kulinarični

pohod do vseh petih koč planinskega društva

Matica-Ljubljana. Začela sta v Kamniški Bistrici, njun

cilj pa je osvojiti Triglav. Jima bo uspelo?

Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1113 Ljubljana


Kazalo

32. festival Turizmu pomaga lastna glava

Nagovor 4

Počitniški oddih v Moravški dolini 10

Po poteh Ivana Cankarja do skritega zaklada 12

Z brejga v dou 14

Biti mlad je KUL na KUL(turni) ulici 16

Pod Miškovim klobukom 18

Neiztrohnjeno srce 20

Ajdi na Ajdovski gradec! 22

S kamišibajem po Ratečah ad žoka da krapa 24

Kulturajmo po anovsko 26

Kurentkult 28

Perišče Črešnjevec 30

Po poteh Lahove Mime 32

Predpraznično doživetje v Plavčkovi deželi 34

ANICA GIBkA 36

1, 2, 3 in že te več ni 38

Hojte, hojte z Juretom Zelenim kolo zaigrajte in zapojte! 40

Radeče – dolina papirja: S papirjem v svet 42

Cükri pa tao 44

Kartuzija Jurklošter – zavetje ljubezni 46

Po stopinjah znanih Ajdovcev 48

Ledene skrivnosti naših jam 50

Nə našmi bərjači 52

Na misiji po kulturni dediščini Prestranka z okolico 54

Tartinijev svet 56

S časovnim strojem v stari Marenberg 58

S pravljičnimi junaki po Suhodolčanovih poteh 60

Gozd je kultura 62


“Ali veš,

da hodiva po učni poti,

ki sem jo jaz zasnoval?“

Letos sem prvič kot članica ocenjevalne komisije sodelovala na tekmovanju, ki ga prireja

Turistična zveza Slovenije (TZS) v sklopu programa Mladi, znanje in turizem (pred leti sem

na njem tekmovala). Mladi so tokrat razmišljali in ustvarjali na temo Kultura in turizem, saj

je letošnje leto razglašeno za evropsko leto kulturne dediščine.

Na že 32. festivalu Turizmu pomaga lastna glava je sodelovalo 113 osnovnih šol, na 15. mednarodnem

festivalu Več znanja za več turizma pa 42 srednjih šol iz Slovenije in tujine, kar pomeni,

da so pripravili kar 155 turističnih nalog, obarvanih v najrazličnejše odtenke kulture.

V svoje zamisli za turistične proizvode so zajeli turistične in kulturne znamenitosti svoje okolice

in jih naredili zanimive za mlade. Že med prebiranjem nalog sem si sproti (na premajhen) listek

pisala seznam krajev in znamenitosti v Sloveniji, ki si jih želim čim prej obiskati. Ko pa sem

obiskovala še turistične tržnice, se je seznam daljšal in daljšal. Vsaka turistična tržnica me je

bolj navdušila. Med drugimi sem se sprehodila skozi jamo, polno netopirjev, iskala izhod iz gradu

pobega (in uspela!), si sama natisnila razglednico, plesala folklorne plese, metala “knof na

jglo“, potovala skozi časovni stroj v srednji vek (in hvala bogu tudi nazaj), se fotografirala s slavnim

Giuseppejem Tartinijem in si na čokoladi s čilijem “opekla“ jezik ter si ga hitro ohladila s

slastnim kolačkom z bučno marmelado. Najbolj pa sem bila vesela, ko sem videla, kako mladi

uživajo v druženju, spoznavanju novih prijateljev, se učijo in pri tem zabavajo, kako drug drugega

bodrijo in spodbujajo ter ne nazadnje, kako s ponosom prevzemajo nagrade za svoje odlično

delo. Vsi učenci in njihovi mentorji si za svoje prizadevanje zaslužijo bučen aplavz!

KULTURA

4 | 5

Na TZS pripravljamo raziskavo o tem, kako dobro mladi poznajo delo v turističnih društvih

in lokalnem turizmu. Izvedli smo osem intervjujev s trinajstimi predstavniki regijskih turističnih

zvez in spletno anketo, namenjeno mladim, ki še niso člani turističnih društev (a

upamo, da kmalu bodo), in tistimi, ki so že njihovi člani.

Rezultati so nas malce razočarali, saj je v turistična društva včlanjenih zelo malo mladih,

a hkrati smo zaradi neverjetnih učencev in dijakov, ki svoje turistične ideje pokažejo na

festivalih, kot sta Turizmu pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma, zelo optimistični,

da lahko trenutne razmere izboljšamo.

Mladi so pokazali zanimanje za delo v turističnih društvih, ko smo jim povedali, da

lahko z aktivnim udejstvovanjem v društvu pridobijo veliko poznanstev, kompetenc,

neformalnih izkušenj, stkejo nova prijateljstva in podobno. Spoznali so, da jim lahko

vse to pomaga na izobraževalni poti, v zasebnem življenju, pri medsebojnih odnosih

ter čez nekaj let tudi pri iskanju zaposlitve. Ker so mladi spretni z najrazličnejšimi

elektronskimi napravami, starejšim generacijam pa te pogosto pomenijo

(velikokrat nepremostljiv) izziv, vidimo potencial za delo mladih v turističnih

društvih z računalniki, pri digitalni komunikaciji, grafičnem in multimedijskem

oblikovanju, organizaciji projektov in seveda povsod drugod, kjer bi si

sami želeli delati. Medgeneracijsko sodelovanje je v zadnjem času zelo poudarjeno

in tudi pri delu v turističnih društvih je lahko zelo kakovostno, saj poteka

v dveh smereh: prenos znanja s starejših na mlajše in z mlajših na starejše

generacije.


Vse udeležence mladinskih natečajev TZS vabimo, da se povežete z lokalnimi turističnimi društvi in njihovimi

mladimi člani. To vam lahko, poleg vseh zgoraj naštetih pridobitev, pomeni priložnost za uresničitev

idej, ki ste jih zasnovali v turističnih nalogah. Bila bi namreč velika škoda, da vaše zanimive (včasih

norčave in zabavne, drugič bolj resne in poučne) zamisli pristanejo zaprte v predalu, ko pa si tako želijo

oživeti. Vedite, da z vztrajnostjo, odločnostjo in dobrim sodelovanjem s pravimi partnerji lahko sooblikujete

slovenski turizem.

Predstavljajte si, da se sprehajate po svojem kraju s prijatelji (mogoče celo s svojo simpatijo) in se lahko pohvalite:

“Ali veš, da hodiva po učni poti, ki sem jo jaz pomagal/a zasnovati?“; “Tole informacijsko tablo sem

pa jaz oblikoval/a“; ali pa: “Povabim te na tortico, ki jo pripravljajo po mojem receptu.“ Kaj ne bi bilo to

izjemno?

Eva Jeseničnik

Koordinatorka mladinskih aktivnosti pri

Turistični zvezi Slovenije

Naložbo financirata Republika Slovenija in

Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

Kazalo

15. festival Več znanja za več turizma

Turistična tržnica 64

#VinoKult 66

KULtura Maribora 68

Doživetje rudarskega Velenja 70

Etno pustolovščina na kmetiji Pr’ Krajnk 72

Skoči na bus in doživi kul–turo 74

Ples ljubezni med valovi reke Mure 76

Čezmejna roža 78

Grad u bojama 80

Zlatne ruke 82

Zvornika 82

Vonj stoletij, kadila in španskega bezga 84

Mnoštvo čudesnih sunaca u žutom oku suncokreta 86

Tramvaj, kultura i (osječki) turizam 88

Adventska bajka u Opatiji 90

Walk Through the 92

Centuries of Herceg Novi 92


Turistične tržnice

po Mercatorjevih centrih

Ljubjana 6. marec

OŠ Danile Kumar Ljubljana

OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana

OŠ Miška Kranjca Ljubljana

OŠ Janka Kersnika Brdo Lukovica

OŠ Venclja Perka Domžale

OŠ Roje Domžale

Vabljeni na posavsko štehvanje

KULtura

Pot ob žici malo drugače

Kersnikov sejem

Kulturne ustanove v Domžalah

Za dušo in telo

OŠ Trzin Kulturna dediščina Trzina

OŠ Marije Vere Kamnik

OŠ Jurija Vege Moravče

OŠ Zadobrova

OŠ Sostro

OŠ Škofljica

Jamfest

Počitniški oddih v Moravški dolini

Zeljada

Ko zamočvirjenost postane prednost

Zlata dirigentska paličica Jožeta Privška

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika

OŠ Ludvika Pliberška Maribor

Po poteh Ivana Cankarja do skritega zaklada

Maribor 13. marec

Kulturno - kulinarični užitki s čevljarčkom po Mariboru

in Radvanju

Dom Antona Skale Maribor

OŠ Puconci

OŠ Gornji Petrovci

OŠ Šalovci

Dvojezična OŠ I Lendava

OŠ Turnišče

OŠ Miška Kranjca Velika Polana

OŠ Beltinci

OŠ Franceta Prešerna Črenšovci

OŠ Odranci

OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici

OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova

Po Erazmovih skritih poteh

Z brejga v dou

Kak je inda fajn bilou

Po poteh skritih zakladov podeželja

Biti mlad je KUL na KUL(turni) ulici

Turnišče - kraj z bogato preteklostjo in obetavno

prihodnostjo

Pod Miškovim klobukom

Neiztrohnjeno srce

Razglas, bovjaš je z vami …

Zaplešimo skupaj po domače

Prleške Atene

Le korak stran


OŠ Kajetana Koviča Radenci

OŠ Cankova

OŠ Sveti Tomaž

Ka je tan?

1. Voglerjevi dnevi na Cankovi

Z Lučkarjem vstopite skozi Vrata Prlekije

Kranj 14. marec

OŠ Naklo

OŠ Šenčur

OŠ Poljane

OŠ Poljane, Podružnična šola Javorje

OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas,

Podružnična šola Sovodenj

OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica

OŠ F. S. Finžgarja Lesce

OŠ dr. Janeza Mencingerja

Bohinjska Bistrica

OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora

OŠ Križe

OŠ Vodice

Kavarna in likovni salon kofetarica

Spoznavanje zgodovine Šenčurja skozi kmečke

običaje in kulinariko

Čas, ujet z dletom

Meteoritkova pot

Po zajčevih stopinjah

Kul - eko - tura

O kresi se dan obesi ali dan s Pegamom in

Lambergarjem

Ajdi na Ajdovski gradec!

S kamišibajem po Ratečah ad žoka da krapa

Radetzkosled

Kopitrol

Maribor 20. marec

OŠ Jakobski dol

OŠ J. Hudalesa Jurovski dol

OŠ Sv. Ana

OŠ Ljudski vrt Ptuj

OŠ Hajdina

OŠ Pohorskega odreda

Slovenska Bistrica

Velike legende malega Jakoba

Jurfest

Kulturajmo po Anovsko

Kurentkult

Hajdoške koline

Pridi v Bistriški grad dolgčas pregnat

2. OŠ Slovenska Bistrica Miška Frida pripoveduje

OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec

OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava,

Podružnica Zgornja Polskava

OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica

OŠ Gustava Šiliha Laporje

OŠ Anice Černejeve Makole

OŠ Kidričevo

Perišče Črešnjevec

Ingoličev dan

Po poteh Lahove Mime

LLL po LPP (Lapasti Lapko lapa po Laporski pohodniški

poti)

Aničina družinska nedelja

Po poteh škrata Šumarja


OŠ Cirkovce

OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava,

Podružnica Pragersko

OŠ Veržej

OŠ Fokovci

OŠ Stična, PŠ Zagradec

OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč

Kultura in turizem v našem kraju

Lov na Pragerjev zaklad

Predpraznično doživetje v Plavčkovi deželi

ANICA GIBka

Trebnje 22. marec

OŠ Brežice

OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki

OŠ Podbočje

OŠ Mirana Jarca Črnomelj

OŠ Stari trg ob Kolpi

OŠ Žužemberk

OŠ Šmartno v Tuhinju

OŠ Ivana Kavčiča Izlake

OŠ Tončke Čeč Trbovlje

OŠ Ivana Cankarja Trbovlje

JZ OŠ Marjana Nemca Radeče

Kultivity

Pavčkove zvitice

Brežiško jezero - kulturno-rekreacijsko središče

KULstanjevica

1, 2, 3 in že te več ni

Hojte, hojte z Juretom Zelenim kolo zaigrajte in zapojte

Kulturni oddih v Poljanski dolini ob Kolpi

Lutke spregovorijo …

Celje 5. april

OŠ Lava

OŠ Dobrna

OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice

OŠ Loče

OŠ Dramlje

OŠ Šmarje pri Jelšah

JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina

OŠ Podčetrtek

OŠ Bistrica ob Sotli

OŠ Kozje

OŠ Lesično

OŠ Slivnica pri Celju

OŠ Primoža Trubarja Laško

ŠtajnPlac

Sezite po zvezdah

Kultura na naši šoli

Po sledeh knapušne

Radeče - dolina papirja

Friderik se vrača

Fotograf za en dan

Ajznpanarjev smuti

Skriti zakladi vasi Žiče

Uršula

Šmarska čokočilandija

Skok v preteklost

Cükri pa tao

Den po domače

Koza in zmaj vabita

Mladi pod cvetočo drnulo

Rifniške zgodbe

Laška KulTura


OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Kartuzija Jurklošter - zavetje ljubezni

OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Kjer kolo sreča Gračnico

Koper 10. april

OŠ Frana Erjavca Nova Gorica Po Erjavčevi poti

OŠ Bovec Svi(t)njak

OŠ Čepovan Po borovi poti

OŠ Otlica Od kapljice do kapljice

OŠ Šturje Ajdovščina Po stopinjah znanih Ajdovcev

OŠ Col Ledene skrivnosti naših jam

OŠ Spodnja Idrija Mali oglarji

OŠ Srečka Kosovela Sežana Vinogradništvo in opletanje steklenic

OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen Nǝ našmi bǝrjači

OŠ Toneta Tomšiča Knežak Sonček čez hribček gre …

OŠ Pivka Odklenimo vrata kulturi

OŠ Prestranek Na misiji po kulturni dediščini Prestranka z okolico

OŠ Lucija Tartinijev svet

Velenje 12. april

OŠ Radlje ob Dravi S časovnim strojem v stari Marenberg

OŠ Neznanih talcev Dravograd

OŠ Franja Goloba Prevalje

OŠ Vransko - Tabor

OŠ Polzela

OŠ Mozirje

OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad

Na zabavo pravo k baronu ob Dravo

S pravljičnimi junaki po Suhodolčanovih poteh

S Poldetom o kulturi

Postani malteški vitez za en dan

Zimska pravljica

Zaklad pod Spečim menihom


Počitniški oddih

v Moravški dolini

Z letošnjo dejavnostjo v okviru turistične raziskovalne naloge smo učenci 7., 8. in 9. razredov

povezali kulturne in naravne danosti Moravške doline ter istočasno pokukali v življenje

naših prednikov s pomembnimi pomniki kulturnega izročila (obrti in kmečko orodje),

predstavili šolstvo kot nosilca vsesplošnega napredka v domačem kraju od njegovega začetka

do današnjih dni, primerjali način prevoza nekoč (leseni vozovi, ki jih izdeluje kolar) in

v sodobnem času (helikopter), se poskusili v slikarstvu in sproščali v varnem zavetju narave.

Naša turistična ponudba, poimenovana Počitniški oddih v Moravški dolini, je univerzalna, v

njej bi uživali tako stari kot mladi, čeprav smo jo prvenstveno ustvarili za naše vrstnike. Ciljna

skupina so mladi od 15- 21 let, ki bi jih s svojim znanjem in izkušnjami vodili mi, člani turističnega

krožka, kot vodniki.

Člani turističnega krožka smo si za cilj zadali pripraviti obiskovalce da gredo v naravo in doživijo

našo dolino tako, kot smo jo doživeli mi. Vanjo smo vpletli tudi zanimive kulturne dogodke

(razstavo ob 50-letnici šole in predstavo Maček Muri v izvedbi učencev OŠ Jurija Vege), spoznali

žal izumirajočo obrt in se seznanili z najnovejšimi trendi v turizmu (SPA, glamping).

Prenočevali bomo v Moravškem SPA-ju, uživali lokalno ekološko pridelano in pripravljeno hrano

(sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke ter meso in mesne izdelke).

Naš turistični produkt bomo izvajali v poletnem času, od konca maja do konca septembra, vsak

konec tedna. Za izvedbo našega oddiha smo ustvarili facebook stran in zgibanko, ki pa bo na

voljo tudi pri turističnem in drugih društvih v

Moravčah ter v sosednjih občinah, knjižnici in

lokalnih obrtnikih.

KULTURA

10 | 11

Osnovna šola Jurija Vege Moravče

Vegova 38, 1251 Moravče

T (01) 7231 210

E o-jvmoravce.lj@guest.arnes.si

www.osmoravce.si


Program

1. dan

9.00 Prihod in namestitev po kočah

9.15 Dobrodošlica in predstavitev dnevnega

programa

9.30 Odhod z avtobusi na Limbarsko goro k

Marjanu Kofolu

9.45–10.30 Predstavitev čebelarstva in malica

11.00–12.30 Izdelava naravnega mila z Anjo Bordon

12.45 prihod nazaj

13.00–14.00 Moravško Značilno Kosilo

14.00–15.00 Prosti čas za ogled okolice, za ribolov, masažo

15.10–16.45 Športno popoldne s Primožem Peterko,

slovenskim skakalcem

17.00–18.30 Kopanje, potapljanje ter vodni park za otroke

19.00–20.00 Samopostrežna večerja

22.00 Spanje

2. dan

8.00 Bujenje

8.30–9.00 Samopostrežni zajtrk

9.15 Zbor pred recepcijo in predstavitev programa

obiskovalcem za ta dan

9.30 Odhod z avtobusi na Javoršico

9.45 Razdelitev v dve skupini

10.00–10.50 Prva skupina ogled kozolca in zbirke

10.00–11.30 Druga skupina pohod po Javoršici in obisk

rojstne hiše pesnika Daneta Zajca

11.00 Malica

11.15 Zamenjava (prva skupina pohod, druga

skupina ogled kmečkega orodja)

13.10 Vrnitev v SPA

13.45–14.30 Kosilo

14.30–16.00 Prosti čas

16.00 Odhod do knjižnice

18.00 Ogled razstave in predstavitev šolstva na

Moravškem ob 50. letnici matične šole in 240.

letnici šolstva na Moravškem s pogostitvijo

18.30–19.30 Iskanje skritega zaklada – spoznavanje

mestnih znamenitosti

19.30 Večerja

20.00 Ogled predstave Maček Muri v izvedbi

učencev šole

22.00 Spanje v Čarobnem gozdu v visečih mrežah

– glamping

3. dan

8.30–9.00 Samopostrežni zajtrk

9.15 Zbor pred recepcijo in predstavitev programa

obiskovalcem za ta dan

9.30 Na Hribce

10.00 Malica

10.30–12.30 Slikarska kolonija z Blažem Slaparjem

13.00 Kosilo (ajdovi žganci in jota)

13.45 Pohod do Dol pri Krašcah, obisk kolarja in

delavnica izdelave makete

16.00 Malica

17.00 Zbor na Cegunci in panoramski ogled občine

s helikopterjem

19.30 Odhod domov

Muzej kmečkega orodja

Dvojni kozolec na domačiji pri Nemčevih, slovenska

arhitekturna posebnost, se imenuje toplar.

Postavljen je po načrtih starih kozolcev. Kozolci so

bili prvenstveno namenjeni sušenju in shranjevanju

sena, žita, fižola … danes pa ga uporabljajo predvsem

za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Ob našem

prihodu nam gospodar pokaže, kako so včasih ob

pomoči hlapca zlagali seno v kozolec. Le kdo bi danes

še znal rešiti Župančičevo uganko: “Sredi polja

jasen grad, sama okna, nič ni vrat; bogatini pridejo,

okna z zlatom zazidajo,“ ko pa je tudi spravilo sena in

žita čisto drugačno kot včasih?

V samem kozolcu pa gospodar zbira, ohranja in obnavlja

stara kmečka orodja.

Tia Bonić, Mark Cimperman, Miha Lešnjak, Ema Bizilj, Živa Dragar,

Ana Gabrovec, Luka Firm, Nik Kovačič, Nik Resnik, Anastazija Baloh,

Nika Bizilj, Isabela Božjak, Julija Domjan, Tia Dornik, Lara Hren,

Žan Hren, Klementina Kozin, Iris Langerholc, Lovro Levačić, Neja Matečko,

Gašper Mihelčič, Hana Polajžer, Lucija Rožič, Sara Vidergar, Matic Stele

mentorici: Alenka Tominšek, Irena Malovrh


Po poteh Ivana

Cankarja do

skritega zaklada

Leto 2018 je na Vrhniki prav posebno leto, saj obeležujemo stoto obletnico smrti pisatelja

Ivana Cankarja. Ob tem jubileju na Vrhniki poteka mnogo dogodkov, ki jih organizirajo občina,

lokalna društva, zavodi, posamezne skupine … Svoj delež smo želele dodati tudi učenke

turističnega krožka. Zastavile smo si cilj, da Ivana Cankarja v prvi vrsti približamo učencem

naše šole in njihovim staršem, sorodnikom; hkrati pa pripravimo zanimiv program za vse šolarje

Slovenije. Tako ste vsak drugi ponedeljek v mesecu vabljeni pred šolo, kjer je stojnica, na

kateri si lahko postrežete s Cankarjevo kavo in piškoti v obliki znamenitih Cankarjevih brkov,

se slikate s skoraj čisto pravim Cankarjem in naredite “selfie“ ter ga pošljete na našo Facebook

stran. Vse šolarje Slovenije in njihove učitelje pa vabimo, da se z nami podajo po poteh Ivana

Cankarja in iskanje skritega zaklada. Učna pot je namenjena skupinam osnovnošolcev in je starostno

prilagojena vsem trem triadam. Na zelo zanimiv način boste spoznali pisateljevo življenje,

njegova dela, obiskali njegovo rojstno hišo, kraje, kjer se je rad zadrževal …

KULTURA

12 | 13

Pod Hruševco 33, 1360 Vrhnika

T (01) 755 80 50

E os.ams-vrhnika@guest.arnes.si

www.osams.si

Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika


Program

Da bi pisatelja Ivana Cankarja čim bolj približale vsem

občanom in s tem opomnile čim več ljudi na stoto obletnico

njegove smrti, smo si pred šolo zamislile stojnico.

Stojnica bo pred šolo stala vsak drugi ponedeljek v mesecu

in sicer pred začetkom pouka (od 7.30 do 8.15) in po

končanem pouku (od 13.00 do 15.30) ter v času popoldanskih

govorilnih ur (od 16.00 do 18.15). V času kulturnega

tedna bo v popoldanskem času veliko dogajanja v šoli

tudi v popoldanskem času, zato bo stojnica pred šolo tudi

v času pred in po teh prireditvah. Na njej bi učenci prodajali

Cankarjevo kavo, hkrati pa bi na stojnici lahko kupili

tudi piškote v obliki Cankarjevih brkov.

Po dogovoru je organizirana tudi učna pot po sledovih

Cankarjevega odraščanja in simbolike.

Da bi dogajanje popestrili, smo si učenke zamislile tudi

skoraj čisto pravega Ivana Cankarja, ki bi se v tem času

sprehajal med občani ali pa “kip“ Ivana Cankarja.

V prvem primeru bi eden od sošolcev, lahko tudi učiteljev,

upodobil Cankarja, ki bi se sprehodil med občani, tako bi

res lahko srečali “živega“ Cankarja. Kot drugo možnost

pa navajamo Cankarja, ki bi bil imitacija njegovega kipa,

ki stoji v središču Vrhnike. Predstavljajte si, da pred seboj

zagledate kovinski kip, ki sedi popolnoma pri miru in zamišljeno

gleda … Ko pa najmanj pričakujete, se kip premakne

… Še najraje se premakne takrat, ko mu v klobuk

vržete kakšen kovanec. Prepričane smo, da bi si take podobe

Ivana Cankarja zapomnili prav vsi; tako najmlajši

kot tudi tisti, ki Cankarja in njegovo besedo že bolje poznajo.

Seveda nihče ne bi mogel mimo tega, da se s takim,

“živim“ Cankarjem, ne bi slikal, sliko pa seveda poslal na

našo Facebook stran ali spletno stran naše šole.


PO POTEH IVANA CANKARJA DO SKRITEGA ZAKLADA


0

1

7

5

5

8

0

5

1 0

1

7

5

5

8

0

5

1


0

1

7

5

5

8

0

5

1


0

1

7

5 0

5 1

8 7

0 5

5 5

1 8

0

5

1


0

1

7

5

5

8

0

5

LEGENDA

1 Cankarjeva spominska hiša

2 Sveta Trojica

3 Cankarjev spomenik in mesarjeve klade

4 Enajsta šola pod mostom

5 Močilnik

6 Kulturni center Vrhnika

Lučka Patačko Koderman, Katarina Mele, Nina Muratagić,

Ana Petrič, Manca Malovrh, Karin Jerina, Živa Matevc,

Katja Turšič, Vanja Furlan

mentorice: Urša Govekar, Petra Žitko, mag. Evelin Škof


Z brejga v dou

“V našon kraji je lepou, malo brejg je, malo dou,

s “Sebeščana“ vidi se ravnica, ge nam valovi pšenica…“

Občina Puconci leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, na Goričkem, kjer se

prepletajo naravne prvine s kmetijsko kulturno krajino. Ime pokrajine izhaja iz besede

“gorice“, s katero domačini označujejo griče, na katerih že od nekdaj živijo v sožitju z naravo

in skupaj oblikujejo razgibano kulturno krajino z “brejde in douli“. Tukaj lahko turizem

vključuje kulturne spomenike, prepoznavanje krajine ter spoznavanje vsakdanjega in

prazničnega življenja domačinov. Eno izmed takšnih prazničnih trenutkov je tudi borovo

gostüvanje, simbolika katerega zajema različna doživetja povezana s kulinariko, lokalnimi

tradicijami in vsakdanjim življenjem prebivalstva.

Naš enodnevni program “Z brejga v dou“ ponuja veliko pozitivnih presenečenj, ki nudijo vpoglede

v neokrnjeno naravo, mir ter številne naravne in kulturne znamenitosti za vse generacije.

Program

9.00–9.30 Prihod udeležencev z različnimi prevozi ter predstavitev poteka programa

9.30–10.30 Z brejga v dou

10.30–11.30 Prekmurska rejč

11.30–13.00 Sak je svoje sreče kovač

13.00–15.00 Sreča

15.00–16.00 Zdavanje

16.00–20.00 Gorički zadvečerk

KULTURA

14 | 15

Osnovna šola Puconci

Puconci 178, 9201 Puconci

T (02) 545 96 00

E ospuconci@ospuconci.si

www.ospuconci.si


Aktivnosti programa

1. Z brejga v dou

Zbirno mesto doživetja se nahaja ob Spominskem domu

Števana Küzmiča v Puconcih. Po otvoritvenem programu

sledi sprehod s predstavniki turističnega podmladka po

Puconcih, predstavitev zgodovine in ogled kraja, evangeličanske

cerkve, spomenika Spametnost in stare šolske

zgradbe, v kateri bo predstavljena dramska igrica s prikazom

pouka nekoč. V nadaljevanju sledi delavnica, kjer si

obiskovalci razgibajo prste, tako da izdelajo simbol turističnega

popotovanja, in sicer vrtnice iz krep papirja.

2. Prekmurska rejč

Pot se nadaljuje v Spominski dom Števana Küzmiča.

Predstavniki turističnega podmladka predstavijo njegovo

delo in doprinos k prekmurskemu narodu. Obiskovalci

se lahko preizkusijo v igrici Prekmurska rejč, kjer bodo

nadgradili svoje znanje prekmurščine ter se kulinarično

razvajali z obloženimi kruhki domačih dobrot.

3. Sak je svoje sreče kovač

Kulturno spoznavanje pokrajine vodi do kovača Franca

Franka, kjer spoznajo delo obrtnika nekoč in danes. Iz

daljave se zasliši glasna prekmurska glasba borovega

gostüvanja, ki pritegne pozornost obiskovalcev, zato njegovo

simboliko o vaški mladenki razloži kovač Franc.

Obiskovalcem se bo zagotovo njegova pripoved zdela

zanimiva, zato bodo želeli nadaljevati pot z družbo, ki

vztrajno išče ženina.

4. Sreča

Pot borovega gostüvanja se odvija skozi pokrajino občine,

kjer dogajanje povezuje duhovit vaščan. Druščina se

ustavi v podeželski prekmurski vasici z borovim gozdom,

od koder ji svatje priskrbijo ženina, in sicer najbolj mogočno

drevo bor, ki ga skrbno okrasijo s pisanimi trakovi

iz krep papirja. Najlepši in največji bor je potrebno skrbno

varovati, saj obstaja bojazen, da ga ukradejo. V Dolini

se svatje ustavijo pri dolinski grüjški, od koder seže čudoviti

razgled na goričko pokrajino ter ob kateri se nahajajo

zdravilne točke. Da bi ljubezen trajala večno, imata

mladoporočenca priložnost, da pozvonita pri lesenem

vaškem zvoniku.

5. Zdavanje

Po terciarnih gričevjih Goričkega pot vodi proti lončarski

vasici Pečarovci, kjer spoznamo delo lončarja ter izdelamo

darilo za nevesto. Pot se nato nadaljuje do cerkvice

sv. Sebastjana, v kateri se bo odvijala cerkvena

poroka bodočih mladoporočencev. Obiskovalcem se po

poročnem obredu predstavi zgodovina kraja in simbolika

Sebeščana.

6. Gorički zadvečerk

Proslavitev poroke poteka v Mačkovcih na Marofu, kjer

ob čudovitem razgledu po goričkih vaseh svate pričakajo

obložene mize s prekmurskimi dobrotami. Na Marofu

potekajo številne delavnice, ki predstavljajo kulturno pokrajino

občine Puconci. Po zabavnem popoldnevu se pot

nadaljuje proti Šalamencem, kjer je svatom predstavljeno

domovanje mladoporočencev, in sicer prava panonska

hiša. Svatje nato svojo pot nadaljujejo naprej proti zaključni

točki v Puconcih.

Območja prireditve turističnega proizvoda “Z brejga v

dou“. 1 – Z brejga v dou, 2 – Dolinska grüška in zvonik,

3 – Sebeščan, 4 – Gostüvanje na Marofe, 5 – Panonska iža

VIR: http://url.sio.si/2JQ

Nika Ambruž, Lia Bauer, Lara Harkai, Maša Kren, Lena Lang,

Petra Ouček, Nela Škraban, Nika Titan in Živa Žalik

mentorice: Monika Vidmar, Nina Vidonja, Mateja Žökš


Biti mlad je KUL

na KUL(turni) ulici

Biti mlad je KUL na KUL(turni) ulici je enodnevni poulični festival, kjer predvsem mladi

brezplačno glasbeno, plesno in likovno, torej kreativno ustvarjajo in kjer ne manjka

niti kulinaričnih užitkov.

Rdeča nit festivala so delavnice oziroma dejavnosti (z “objektivom“ po Lendavi, razvajanje

naših brbončic, s kreativnostjo na pla(t)no in ulica (prekmurskega) madžarskega plesa

in glasbe), preko katerih bodo mladi zavestno potovali in aktivno spoznavali kulturo našega

malega dvojezičnega kraja.

Pod pokroviteljstvom Občine Lendava se bo dogodek odvijal v Lendavi na najstarejši ulici –

Glavni ulici.

Festival so pripravili podmladkarji DOŠ I Lendava v sodelovanju z zunanjimi sodelavci.

KULTURA

16 | 17

Dvojezična osnovna šola I Lendava

Számu Lendvai Kétnyelvű Általános Iskola

Kranjčeva 44, 9220 Lendava

T (02) 5772 800

E dos1.lendava@guest.arnes.si

www.dos1-lendava.si


Program

9.00 Prihod

9.30–9.45 Nagovor in otvoritev festivala

10.00 Organizacija skupin (barvne dogodkovne

zapestnice)

10.30 Z “objektivom“ po Lendavi

10.30 Razvajanje naših brbončic

10.30 S kreativnostjo na pla(t)n(o)

10.30 Ulica (prekmurskega) madžarskega plesa in

glasbe

17.00–19.00 Zaključek festivala s koncertom glasbene

skupine 7ATE9

V štirih delavnicah se bodo obiskovalci srečali s kulturo

Lendave:

Z “objektivom“ po Lendavi – Udeleženci te dejavnosti

se bodo sprehodili po lendavski ulicah in v objektiv ujeli

kulturne ustanove lokalnega pomena ter druge turistične

zanimivosti našega kraja. Mladi bodo fotografije lahko

naredili s svojimi mobilnimi telefoni in s fotoaparati.

Razvajanje naših brbončic – V starem mestnem jedru

Lendave bodo udeleženci te dejavnosti v kotličkih nad

ognjem pripravili znamenito prekmursko jed - bograč.

Ob bograču pa ne bo manjkalo niti ostalih domačih lendavskih

dobrot, to je lendavskih perecev, ocvirkovih pogač,

domačega jabolčnega in grozdnega soka …

S kreativnostjo na pla(t)no – Ta likovna dejavnost je namenjena

mladim ustvarjalcem, ki radi kreativno rišejo,

slikajo in ustvarjajo. Naši udeleženci se bodo učili in kalili

v risanju in slikanju na papir, platno, blago (dežnike)

ipd. Slikali in risali se bodo predvsem motivi, ki so povezani

z lendavsko (slovensko in madžarsko) kulturo.

Ulica (prekmurskega) madžarskega plesa in glasbe –

Udeleženci bodo spoznavali vrednote kulture naroda

tako, da se bodo lahko učili peti pesmi ljudskih običajev,

razvijali bodo občutek za ritem, srečali se bodo z osnovnimi

koraki ljudskih plesov in nadeli si bodo folklorne

kostume za moške in ženske, ki jih nosijo folkloristi lendavske

folklorne skupine. Zabrenkali bodo tudi na citre,

ki so ljudsko starinsko glasbilo oz. “klavir za malega človeka“

in upajmo, da bodo ob zvokih citer tudi zapeli in se

zavrteli.

Vila kraljevega notarja

Vila z mešanico slogov, stolpiči in vitraji je bila zgrajena

leta 1906, z elementi baroka in nekaj secesijskega okrasja.

V njej je živel in delal madžarski kraljevi notar. Danes

pa je v vili knjižnica.

Lucija Enya Jordaki, Nika Ferenc, Nikolas Foschini, Fran Žilavec,

Zoja Kopinja, Maja Gjerek

mentorici: Martina Strelec, Sandra Pentek


Pod Miškovim

klobukom

“To je pravljica o malih, a dobrih ljudeh, ki so živeli morda pred davnim, morda pred nedavnim

v tistem čudovitem kraju pri Muri, kjer je toliko močvirnatih jarkov kakor nikjer

na svetu.“ Tako opisuje Kranjec naš kraj v svojem delu Povest o dobrih ljudeh.

Še zmeraj smo tukaj. Mali, a dobri ljudje. Vsi skupaj živimo na tej polanski ravnici in smo del

nje. Tudi mi podmladkarji.

V nalogi smo načrtovali turistični dogodek in ga bomo septembra izvedli skupaj z vsemi sodelujočimi,

ki so del našega načrta. Upoštevali smo kulturni in turistični vidik, saj smo med

ustvarjanjem turističnega produkta, ugotovili, da gresta lahko turizem in kultura z roko v roki.

Naš dogodek je nekakšno sožitje obeh.

Dogodek smo si zamislili kot pravljično potovanje, kjer bodo naši obiskovalci začutili moč narave,

literature, dobrih okusov in “muzike“. Z lepo urejene pisateljeve domačije se bomo odpravili v

park, kjer bodo obiskovalci v objemu narave spoznavali naše literarno ustvarjanje. Ugotovili smo,

da nam narava v parku lahko ponudi vse, kar smo potrebovali. Povezuje tri pomembne točke, ki so

povezane s Kranjcem. To je njegova domačija, klet v kateri hranimo Rujno vino polansko (pridelano

v Miškovih goricah) in nova knjižnica OŠ Miška Kranjca Velika Polana. Obiskovalcem bomo

ponudili obilo kulturnih užitkov v naravi, med drugimi zanimivimi produkti pa bodo lahko kupili

tudi našo zbirko pravljic Pod Miškovim klobukom.

Naslov našega dogodka ima v sebi veliko simbolike. Tisti, ki pisatelja poznajo po njegovi podobi,

bodo lahko takoj pomislili na njegov klobuk - krščak, ki ga je nosil na glavi. Po drugi strani smo

pod ta Miškov klobuk strnili zgodbe – pravljice, ki so nastajale skozi naše dosedanje turistično potovanje,

ko smo z vsemi čuti raziskovali po tej polanski zasanjanosti. Včasih smo se počutili, kot

mali Miškeci. Res, da nobeden od nas ni nosil klobuka, je pa bil in še ga čutimo nad nami, njegov

klobuk - Miškov klobuk.

KULTURA

18 | 19

Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana

Velika Polana 215 b, 9225 Velika Polana

T (02) 573 58 40

E o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si

www.os-velikapolana.si


Osnovna šola Miška Kranjca

Velika Polana

Pod Miškovim

klobukom

Miško se je znal vživeti v preproste ljudi in njihovo miselnost

ter s tem prikazati do takrat skoraj neznano rodno

pokrajino takšno, kakršna je v njegovem času bila. (http://

www.pomurci.si)

Ravno to je tudi naš namen. Zagotovo je danes marsikaj

čisto drugače pa vendar še zmeraj… Pod Miškovim klobukom.

Park Dežela štorkelj je polanska ravnica v malem.

Kot bi ga ustvarili pisatelju v poklon, ravno pred njegovo

domačijo. Vse je tukaj. Jouse, vrbe in topoli, leska, nekaj

hrastov in berek s cvetočimi lokvanji, na katerih se zadovoljno

soncu nastavljajo žabe. Na travniku stüdenec, kjer

se lahko popotnik odžeja, kot nekoč. Nad vsem tem pa se

dvigujejo gnezda, ki vabijo štrke, ko se spomladi vračajo v

Deželo štorkelj.

Ne bomo prodajali Miškovih knjig, ne njegovega pisalnega

stroja, ne njegovih slik, puške ali ribiške palice in tudi

ne Miškovega klobuka … Vse to si boste lahko ogledali na

njegovi domačiji in knjige si boste lahko izposodili v naši

novi knjižnici.

Naš namig*

“Sedite si na naš pravlični vankiš, küjpite našo knjigo pa

šče kakšo dubrouto, ka nete lačni. Pa se mejte fajn pod ten

Miškovin krščakon.“

Domačija Miška Kranjca,

park Dežela Štorkelj

Program

16.30–17.10 Zbiranje, pozdrav, prizor (1. razred) domačija Miška Kranjca

17.20–17.40 Pravljica – Nevole v Polanskon loščeki park Dežela Štorkelj-studenec

17.45–18.00 Pravljica – Kak je jousa gratala velka guspa park Dežela štorkelj – pri jousaj

18.05–18.15 Pravljica – Štrk spregovori park Dežela štorkelj – berek

18.15–18.45 Glasbeni premor s Tibauti park Dežela štorkelj – hiška

18.50–19.00 Pravljica – Stara vrba park Dežela štorkelj – pri vrbaj

19.10–19.20 Pravljica – Sova knjižnica

19.20–19.30 Tri violine knjižnica

19.40–19.50 Pravljica – Kresnica Svetilkica park Dežela Štorkelj – na zelenici

20.00 Nagovor, žrebanje, druženje park Dežela Štorkelj

Špela Jaklin, Tia Tonkovič, Samo Jaklin, Ajda Iza Ritlop,

Lana Marija Kapun Hozjan

mentorici: Andreja Kavaš, Natalija Šimon


Neiztrohnjeno srce

Vsak kraj, vsako mesto bivanja na svetu, je nekaj posebnega, če ga kot takega vidimo.

Tudi rojstni kraj, za katerega imamo v zavesti, da ga ravno zaradi tega, ker je rojstni,

dobro poznamo, nas lahko preseneti. V njegovi zgodovini se nemalokrat skrivajo

zgodbe, ki povzročijo neko posebno stanje duha bralca/poslušalca, ko le-ta izve zanje. Še

toliko bolj, kadar vemo, da dogajanje ni izmišljeno, ampak je resnično, kakor zemlja, na

kateri stojimo. Takšno je tudi naše, ljubo Prekmurje. Včasih mistično, skorajda romantično,

drugič trpko in realistično.

Ker smo v zadnjem času v Beltincih veliko pozornosti usmerili na raziskovanje plemiških

družin in njihovih podložnikov, ki so v srednjeveškem obdobju živeli v beltinskem gradu,

smo vzporedno s tem odkrili veliko gradiva, ki nas je vodilo do ideje za enkraten turistični

produkt naše letošnje turistične naloge: Neiztrohnjeno srce. Zadnja plemiška rodbina, ki

si je lastila grad od leta 1881 do druge svetovne vojne, je bila rodbina Zichy. Zapisi pričajo, da

se zadnje beltinske grofice Marije Ifigenije Zichy ljudje spominjajo kot dobrosrčne in milostljive

ženske, kar naj bi njeni najbližji sodelavci radi izkoristili. O njej kroži zanimiva in dokaj tragična

ljubezenska zgodba, v kateri je opisana ljubezen med njo in preprostim kmečkim fantom.

Ohranjeni zapisi kažejo, da je zaradi nesrečne ljubezni fant končal svoje življenje, grofica pa ga

nikoli ni pozabila in se zaradi njega tudi nikdar ni poročila ali imela potomcev. Umrla je leta

1977, z njeno smrtjo pa se je zaključila tudi doba beltinskih grofov. Marija Zichy je obenem tudi

zadnja beltinska grofica, pokopana v Beltincih. Domačini pravijo, da njeno srce, ki je bilo polno

ljubezni in bridke bolečine, ni strohnelo, da grofica še danes blodi po mürskih gozdovih na Otoku

ljubezni, kjer sta se rada skrivaj sestajala, da fanta še kliče in išče. Kljub vsemu pa ostaja grofica

podoba neke dobrote in iskrene privoščljivosti do ljubezni drugih – drugim je pomagala, da so

se jim uresničile želje in gorečnost v ljubezni, zato smo podmladkarji sklenili, da grofici postavimo

kulturni spomenik – Neiztrohnjeno srce, kot simbol njenega, še živega srca, ki je simbol

prave večne ljubezni. Za spomenik pa je vsekakor pravo mesto, kjer sta se srečevala in bila srečna

- Otok ljubezni v Ižakovcih.

KULTURA

20 | 21

Osnovna šola Beltinci

Panonska 35/b, 9231 Beltinci

T (02) 541 31 00

E tajnistvo@osbeltinci.si

www.osbeltinci.si


S turističnim produktom Neiztrohnjeno srce bomo obogatili četrtkov večer 27. Büjraških dnevov v Ižakovcih (Otok ljubezni),

ki je bil prejšnja leta namenjen mitologiji, letos pa ga bo v sodelovanju z organizatorji nadomestil naš dogodek,

poimenovan po kulturnem spomeniku Neiztrohnjeno srce.

Program

16.00–16.30 Zbiranje udeležencev in pozdrav

16.45–17.05 Zgodba o grofici in mlinarjevem sinu na mestu, kjer sta se skrivaj srečevala

17.05–17.15 Opis poteka kulturnega programa in predstavitev turističnega proizvoda

17.15–18.15 Dejavnosti:

• nabiranje naravnega materiala,

• izdelava manjše verzije neiztrohnjenega srca (lubje, naravne barve),

• izdelava mozaikov (srčkov) iz mürskih kamnov in barvanje z naravnimi barvami,

• fotografiranje na temo ljubezni:

~ ~ izsekov okolice ob reki Muri,

~ ~ izdelanih motivov izpod rok udeležencev (iz danega naravnega materiala v okolici),

~ ~ udeležencev samih – po želji.

18.15–18.00 Selitev udeležencev na brod na reki Muri. Tam jih pričaka prekmurski pesnik Tine Mlinarič. Pesnik prebere

svojo lastno pesem o ljubezni, primerno vsem generacijam. Ob soju bakel in šumenju Mure obiskovalci izlivajo

srce na lubje (pišejo s črnilom), otroci rišejo srčke, pišejo preproste pesmice, zgodbice, pisma ljubljeni osebi.

Izdelava kulturnega spomenika na büjraški način (Franc Režonja).

Z nastalimi izdelki z udeleženci napolnimo srce, ga fotografiramo in sliko shranimo v Obrežni hiši.

V ozadju, skozi mogočna drevesa, pa se pojavi silhueta nesrečne grofice, ki tava in še po tolikih letih išče

prepovedano in izgubljeno ljubezen.

19.45 Glasba se počasi konča, grofica zapusti prostor dogajanja in večer se nadaljuje v prijetnem klepetu udeležencev,

ob ognju in ob pajanju kruha.

Neiztrohnjeno srce

Izdelan spomenik Neiztrohnjeno srce bo stal na Otoku

ljubezni v čast grofici. Spomenik je v obliki srca, robovi

so “preraščeni“ z bršljanom, ki je naravno rastje na tistem

področju. Vmes pa spomenik v obliki mreže povezujejo

veje vrbe. Na te veje se nanašajo izdelki obiskovalcev, ki

bodo nastali v okviru naše prireditve. Spomenik je umeščen

v naravni prostor na Otoku ljubezni v Ižakovcih.

Ana Tivadar, Eva Tivadar, Lea Pozderec, Lea Peterka,

Klara Smej, Lara Škalič, Patricija Erjavec

mentorice: Jasmina Štaus Žižek, Mateja Horvat Duh, Polonca Kolbl Ivajnšič


Ajdi na Ajdovski

gradec!

Arheološko najdišče Ajdovski gradec velja za prazgodovinsko naselbino oziroma najstarejšo

vas v Bohinju, a je še vedno premalo raziskano in turistično znano. Ker letošnji festival

promovira kulturo in turizem, se nam je zdel Ajdovski gradec s svojo markantno lego

ob vstopu v Bohinjsko kotlino idealno izhodišče našega turističnega proizvoda.

Za obiskovalce, ki želijo Bohinj doživeti drugače, smo pripravili učno pot, interaktivno doživetje

s posebno mobilno aplikacijo Misija: ajdovski ‘rešpetin’ 360°. Na tematskem interaktivnem

doživetju turist lahko z vodniki ali samostojno z mobilno aplikacijo spozna kulturno

dediščino, ki se nahaja v smeri vseh štirih strani neba, z izhodiščem na vrhu hriba Ajdovski

gradec. Na severu srečamo znamenito cerkev na Bitnjah s pokopališčem, na vzhodu plavž sv.

Heme, na zahodu slap Savico in na jugu Bohinjski predor. Obiskovalci bodo lahko kulturno, naravno

in tehniško dediščino doživeli na sodoben, interpretativen način, na samem mestu v naravi.

Doživetje, ki smo ga pripravili, je zanimivo tako za slovenske kot tuje turiste in obiskovalce,

saj Ajdovski gradec omenja že veliki slovenski pesnik France Prešeren v epu Krst pri Savici.

KULTURA

22 | 23

Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja

Bohinjska Bistrica

Savska cesta 10, 4264 Bohinjska Bistrica

T (04) 577 00 00

E osbohinj@osbohinj.si

www.osbohinj.si


Potek interaktivnega doživetja

Misija ajdovski 'rešpetin' 360°

Točke interaktivnega

doživetja/učne poti

Ajdovski gradec –

izhodiščna točka

Plavž svete Heme in

Žiga Zois – vzhodna

točka

Bitenjska cerkev

s pokopališčem –

severna točka

Slap Savica – zahodna

točka

Bohinjski predor –

južna točka

Opis točke Delavnica Primer izziva na mobilni

aplikaciji

Arheološko najdišče iz Arheološka izkopavanja, Kako se imenuje glavni junak

starejše železne dobe kovanje noža

Uvoda h Krstu pri Savici?

Sveta Hema – lastnica

železarskega obrata pri

Nomenju; Žiga Zois –

lastnik fužin v Bohinju

Najstarejša romarska

cerkev v Bohinju

z grobiščem, ki je

pripadalo naselbini na

Ajdovskem gradcu

Prizorišče Prešernove

pesnitve Krst pri Savici

Bohinjski predor – eden

najdaljših slovenskih

železniških predorov

Metanje podkev in

ritmična izvedba pesmi

Izdelava nakita po

zgledu nagrobnih

pridatkov

Na stolpni uri pri Zoisovem

gradu poišči zaščitni simbol

Žiga Zoisa

Koliko stopnic so morali

romarji prehoditi do glavnega

vhoda v cerkev na Bitnjah?

Kaligrafski zapis verzov Kako se imenuje književna

iz Krsta pri Savici junakinja iz Krsta pri Savici?

Ogled razstave v vagonu Izdelaj “selfi“ z zabavnimi

avtovlaka (Maks Klodič rekviziti

– ustvarjalec novih poti)

Turistični vodnik

Ajdovska deklica in

arheologa

Sveta Hema,

Žiga Zois

Duhec iz

prazgodovine

Bogomila, Črtomir,

France Prešeren

Inženir Maks

Klodič

Plavž svete Heme

Ustno izročilo, ki sicer nima zgodovinskega ozadja in po katerem

naj bi koroška kneginja Hema v 11.stoletju imela v lasti

železarski obrat pri Nomenju (plavži sv. Heme), daje slutiti, da

železarstvo v obdobju srednjega veka ni zamrlo.

Na koncu uspešno opravljenih izzivov na misiji

se v aplikaciji pokaže prejet žig/logotip, ki smo ga

sami izdelali posebej za to interaktivno doživetje.

Ana Zalokar, Nuša Mlakar, Sara Gašperin, Dora Sabalič, Iza Medja,

Karin Mihelčič, Iza Lavtar, David Rotar Arh, Tilen Varl, Marko Kalita,

Mark Mencinger, Sara Šeničnjak, Tina Bučar, Danaja Smukavec,

Nik Prešeren, Larisa Bučar, Maja Rozman, Taisia Nenarokov, Neli Bernik,

Maks Proje, Zvezda Vesna Košir, Nika Markelj, Varja Titova, Anja Repinc,

Iza Jensko, Emiliya Vernikovska, Nejc Horvat, Lena Repinc,

Tija Klemenčič, Vid Medja Peskar

mentorice: Marija Helena Logar, Lucija Markelj Jensko, Nataša Stare, Nataša Mrak


S kamišibajem

po Ratečah ad

žoka da krapa

Rateče, ki jim pravijo tudi Kranjska Sibirija, skrivajo ogromno legend, ki jih boste spoznali,

če se nam boste pridružili S kamišibajem po Ratečah ad žoka da krapa. V štirih urah boste

na kratkem sprehodu videli, kje v Ratečah je možno drsati na naravnem drsališču, zakaj

so morali Ratečani pol ure hoditi do železniške postaje, kaj imajo skupnega gosi in cerkev sv.

Duha, Turki in cerkev sv. Tomaža, pa tudi Turki in črna mačka. Spoznali boste rateško narodno

nošo in se pogovarjali v rateškem narečju. V živo boste videli izdelavo žokov in pripravo

krapov. S krapi se boste tudi posladkali. Pa tudi s hrepovci in prestami. Domov boste odšli z

magnetkom, ki vas bo še čez mnogo let spomnil na prijeten izlet S kamišibajem po Ratečah ad

žoka da krapa. Lahko pa se boste odločili tudi za nakup naše družabne igre.

Za pokušino pa sta tu dve legendi:

“Neki rateški gospodar iz Rožičeve hiše je imel

gosi. Gosi so mu ušle in šele čez nekaj let prišle

nazaj ter se usedle na grič blizu hiš. Mož je

imel to kakor opomin, naj postavi na tem kraju

kak spomin Bogu v čast. Res zida na dotičnem

griču lično cerkev, ki stoji še dandanes.“

Cerkev sv. Duha in gosi.

Narisala: Jerneja Peternel

KULTURA

24 | 25

Osnovna šola Josipa Vandota

Koroška ulica 12, 4280 Kranjska Gora

T (04) 58 84 850

E osjvkg.tajnistvo@siol.net

www.osjv-kranjskagora.si


“Po ljudskem izročilu so nekdaj mrliče iz Rateč pokopavali

na Rodinah. Pozimi, ob velikem snegu in mrazu, so morali

hraniti umrle na hladnem in so jih na rodinsko pokopališče

pripeljali šele, ko so si utrli pot za sani. Nekoč so pomotoma

pokopali skrinjo s suhimi hruškami, domači pa so šele

po pogrebu spoznali, da je “truga“ z mrličem ostala doma.

Ker so Rodine kar oddaljene od Rateč, se pripoveduje, da je

mož pokojno ženo spremil na Rodine, nazaj grede pa se že

oženil in pripeljal domov novo gospodinjo.“

Program

10.00–10.10 Ledine

10.10–10.15 Pot do stare železniške postaje

10.15–10.20 Stara železniška postaja

10.20–10.35 Pot do poslopja nekdanje šole

10.35–10.45 Poslopje nekdanje šole

10.45–10.55 Cerkev sv. Duha

10.55–11.05 Pot do cerkve sv. Tomaža

11.05–11.20 Cerkev sv. Tomaža s pokopališčem

11.20–11.30 Pot do Kajžnkove hiše

11.30–11.45 Kajžnkova hiša

11.45–12.00 Trg na Gorici

12.00–14.00 Rateška kuhnja in prikaz izdelave žokov

14.00 Zaključek izleta

Truga s hruškami.

Narisal: Urban Dereani

Postanki na našem izletu.

Vid Bačnar, Pika Cuznar, Ema Demec, Urban Dereani, Kaja Kerštajn,

Ines Kolarič, Gaja Lahajnar, Zala Lavtižar Žerjav, Marta Mlinar,

Jerneja Peternel, Bor Petrovič, Sabina Robič, Andrada Maria Šmehil

mentorici: Petra Berčič, Helena Smolej


Kulturajmo

po anovsko

Ali ne bi bilo lepo preživeti kakega dneva s kulturniki, z njimi zapeti ali zaplesati, se preizkusiti

v igri ali likovnem ustvarjanju? Ste kdaj pomislili na to? Mi smo! Pojdimo in ustvarjajmo

skupaj! Obiščite naš kraj, se družite s folklorniki, pevci, amaterskimi igralci in komiki,

spoznajte kaj novega in se ob tem še sprostite in zabavajte.

Poudarek naše ponudbe bo kulturno dogajanje in prireditve v kraju, ki jih v sodelovanju organizirata

kulturno in turistično društvo. Priključila se bo naša projektna skupina, povabili

pa bomo tudi goste. Zato smo v naši ponudbi Kulturajmo po anovsko združili oboje, tako

pridobivanje znanja, kakor tudi zabavo ob prijetnem druženju vrstnikov, prijateljev ali družine.

Vključili smo kulturne prireditve v kraju (Za domače po domače, Poletna noč, Večer smeha,

Večer plesa, Večer muzikalov, Glas slovenskih goric, razne delavnice in koncerte), ki so že del

kulturne in turistične ponudbe, ki postaja tradicionalna, dodali pa smo še delavnice in zaključni

koncert z dobrodelno noto.

Pa dajmo, “kulturajmo po anovsko“! Pridite, ne bo vam žal!

KULTURA

26 | 27

Osnovna šola Sveta Ana

Sveta Ana 14, 2233 Sveta Ana

T (02) 72 95 870

E info@sveta-ana.org

www.sveta-ana.org


Program

9.00 Zbiranje na ploščadi

9.15–10.00 Ogled predstavitvenega filma, središča kraja,

KTC

10.00–11.00 Premik na kraje druženja, malica

11.00–14.00 Druženje ob petju, plesu in igri, delavnice

14.00–15.30 Kosilo

15.30–16.30 Delavnice in priprava na koncert

17.00–18.30 Zaključek z dobrodelnim koncertom v KTC

19.00 Odhod

Itinerarij

1. Občinsko središče in KTC

Naše popotovanje bi se začelo

v KTC (Kulturno-tu ri sti čnem

centru), kjer bi si ogledali kratek

predstavitveni film o občini.

V Sveti Ani je turizem v vzponu.

Vsako leto si ta idiličen majhen

kraj pride ogledat mnogo ljudi. Obiskovalce bi pozdravili

tudi s kratkim kulturnim programom, ki bi vseboval petje,

ples in igro.

2. Grafonževa domačija

Naš del z delavnicami se prične

na Grafonževi kmetiji, kjer spoznamo

zgodovino domačije in

njen etnološki pomen. Domačija

je bila zgrajena leta 1841 v značilnem

štajerskem slogu. Domačija ima status lokalnega

etnološkega spomenika EŠD 23203. Tako kot zunanjost

vabi tudi notranjost hiše. Prijetni domači ambient nudi

sprostitev ob veliki kmečki mizi, kjer najde prostor okoli

25 ljudi, prijazna gospodarja pa poskrbita za dobro počutje

in hrano.

3. Druženje ob petju

V naših krajih so ljudje že od

nekdaj prepevali. Po domačih

kmečkih opravilih so se družili

ob petju in plesu. Naš cerkveno-

-prosvetni pevski zbor se lahko

Zemljevid poti

pohvali z dolgo tradicijo obujanja narodnih, cerkvenih in

drugih pesmi. Vse več mladih se odloči za petje, ki ga lahko

doživite in se naučite kake pesmi tudi sami.

4. Druženje ob plesu

Svoje spretnosti v plesu lahko

preizkusite v družbi domačih

folklornikov, ki vas bodo naučili

plesati štajerske plese, vam

pribli žali šege in navade ob plesih

in dogodkih.

5. Druženje ob igri

Člani domače dramske skupine

so pravi mojstri igre. Z njimi

lahko odpotujete v preteklost ali

se preizkusite v sodobni igri ali

skeču. Zaigrali in družili se boste

na odru v domačem KTC-ju.

6. Delavnice – izdelajmo kamišibaj

Pa še lastno gledališče se lahko

naučite izdelati. Samo malo domišljije

potrebujete in spretne

roke, za material in pomoč pa

bomo poskrbeli kar člani raziskovalne

skupine.

7. Koncert

Za konec pa vsi udeleženci skupaj z vnaprej povabljenimi

glasbenimi gosti pripravimo predstavitev - koncert v dobrodelne

namene v KTC.

Aljaž Senekovič, Matej Rajter, Karin Gosak, Melisa Zadravec, Nina Simonič,

Nika Simonič, Katja Golob, Sara Fras, Kristjan Ornik, Urban Ornik,

Zarja Peček, Tamara Dvoršak, Jakob Šijanec, Lana Koler, Kaja Knedl,

Anika Kranclbinder, Vita Peček, Julija Zemljič, Maja Holer

mentorici: Ana Šnofl, Irena Rola - Bek, somentor: Žan Rola


Kurentkult

Kako v najboljši luči predstaviti kulturo na Ptuju? Kaj ponuditi turistom, česar jim potovalne

agencije in internet ne? Nekaj posebnega in drugačnega od vsakdanjih turističnih

ponudb.

Kaj nam sploh ponuja malo in staro mesto, kot je Ptuj? Kaj bi privabilo na Ptuj še več turistov?

Nam mesto ponuja kaj še neznanega oz. nepoznanega? Odgovore in rešitve na ta

vprašanja imamo mi. Na zanimiv način vas bomo popeljali v svet kulturne dediščine na

Ptuju in vam predstavili kurenta kot kult osebnosti. V naše zanimive vodene programe smo

vključili veliko različnih delavnic, ogledov in prireditev. Seveda nismo pozabili na osrednji

dogodek na Ptuju v času pustovanja – mednarodno pustno povorko.

Vabimo vas torej, da se nam pridružite in z nami preživite prelep dan oziroma vikend na

potepanju po Ptuju in raziskovanju dediščine kurenta ter njegovega pomena.

Predstavitev dveh izmed štirih programov

Program, ki je primeren za vse generacije, je organiziran in izvedljiv samo v pustnem času,

in sicer na pustno soboto ali nedeljo.

9.00 Prihod pred OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici (krofi, flancati, čaj in kava)

9.30 Odhod avtobusa do delavnice družine Klinc v Spuhlji, kjer izdelujejo kurentije

11.30 Voden ogled etnografske zbirke mask na ptujskem gradu

12.30 Čas za kosilo po izbiri v bližnji restavraciji (lastni strošek)

13.30 Ogled mednarodne pustne povorke

17.30 Ogled predstave Kurent v Mestnem gledališču Ptuj

19.00 Zaključek on kozarčku vina, zahvala in odhod domov

KULTURA

28 | 29

Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj

Župančičeva 10, 2250 Ptuj

T (02) 780 04 70

E o-ljvrtptuj.mb@guest.arnes.si

www.os-ljudskivrtptuj.si


Dvodnevni program, ki ga priporočamo vsem generacijam.

1. dan

13.00 Prihod pred OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica

13.30 Odhod avtobusa do delavnice družine Klinc v Spuhlji, kjer izdelujejo kurentije

16.00 Voden ogled po mestu ali ogled Skritega Ptuja ter “mistične“ Panorame

17.00 Kratek odmor in čas za kavo

17.30 Ogled predstave Kurent v Mestnem gledališču Ptuj

19.30 Večerja v hostlu Kurent

20.30 Dejavnosti po izbiri: delavnica izdelovanja kurentov iz gline, maskiranje v različne pustne like, priprava pijače Kurent,

večerni sprehod po mestu, nočno kopanje v termah Ptuj (brezplačni mestni avtobus), v pustem času obisk karnevalske

dvorane (po končanih delavnicah izberemo najlepši izdelek in masko dneva ter podelimo nagrado)

22.30 Čas za počitek

Če se program datumsko ujema s svečnico (2. februar), je možno organizirati ogled kurentovega skoka (ob polnoči).

2. dan

8.00 Zajtrk v hostlu

8.30 Odhod do gradu

9.00 Voden ogled etnografske zbirke mask na Ptujskem gradu

10. 00 Ogled Skritega Ptuja ter “mistične“ Panorame (v času leta, ko se tega ne da ogledati prejšnji dan) ali voden ogled po

starem Ptuju

11.30 Odmor za kavo in malico

12.30 Delavnica peke krofov in krhkih flancatov ter priprava pogrinjkov za poznejšo degustacijo dobrot, ki so jih pripravili

na delavnici

15.30 Zahvala in zaključek ob kozarčku vina

Kurentov skok

Vsako leto na svečnico, v noči z 2. na 3. februar, se zberejo

kurenti na tradicionalnem kurentovem skoku. Z atraktivnim

plesom napovejo prihod pustnega časa. Od polnoči

naprej si lahko namreč številni kurenti nadenejo ovčje kožuhe,

okrog pasu opašejo verigo z zvonci, nadenejo gamaše

in težke čevlje ter si čez glavo položijo kurentovo kapo

oziroma masko. K obvezni kurentovi opremi sodi še ježevka,

ki jo kurenti običajno držijo v levi roki. S to prireditvijo

se ohranja staro izročilo, ki pravi, da si kurenti

po svečnici lahko nadenejo zvonce in začnejo s svojim

poslanstvom odganjanja zime. Kurentov skok je postal v

zadnjih letih zelo priljubljena prireditev, ki se je Ptujčani

in okoličani udeležujejo v lepem številu. V preteklosti

so si smeli sicer kurentovo opravo nadeti samo neporočeni

fantje, danes so kurenti lahko tudi možje, otroci in

ženske, kar je nedvomno prispevalo k množičnosti in večji

popularnosti ohranjanja te tradicije.

Kurenti (vir: zasebna zbirka družine Klinc)

Nataša Žitnik, Ela Černila, Jona Vedernjak, Lora Ferš, Eva Žlahtič,

Lana Galič, Blaž Pogelšek, Klemen Mlakar, Ela Šemrl, Pia Klasinc

mentorici: Martina Prejac, Elka Mlakar


Perišče Črešnjevec

Pranje perila kot so prale naše babice

V raziskovalni nalogi so učenci odkrivali pomen starega vaškega perišča nekoč in danes

ter spoznavali dogodke, povezane s starim periščem, saj je nekoč perišče veljalo za

pomemben družaben kraj, kjer so se zbirali vaščani. Razmišljali so, kako bi dogajanje na

starem perišču ponovno obudili in ga naredili privlačnega za turiste.

Izhajali so iz treh ključnih vprašanj, ki so si jih zastavili:

1. Kako predstaviti kulturne znamenitosti Črešnjevca na drugačen, atraktiven način,

ki bi bil privlačen tudi mladim.

2. Kaj ponuditi turistu, ki obišče Črešnjevec?

3. Kako obuditi dogajanje na starem perišču?

Preko raziskovalne naloge so učenci iskali odgovore na zastavljena vprašanja in hkrati razvili

tri različne turistične produkte, za katere so izdelali tudi 3D turistični prospekt Pridi na

Črešnjevec in … (spoznaj, se nauči, doživi):

1. Kulturne znamenitosti Črešnjevca bi predstavili s pomočjo predelanega starodobnega avtobusa,

ki je v petdesetih letih vozil zaposlene delavce podjetja Impol v Slovenski Bistrici na delovno

mesto. Predhodno so izbrali turistično traso, po kateri bi popeljali turiste. Učenci so izdelali

promocijske vstopnice in se dogovorili s člani Avto-moto Classic Slovenska Bistrica glede predvidenih

terminov vožnje po turističnih znamenitostih Črešnjevca. To so predhodno tudi sami preizkusili

in se prepričali, da je vožnja s takim avtobusom resnično nekaj posebnega. Žametno oblazinjeni

sedeži in klubska mizica ob vsaki vrsti so resnično vredni, da jih vsak preskusi na lastni

koži.

2. Turistu, ki pride v Črešnjevec, bi ponudili znanje izdelovanja naravnih mil in pralnih praškov,

kot so jih izdelovale perice včasih. Poleg tega pa izvejo o pomenu njihove uporabe iz ekološkega

vidika. V ta namen so pripravili tudi etikete in dekorativno embalažo za potencialne kupce

izdelkov.

KULTURA

30 | 31

Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec

Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica

T (02) 80 55 150

E o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si

www.cresnjevec.si


3. Dogajanje na perišču bi obudili z organizacijo lokalnih

dogodkov. Tako so organizirali literarno-fotografski natečaj

ter tako spodbudili ostale učence šole, da so sodelovali

s svojimi prispevki ter na koncu razglasili zmagovalca

v posamezni kategoriji. Organizirali so tudi prikaz pranja

perila v tradicionalnih nošah, ob uporabi lesenega soda,

ribežna in krtače.

3D prospekt: Pridi na Črešnjevec in….(spoznaj,

se nauči, doživi):

Učenci so raziskovali kulturno dediščino Črešnjevca in izdelali

turistično karto, ki vključuje znamenitosti, ki si jih

lahko turisti ogledajo v sklopu vožnje s starodobnikom.

Etikete za naravna mila in pralne praške

Perišče Črešnjevec

Perice od daleč in od blizu so na Črešnjevsko vaško perišče

in nazaj hodile peš, v rokah so nosile perilo in pripomočke.

Vsaka perica je potrebovala svoje pripomočke

za pranje perila. Ti so bili: lonec, škaf, ribežen in milo ki

so ga same izdelale doma. Zaradi mokrega perila, ki so ga

morale ožemati in dvigovati, jih je pogosto bolel hrbet in

trebuh, ob mrzlih dneh jih je zelo zeblo v roke. Pranje perila

so si popestrile z vaškimi čenčami in prepevanjem.

Najpogosteje so prale vsaj 4 perice ali več, k perišču pa so

pogosto pripeljale tudi svoje otroke, ki so se med tem časom

zamotili sami. Igrali so se različne igre. Najprej so

si perilo razdelile na rjuhe, brisače in oblačila. Nato je

bilo ročno pranje perila razdeljeno na tri faze. Perilo so

najprej pustile nekaj ur namakati v mlačni vodi, pomešani

z lugom, da se je perilo dobro zmehčalo. Vodo so si

pogrele doma in jo prinesle do perišča ali pa so si pri perišču

že prej zakurile in nato pogrele vodo tam. Perilo so v

primeru res trdovratnih madežev predhodno kuhale, da

se je umazanija izločila. Temu je sledil najtežji del, to je

“izpiranje“. Perilo so začele militi tako, da so kos oblačila

položile na ribežen in drgnile z milom dokler ni bilo čisto.

To so ponovile večkrat, še posebej, če je imel kakšen kos

oblačila madež, ki ni izginil prvič. Pomagale so si tudi s

pepelom in sodo, ki so jo skozi večji škaf, v katerega so perilo

potrosile, potem so to temeljito oprale. Ko je bilo perilo

čisto, so ga ožele s pomočjo nekakšne ožemalne naprave,

ki se je imenovala “periš“. Vsaka perica je vzela po en

kos oblačila in ga začela metati po kamniti plošči in nazaj

do sebe, dokler ni bilo perilo skoraj suho. Po težkem delu,

ki so ga upravljale enkrat tedensko, so se odpravile domov

s čistim perilom

Ajda Kristan, Hana Pahič, Aljaž Pliberšek, Julija Švab, Vita Vinter,

Ana Kropec, Ana Ternik, Lučka Gregorič, Scharon Raščan

mentorja: Igor Keber, Nina Globovnik


Po poteh

Lahove Mime

Oplotničanka Marija Lah (Lahova Mima) je bila v Oplotnici zelo znana vedeževalka

(losarca), ki je s svojimi zelo točnimi napovedmi prihodnosti slovela daleč naokrog. Ker je

bila tako zelo uspešna v napovedovanju usode ljudi, smo se odločili, da njeno moč izkoristimo

ter jo vključimo v naš turistični proizvod. Za turiste bomo pripravili dan z njenim duhom,

ki jih bo popeljal po znamenitostih iz naše občine. Samo dogajanje bomo popestrili z

različnimi zabavnimi nalogami in ugankami na različnih lokacijah, ki so na različne načine

povezane z življenjem Lahove Mime. Uspešno rešena naloga, bo obiskovalcem dala namig, ki

jih bo popeljal na naslednjo točko. V primeru težav pri reševanju nalog, pa jim bo pomagal duh

Lahove Mime. Dogajanje bomo zaključili z zabavnim druženjem v oplotniški graščini, kjer bo

tudi začetek našega dogodka, ki ga predvidevamo organizirati 31. oktobra, ko je noč čarovnic.

Kaj se bo dogajalo?

Zbrali se bomo pred vhodom v Oplotniško graščino. Po uvodnih besedah našega vodiča bodo

obiskovalci dobili zavitek z navodili. Ta zvitek jih bo vodil do sobe v graščini (Štiblc), kjer se bo

dogodek začel. Skupino bo spremljal en učenec – spremljevalec, oblečen v duha Lahove Mime,

ki bo skrbel za varnost, in da skupina ne bo zašla s poti. V sobi v graščini bodo obiskovalci dobili

navodila za klicanje duhov. Po navodilih in s pripravljenimi pripomočki za klicanje duhov,

bodo poskušali poklicati duhove. Prikazal se jim bo duh Lahove Mime. Ta se jim bo predstavil

in jim povedal, kje se zdaj nahajajo (v sobi, ki se imenuje Štiblc), nato pa jim bo dal navodila

za iskanje naslednjega namiga s pomočjo ugank in besednih iger. Ko bodo našli namig, bo ta

vseboval navodila za pot do naslednje točke v Gorici pri Oplotnici, kjer še danes stoji klet hiše,

KULTURA

32 | 33

Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica

Ulica Pohorskega bataljona 19, 2317 Oplotnica

T (02) 801 94 23

E o-pobaoplot.mb@guest.arnes.si

www.osoplotnica.si


kjer je živela Lahova Mima. Udeleženci bodo pri izstopu

iz graščine prejeli bakle, s pomočjo katerih si bodo osvetljevali

pot do Gorice pri Oplotnici. Spremljal jih bo duh

Lahove Mime in skrbel, da ne zaidejo s poti. Obenem bo

duh pripovedoval o napovedih, ki so se uresničile pri vedeževanju

Lahove Mime.

Preden bodo obiskovalci vstopili v klet hiše Lahove Mime,

bodo morali poiskati še ključ, ki odpira vrata. V kleti jim

bo duh razkazal, kaj je še ostalo od “njenih živih dni“, s

pomočjo namigov pa bodo morali v kleti najti nov listek z

navodili, ki jih bo popeljal do naslednje točke.

Naslednje točka bo kapela v Gorici pri Oplotnici, kamor

je Lahova Mima zelo pogosto zahajala k molitvi. Le nekaj

korakov stran, pa je ostanek nekdanjega studenca, kamor

je hodila po vodo. Oboje si bodo lahko obiskovalci

ogledali sami in s pomočjo namigov poiskali naslednja

navodila.

Pot jih bo naprej vodila do Cerkve Sv. Janeza Krstnika

v Čadramu pri Oplotnici, kamor je Lahova Mima hodila

k maši. Tam jim bo duh Lahove Mime predstavil

to znamenito cerkev, sami pa bodo poiskali navodila za

nadaljevanje.

Pot se bo nadaljevala vse do pokopališča. Da pa bo dogajanje

zanimivo tudi na pokopališču, bomo tudi tukaj

pripravili zanimive uganke za obiskovalce, ki si bodo med

drugim tudi ogledali prostor, kjer je bil grob Lahove Mime

in tam našli navodila za vrnitev k oplotniški graščini, kjer

bo sledila še predstavitev kulinarike iz časa Lahove Mime,

degustacija vin v Vinoteki in rajanje pozno v noč.

Graščina

Oplotniško graščino oziroma Žički dvorec so med leti

1621 in 1631 zgradili žički kartuzijani, ki so tu dominirali

600 let. Dvorec je bil pomembno gospodarsko središče

le-teh. Njegovi prostori so bili nekdaj bogato opremljeni

ter razkošni. V niši na vzhodni zunanjščini kapele

je kakovostna baročna skulptura Sv. Janeza Krstnika, ki

naj bi bila po prvi svetovni vojni pripeljana iz Žičke kartuzije.

Posebna pozornost pripada kapeli, ki je okrašena

z dobro ohranjeno štukaturo. Le-ta je najkvalitetnejše

tovrstno delo na slovenskem Štajerskem in je tesno povezana

z grobnico cesarja Ferdinanda II. v Gradcu, saj

je štukaturni okras kripte zelo podoben oplotniškemu.

Nekdaj je imela kapela bogato opremo in številne oljne

slike. Posebno znana je kovana ograja, ki pa se je edina

rešila, saj so jo zavrgli na podstrešje. Kapela je imela

tudi oltar, ki je bil posvečen Mariji Devici. Graščina je

bila s pomočjo evropskih sredstev popolnoma obnovljena

v letu 2010.

Program

17.00–18.00 Graščina v Oplotnici

18.00-18.15 Pot v Gorico pri Oplotnici

18.15–19.00 Klet Lahove Mime v Gorici pri Oplotnici

19.00-19.10 Pot do kapele v Gorici pri Oplotnici

19.10–19.45 Kapela v Gorici pri Oplotnici

19.45-20.00 Pot do perišča v Oplotnici

20.00-20.30 Perišče v Oplotnici

20.30-20.45 Pot do cerkve v Čadramu pri Oplotnici

20.45-21.15 Cerkev Sv. Janeza Krstnika v Čadramu

21.15-21.25 Pot do pokopališča v Čadramu pri Oplotnici

21.25–22.00 Pokopališče v Čadramu pri Oplotnici

22.00-22.15 Pot do graščine v Oplotnici

22.15-24.00 Graščina v Oplotnici

Julija Fridrih, Ava Dukarič, Edi Potočnik, Tjaša Vivod, Nuša Pliberšek,

Nika Draksler, Zala Filipič, Nik Škorjanc, Žiga Erjavec, Eneja Pišek

mentorici: Nina Razboršek, Sanja Žgavc


Predpraznično doživetje

v Plavčkovi deželi

Veržej z okolico ima dolgo kulturno tradicijo. Čeprav so prebivalce Veržeja okoličani v

preteklosti zaradi raznih posmehljivih zgodb, ki so krožile o njih, zbadali in spraševali

kako je s kulturo pri vas, so jim naši predniki hudomušno odgovarjali: “Pri nas pa kultura

raste kar na tleh, le pobrati jo je treba.“ Veržej je tako še dandanes znan po vsesplošni

ustvarjalnosti ljudi, kultura pa ima pomembno mesto v življenju Veržejcev.

Kakor je zapisal F. Just (2013): “Tako kot neusahljivi tok bližnje reke Mure vztrajno poganja

kolo veržejskega Babičevega mlina, tako tok zelo močno poganja ustvarjalnost Veržejcev

še danes. Ravninska pokrajina Murskega polja, zgodovinski dogodki v katerih so sodelovali,

zemlja, ki so jo obdelovali, Mura, ki je dajala in pogosto jemala – vse to je v prebivalcih občine

Veržej skozi stoletja kopičilo posebno kolektivno izkušnjo, ki se je odrazila v njihovem temperamentu

in značaju, v pokončni narodnostni drži, v umnem gospodarjenju z zemljo in medsebojni

povezanosti.“

S turističnim produktom želimo obiskovalce popeljali v prelepo prleško pokrajino. Turistični

produkt je umeščen v predpraznični božično-novoletni čas, v čas, ko se v Veržeju zvrsti veliko

kulturnih dogodkov. Že obstoječe turistične in kulturne vsebine smo oblikovali v nov dvodnevni

turistični produkt z naslovom Predpraznično doživetje v Plavčkovi deželi. Da bi bila ponudba

privlačnejša za otroke, smo dodali maskoto Plavčka, v vlogah Plavčka slavčka, vodiča in rokodelca,

ki obiskovalce popelje po znamenitostih naše občine in jim približa pomen

praznovanja božiča.

In zakaj maskota Plavček? Ker so ob reki Muri ohranjene največje površine

poplavnih, močvirnih in obrežnih gozdov v Sloveniji in ker je tukaj dom številnih

rastlin in živali. Tukaj je tudi eno redkih bivališč žabe plavčka v Sloveniji.

Ta poseben žabec plavček nekaj dni v letu, v času svatovanja svojo barvo

KULTURA

34 | 35

Osnovna šola Veržej

Puščenjakova ulica 7, 9241 Veržej

T (02) 588 13 90

E info@os-verzej.si, os-verzej.ms@guest.arnes.si

www.os-verzej.si


spremeni v modro. Ob Muri pa si ta dvoživka ime deli še

s plavajočo praprotjo in vrsto sinice.

Oblikovano ponudbo smo namenili družinam, ki bi jih

nastanili v Penzionu Mavrica v Marijanišču, ki nudi tudi

možnost animacije za otroke. Gostom pa bi ponudili tudi

možnost obiska Term Banovci.

Program

22. december

9.00 –10.00 Prihod in nastanitev v Marijanišču; Penzion

Mavrica

10.00–10.30 Dobrodošlica v TIC-u

10.30–12.00 Vodeni ogled kulturnih znamenitosti v

Veržeju

• spominski sobi S. Osterca in F. Kovačiča,

• spomenika S. Osterca in F. Kovačiča ter

parka,

• Marijin steber,

• ogled cerkve Sv. Mihaela v Veržeju.

12.00–13.00 Kosilo in počitek v Marijanišču

13.30–15.30 Pomen božičnih praznikov

Pevsko glasbena ustvarjalnica

Ogled jaslic v Centru DUO in prodajnorazstavne

galerije z izdelki rokodelcev

15.30–17.00 Ogled Babičevega mlina ali dejavnosti po

lastni izbiri oz. animacije v Marijanišču

• igranje biljarda, namizne igre …,

• družabne igre.

17.00–18.00 Večerja v Marijanišču

19.00–20.30 Božični koncert v cerkvi Sv. Mihaela

nadangela v Veržeju

23. december

8.00–9.00 Zajtrk v Marijanišču

9.00–11.30 Izdelovanje prazničnih okraskov v Centru

DUO

12.00–16.30 Možnost izbire ponudbe v Termah Banovci

kosilo in kopanje, savna, animacija za

otroke …

17.00–18.00 Ogled Božične vasi Banovci

18.00–19.00 Odhod domov

Slavko Osterc

Spomenik Slavku Ostercu, skladatelju in glasbenemu

pedagogu (1895-1941), so Veržejci postavili

in odkrili leta 1963 in z njim trajno obeležili spomin

na svojega rojaka, ki je v prvi polovici 20. stoletja

odločilno moderniziral slovensko resno glasbo.

(Krnc, 2013)

Stela Erjavec, Živa Grantaša, Niko Kuzma, Klara Movrin,

Ambrož Prašiček, Nuša Senčar, Tamara Svatina,

Lara Svenšek, Maša Škrget

mentorici: mag. Ksenija Seršen, Klavdija Petovar


ANICA GIBkA

ANICA GIBkA je izlet v še ne znano. Obiskovalec ne pozna točno poti, niti dogodivščin,

ki ga čakajo na poti. Vse kar je pomembno je to, da vzame kolo, pametni telefon,

skenira prvo QR kodo in se odpravi na iskanje skrivnostne Anice po Goričkem. Vsak

naslednji postanek in s tem novo dogodivščino odkriva sproti preko QR kod in sledi

Aničini zgodbi in svojemu cilju potovanja. Vsaka QR koda skriva namreč novo uganko,

nov simbol in nov namig ter s tem del zgodbe o kulturni dediščini pokrajine, ki jo bo dokončno

spoznal na svojem cilju. In na končni cilj izleta bo prišel, ko bo rešil vse uganke in

zbral vse namige, s katerimi bo dobil odgovor na vprašanje – kdo ali kaj je ANICA GIBkA.

KULTURA

36 | 37

Osnovna šola Fokovci

Fokovci 32, 9208 Fokovci

T (02) 544 90 22

E osmsfo1s@guest.arnes.si

www.os-fokovci.si


Program

Čas Kraj (lokacija) Simbol lokacije Aktivnost

9.00 TIC Moravske Toplice Začetek potepanja in prva QR koda – predstavitev

aktivnosti, izročitev zgibanke z navodili (zemljevidom poti,

QR kodo in “beležko“ za zbiranje namigov)

10.00

(trajanje 20

minut)

10. 40

(trajanje 40

minut)

11. 30

(trajanje 20

minut)

12.00

(trajanje 10

minut)

12.15

(trajanje 15

minut)

12.50

(trajanje 15

minut)

13.40

(trajanje 40

minut)

14.50

(trajanje 15

minut)

15.15

(trajanje 30

minut)

Ratkovci

(sirarna)

Ratkovci

(lectarstvo)

Berkovci (mlin)

Selo

(vodnjak na Makotrovem bregu

in sadjarstvo)

Selo

(rotunda)

Prosenjakovci

(grad)

Motvarjevci - kosilo

Bukovnica

(cerkvica, energijske točka)

Filovci (lončarstvo, prekmurska

hiša)

16.00 Moravske Toplice

Tržnica (festival prekmurske

šunke in gibanice)

Druga QR koda in prvi postanek z okrepčilom (degustacijo

in osvežilni napitek)

Tretja QR koda – predstavitev obrti in delavnice

Četrta QR koda in igra (Igra 1) kot uvod v ogled mlina

Peta QR koda in fotografiranje

Šesta QR koda in igra (Igra 2/Igra 4) kot uvod v ogled

rotunde

Sedma QR koda in stara otroška igra (Igra 3)

Kosilo (na osnovi prekmurske kulinarike)

Sedma QR koda (obisk izvira in oskrba s pitno vodo za

nadaljevanje poti)

Osma QR koda in predstavitev dejavnosti preko delavnice

lončarjenja

Zaključna prireditev s sodelovanjem na delavnici (priprava

prekmurske gibanice)

Prekmurska gibanica

Prekmurska gibanica je dobila ime po besedi güba/giba,

kar pomeni guba. Uveljavila se je že v zelo starih časih.

Veljala je za praznično jed in zato so jo večinoma uživali

ob posebnih priložnostih, npr. proščenja, poroke ipd. Ima

svojevrstno lastno recepturo, ki zahteva veliko mero natančnosti,

spretnosti in znanja. Prekmurska gibanica je

sladica, pripravljena iz dveh vrst testa (krhkega na dnu in

vlečenega med plastmi nadevov), na katerega so položeni

različni nadevi (mak, skuta, orehi, jabolka) v točno določenem

zaporedju, med katerimi je zmeraj plast vlečenega

testa. Vrhnja je premazana z maščobnim polivom ali s

kombinacijo maščobnega in smetanovega poliva.

Ajša Dobrijevič, Lennon William Samuel, Lara Kuhar, Amadeja Ilić,

Sabrina Mojzer, Raja Novak, Katarina Ilić, Živa Horvat, Nina Malačič

mentorici: Silvija Sambt, Sonja Tot


1, 2, 3 in že te več ni

Načrtujemo organizacijo aktivnega preživljanja dopoldneva. Vključiti želimo več zanimivosti,

ki jih ponuja naš kraj in jih povezati v zabaven, poučen, pustolovski in razburljiv

dogodek, ki smo ga poimenovali 1, 2, 3 in že te več ni.

Udeležence bo pot vodila ob potoku Sušica, ki je znan po poplavah, tudi usodnih.

Naloga udeležencev bo, da poplavam ubežijo. To pa jim bo uspelo le, če bodo uspešno

reševali naloge, ki jih bodo čakale na poti. Uspešno rešena naloga jih bo pripeljala do namiga,

ki jih bo vodil do naslednje točke na poti. Za vse skupine, ki se bodo uspešno prebile

do cilja in ušle pred poplavami, bo v spremstvu jamarjev organiziran ogled Levakove jame.

Program

9.45–10.00 Zbiranje udeležencev za dogodivščino

10.00–12.40 Potek pustolovščine z izzivi

12.40–13.30 Ogledi jame

13.30–13.45 Odhod domov

Opis aktivnosti po postajah

Pravila

Skupina mora v 100. minutah opraviti vse izzive in priti pravočasno na cilj. V primeru, da je

skupni čas hoje in izzivov skupine več kot 100 minut, skupina ne opravi izziva in ne more na ogled

Levakove jame.

Vsaka skupina bo prejela zemljevid in kompas. Na posamezni postaji bo skupina za pravilno rešeno

nalogo ali opravljen izziv prejela namig za pravilno nadaljevanje poti, animatorji jim bodo

naslednjo točko, do katere mora skupina priti, tudi označili na zemljevidu.

Če skupina v 5 minutah ne bo rešila naloge, jim bo animator pri reševanju pomagal.

Vsi udeleženci morajo upoštevati pravila varne hoje v skupini, prav tako morajo upoštevati navodila

za varen ogled jame.

KULTURA

38 | 39

Osnovna šola Podbočje

Podbočje 82, 8312 Podbočje

T (07) 49 77 030

E os.podbocje@siol.net

www.os-podbocje.si


N T G

L U E

R A V

Rešitev: Lev na trgu.

Šola

V šoli se bo dogodek začel z razdelitvijo udeležencev v

skupine.

Udeleženci si bodo ogledali etnološko in zgodovinsko

razstavo in s pomočjo podatkov, ki jih bodo dobili, skušali

rešiti prvo nalogo. Rešitev naloge jih bo vodila do naslednje

postaje.

Navodilo: Premečite črke tako, da dobite

znamenitost našega kraja in prostor,

kjer ta znemenitost stoji. Ko dobite rešitev,

se hitro odpravite tja.

Ko posamezna skupina razvozla uganko,

se odpravi na trg, kjer jih čakata

nova predstavitev in nova naloga.

Trg s kamnitim levom

Rešitev 1. naloge jih bo pripeljala do kamnitega leva na

trgu.

Tukaj jih bo čakala predstavitev zanimivosti na trgu (lev,

cerkev, najstarejša stavba, lipa). Animator jim bo izročil

naslednjo nalogo. Rešitev le-te jih bo vodila do tročelnega

kamnitega mostu.

Navodilo: Rešite uganko.

Čela kamnita tri ima, v jesenskem času Sušica

poplavlja ga. Rešitev: (tročelni kamniti) most.

Tročelni kamniti most

Rešitev uganke jih bo vodila proti tročelnemu mostu.

Tukaj jih čaka kratka predstavitev dela kulturne dediščine

in pa seveda nov izziv.

Dvorišče pri Černeličevih

Z novo opravljeno uganko bodo prišli do Černeličevih,

poiskali bodo križ, si ga ogledali in poslušali kratko

predstavitev. Sledila bo nova naloga.

Navodilo: Rešite rebus, rešitev vas bo pripeljal k naslednji

postaji.

A=O

R=J

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _AR

Rešitev: Ribogojnica Hribar

Ribogojnica in turistična kmetija Hribar

Rešitev rebusa jih bo usmerila do turistične kmetije

Hribar z ribogojnico. Čakala jih bo krajša predstavitev in

pogostitev z malico in pijačo. Nato bodo udeleženci prejeli

nalogo, ki jih bo vodila do naslednje postaje.

Navodilo: V povedi se skriva ime naprave, ki je bila včasih

v teh krajih nepogrešljiva.

“Tom Linjek ob potoku prebiva in zbira kladiva.“

Rešitev: mlin

Levakova jama – cilj

Tekmovalci bodo z zadnjim izzivom prišli do cilja, kjer jih

bodo pričakali jamarji iz Kostanjevice na Krki. Predstavili

jim bodo posebnosti Levakove jame ter jim omogočili zanimiv

ogled te jame.

Hana Iljaš, Nil Kerin, Leja Banič, Mateja Baznik, Patrik Kožar,

Maja Bučar, Neli Kovačič, Lea Vodopivec, Eva Colarič

mentorici: Suzana Čuš, Renata Jurečič


Hojte, hojte z Juretom

Zelenim kolo zaigrajte

in zapojte!

Turistični proizvod smo ustvarili z namenom, da v naše mesto privabil čim več mladih turistov.

Ugotavljamo namreč, da v našo Belo krajino sicer prihaja veliko turistov, ki pa obiščejo

druge turistične znamenitosti in se le redko ustavijo v našem mestu.

Letošnja tema tekmovanja nas je spomnila na našo bogato kulturno dediščino. Z njo je povezana

tudi naša tradicionalna prireditev Jurjevo, ki že dolga leta sredi aprila poteka v našem

mestu. Prišli smo do ideje, kako bomo v bodoče privabili več obiskovalcev iz drugih krajev.

Razpisali bomo nagradni literarni in likovni natečaj za osnovnošolce iz cele Slovenije na temo

jurjevo. Vse, ki bodo s prispevki sodelovali na natečaju, bomo povabili na naš dogodek oziroma

prireditev in najboljše tudi nagradili. S tem bomo v naše mesto privabili veliko osnovnošolcev

in njihovih staršev.

Program naše prireditve smo razdelili v dva dela, v dopoldanski in popoldanski del. Za popestritev

prireditve smo si turistični podmladkarji zamislili štiri junake, ki so povezani s kulturno dediščino

našega kraja.

Na začetku bo mlade turiste pozdravila gorjanska vila, jim predstavila program prireditve in jih

razdelila v tri skupine. Udeležencem bo razdelila tudi Juretove potne liste z zemljevidom. Mladi

turisti bodo nato obiskali tri različne ustvarjalnice na treh različnih lokacijah, ki jih bodo poiskali

s pomočjo zemljevida Na vsaki postaji bodo prejeli nalepko, ki je vsebinsko vezana na

ustvarjalnico in si jo nalepili v svoj potni list. Pred osrednjo prireditvijo bodo tisti, ki bodo imeli

v potnem listu vse tri nalepke, lahko sodelovali v zaključnem žrebanju za spominske nagrade.

KULTURA

40 | 41

Osnovna šola Mirana Jarca

Župančičeva 8, 8340 Črnomelj

T (07) 30 61 770

E OS-MJarc.crnomelj@guest.arnes.si

www.osmjc.si


Mladi turisti bodo obiskali tri različne ustvarjalnice na različnih lokacijah, ki jih bodo poiskali s pomočjo zemljevida.

V kulinarični ustvarjalnici

bodo z mlinarjem spekli

lanene pogačice in izdelali

skutin namaz.

Program

Pastir jih bo popeljal v svet iger,

ki so se jih nekoč igrali njihovi

vrstniki in si tako popestrili čas,

ki so ga preživeli na paši.

9.00–9.20 zbor udeležencev in pozdrav gorjanske vile

9.30–10.10 kulinarična ustvarjalnica

10.20– 11.00 Zamesi, speci in okusi!

11.10–11.50

9.30–10.10 ustvarjalnica pastirskih iger

10.20–11.00 Igraj se z mano!

11.10–11.50

9.30–10.10 Ustvarjalnica belokranjskih plesov in pesmi

10.20–11.00 Zapleši z mano!

11.10–11.50

12.00–13.00 osrednja prireditev

Hojte, hojte, z Juretom Zelenim kolo

zaigrajte in zapojte!

Zemljevid dogajanja

Na tretji ustvarjalnici belokranjskih plesov in

pesmi pa bodo z Zelenim Jurijem zapeli in

zaplesali preproste belokranjske plese – Tribučko

kolo, En pastirček kravce pase in Pobelelo pole.

Jurjevo

Jurjevo je pomemben ljudski praznik, ki se praznuje 24.

aprila. Na ta dan se je mladina v Črnomlju zbrala na

Gričku. Izbrali so fanta, ki so ga odeli v Zelenega Jurija.

Dekleta so v tem času okrasila mlado brezo s pisanimi

trakovi in rožami. Nato se je skupina napotila v mestno

jedro. Na čelu so stopali fantje, ki so piskali na piščali in

trobili na rogove. S tem so simbolično odganjali zle sile,

ki so hotele preprečiti prihod pomladi. Za njimi so hodili

fantje, ki so nosili okrašeno drevo – mlaj. Za drevesom

so vodili Zelenega Jurija, na koncu pa so se priključila

dekleta. Ob sprevodu so peli jurjevsko pesem. Na trgu

pred komendo so pričakali sprevod Zelenega Jurija meščani

Črnomlja in vaščani okoliških vasi. S trakovi in

pisanim cvetjem okrašeno drevo so fantje prislonili na

Stoničevo graščino, kjer so na oknih čakala dekleta. Leta

so iz drevesa osmukala pisane trakove in cvetje. V tem

času so jurjaši odpeljali Zelenega Jurija do mostu pod

Cerkvijo sv. Duha in vrgli zeleni koš v reko Dobličico. S

tem je bilo obredja konec.

Anka Pezdirc, Anja Vlašič, Urška Kmetič, Ema Kambič, Jan Škof,

Loti Čufer, Eva Lamut, Živa Veselič, Katja Prijanovič, Iva Horvat

mentorice: Palmira Šašek, Eva Starašinič, Mojca Stojanov


Radeče – dolina papirja:

S papirjem v svet

Radeče z okolico ponujajo veliko možnosti za kulturni, doživljajski in športni turizem.

Kar nekaj znamenitosti pa še čaka, da jih v vsej svoji lepoti pokažemo obiskovalcem

našega kraja. Med njimi je tudi 300-letna tradicija papirništva.

Oblikovali smo enodnevni program, primeren in zanimiv za obiskovalce od 10. leta dalje

in primeren tudi za osebe s posebnimi potrebami. Nudimo prevajanje v angleški, nemški,

hrvaški in kitajski jezik. Program je izvedljiv v vsakem vremenu, saj ogledi in delavnice

potekajo v pokritih prostorih. K sodelovanju smo povabili Občino Radeče, papirnico

Radeče papir nova, Kulturno turistično rekreacijski center (KTRC), upokojene papirničarje

in občane, ki že sodelujejo pri podobnih programih in širijo svoje znanje. Obiskovalci našega

kraja se v sklopu našega programa najprej podajo v samo proizvodnjo papirnice na ogled

strojne izdelave papirja, nato pa v prostorih Radeške tržnice v avtentični delavnici spoznajo

poznosrednjeveško tehnologijo in recepturo ročne izdelave papirja, sami tiskajo na ročno izdelan

papir na tiskarski preši iz Valvasorjevega časa, spoznajo visoko zaščitene papirje, iz ročno

izdelanega papirja pa izdelajo unikatne voščilnice za različne priložnosti, knjižne kazalke različnih

vrst, ovitke za beležke in albume. Med delavnicami se seznanijo z zgodovino Radeč, zanimivostmi

na kulturnem področju, si ogledajo staro mestno jedro. Naš poldnevni program lahko

na željo udeležencev po predhodnem dogovoru z dodatnimi ponudbami razširimo v dvodnevni

program z možnostjo prenočišča in odlično kulinariko z različno ponudbo doživetij našega kraja,

ki jih oglašuje KTRC. Nam učencem so najbolj zanimive tiste, ob katerih smo uživali že sami,

ko smo že vrsto let na dan Zemlje odšli na delavnice in si pridobili nova znanja in izkušnje od odličnih

lokalnih rokodelcev. Turistični program je sestavljen iz dveh sklopov:

• ogled proizvodnje in izdelave papirja v tovarni Radeče papir nova,

• delavnice na Radeški tržnici (ročna izdelava papirja in sušenje papirja, tiskanje na ročno izdelan

papir, uporabni izdelki iz ročno izdelanega papirja, zgodovina papirništva in papirnice,

vrednostni in zaščiteni papirji, prepoznavanje različnih vrst papirjev).

KULTURA

42 | 43

Šolska pot 5, 1433 Radeče

T (03) 568 01 00

E os.radece@guest.arnes.si

http://jzosmn.radece.si/

Javni zavod osnovna šola Marjana Nemca Radeče


Program

9.00–9.20 Picerija in kavarna Zbor, uvodni pozdrav in čas za kavo, čaj in sok

Pr‘ Veseljak

9.20–9.40 Obrežje reke Save in

pomol pod picerijo

Ogled pomola, ogled steklene lopute, pod katero so potopljene penine Vinske kleti

Mastnak v reki Savi, ogled informacijske table o učni poti Savus in fitnesa na prostem

9.40 Glavna cesta skozi

mesto Radeče

Odhod in vožnja z avtobusom do papirnice Radeče papir nova skozi mesto Radeče (na

avtobusu kratka predstavitev mesta Radeče, omemba Plečnikovega spomenika na trgu,

gradu na hribu, osnovne šole na griču in podjetja Muflon)

9.50 Parkirišče papirnice

Radeče papir nova

Prihod do parkirišča papirnice, ogled potoka Sopota in kratka razlaga pomena potoka za

nastanek in delovanje papirnice

10.00–11.00 Zunanji in notranji Voden ogled proizvodnje (stroja 4) s strani zaposlenega papirničarja in strokovna razlaga

prostori papirnice

11.00 Glavna cesta skozi

Radeče

Vožnja do Plečnikovega spomenika, nato peš hoja do Radeške tržnice, predstavitev tržnice

– modernega objekta

11.10 Radeška tržnica Prihod na tržnico, možnost toalete, nekaj minut za oddih in prigrizek iz nahrbtnika

11.15–12.30 Delavnice (razdelitev udeležencev v dve večji skupini, znotraj katere se udeleženci razdelijo

še v tri skupine)

12.35 Menjava skupin, možnost toalete

12.40–13.55 Delavnice

14.00–14.10 Ploščad radeške Zbor na ploščadi tržnice in odhod peš do Picerije in kavarne Pr‘ Veseljak, kjer čaka avtobus

tržnice

14.10–15.00 Picerija in kavarna Klepet ob pijači in jedači (po dogovoru, po lastnih željah, na lastne stroške)

Pr‘ Veseljak

Obrežje reke Save in

del učne poti Savus

Samostojen ali voden ogled lesenih skulptur na travniku okoli gostišča in razlaga njihovega

nastanka (predstavitev splavarjenja v Radečah)

15.00 Parkirišče picerije Predviden odhod domov

Radeška papirnica

Tradicija papirništva v Radečah sega v leto 1736, ko je bil izdelan

zaščitni vodni znak z napisom Ratschah. Od takrat naprej

vse generacije vestno sledijo stopinjam papirniških mojstrov.

Leta 1908 so bratje Piatnik (znani po igralnih kartah) temeljito

obnovili papirnico, leta 1939 pa je sledila prenova stroja

za izdelavo boljših papirjev in kartonov. V naslednjih 40 letih

so zgradili papirna stroja III, IV in stroj V, namenjen proizvodnji

vrednostnih in zaščitenih papirjev (za denar, potne liste,

uradne listine), po katerih je bila radeška papirnica znana in

uspešna širom po svetu. Danes poleg papirjev z visoko varnostjo

izdelujejo tudi grafični papir, risalni in tehnični papir,

pisarniški papir in papirje z vodnimi znaki. Strokovnost, ki

temelji na dolgoletni tradiciji in pridobljenem znanju, se kaže

v kakovosti izdelave vseh vrst papirjev. Njihovo kakovost je

mogoče zaznati z otipom. Kot bi se dotaknili narave …

Lea Čeč, Iza Kalin, Zoja Kalin, Nea Zagorc, Eva Mlakar,

Blažka Medved, Tjaša Zajec, Nejc Perdih, Žan Klenovšek

mentorica: Alenka Gros


Cükri pa tao

Podčetrtek, kot turistični kraj, že sam po sebi privablja številne dnevne obiskovalce

in tiste, ki bivajo v naših krajih nekoliko dlje. Naši kraji so sicer kulturno bogati. V

Olimju je tako prvo mašo obhajal blaženi Anton Martin Slomšek, iz Podčetrtka je pisma

Francetu Prešernu pisal Stanko Vraz … Še bolj kot to, pa je območje posejano s številnimi

cerkvicami, še vedno so žive šege in še vedno se ob praznikih ali pa kar vsak dan vije prijeten

vonj po pravi domači hrani. In ker je leto 2018 leto kulturne dediščine, smo se odločili, da

bomo povezali kulturno dediščino s promocijo kraja in ustvarili dogodek Cükri pa tao.

Povezali smo lokalne ponudnike turističnih produktov, različna društva, Turistično društvo

Podčetrtek, Turizem Podčetrtek, Bistrica in Kozje, GIZ, Občino Podčetrtek, ponudnike

dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, kulturno dediščino, animacijske aktivnosti ter skrb

za okolje. Oblikovali smo zabavno gastronomsko turistično prireditev Cükri pa tao, ki je

namenjena promociji turističnega območja Podčetrtka, tistim, ki že bivajo v turističnih objektih

na našem območju, drugim obiskovalcem in seveda domačinom. Eden od ciljev prireditve je

tudi spoznavanje starih dobrih sladic iz našega območja ter zabavi ob glasbenem izročilu. Sam

dogodek bomo izkoristili, ne samo za promocijo našega turističnega območja in popestritev

dogajanja, ampak tudi za promocijo in trženje našega produkta mr. Kolaček. Gre za proizvod iz

našega območja, šarkelj. Dogodek ima tudi izobraževalno noto, saj bodo obiskovalci lahko, sicer

na moderen način, spoznavali bogato kulturno dediščino naših krajev.

Vabljeni na prireditev Cükri pa tao!

Med okušanjem lokalnih dobrot in spoznavanju običajev se

lahko podate med številne kulturne znamenitosti, ki jih

turistično območje Podčetrtka ponuja.

KULTURA

44 | 45

Osnovna šola Podčetrtek

Trška cesta 66, 3254 Podčetrtek

T (03) 818 33 20

E os-podcetrtek@guest.arnes.si

www.os-podcetrtek.si


Grad Podčetrtek

Grad Podčetrtek se nahaja na vzpetini nad Podčetrtkom.

Naselje je dobilo ime po četrtem dnevu v tednu, ko je pod

grajskim gospostvom potekal v trgu tržni in sodnijski

dan. Grad Podčetrtek se prvič omenja šele v začetku 13.

stoletja. V srednjem veku je bila posest v lasti savinjskega

grofa Viljema, kasneje je prešla v Krško škofijo. Ko so

Ogri leta 1441 ogrožali deželo, je krški škof Johann grad

izročil cesarju Frideriku IV. Od leta 1479 do leta 1490

je bil grad v lasti ogrske vojske. V 17. stol. so grad kupili

Tattenbachi. Pozneje je prešel v last Attemsov, ki so bili

njegovi lastniki do leta 1945. Po letu 1945 je postal grad

ljudska last. Danes je grad cilj številnih sprehajalcev, saj se

iz njega ponujajo prekrasni pogledi na Obsotelje.

na Hrvaškem. Pavlinci so v njem ustanovili samostan in

mu dodali baročno cerkev. Prvotni grad Olimje so s pečatom

umetnosti in zeliščarstva zaznamovali menihi,

najprej pavlinci, danes bratje minoriti. Olimski patri so

imeli in imajo pridne roke. Olimski samostan je bolj kot

po svoji redovni funkciji poznan po stari lekarni. Na vrtovih

minoriti še vedno gojijo zdravilna zelišča in iz njih po

starih receptih pripravljajo zeliščne pripravke.

Cerkev Device Marije

Kakor šivanka se dviga v nebo konica zvonika pri Mariji

na Pesku. Cerkev Device Marije na Pesku je okras vsej

pokrajini ob Sotli. V osnovi poznogotska cerkev nad dolino

potoka Olimščica je že od daleč prepoznavna po masivnem

in enkratnem zgodnjebaročnem osemkotnem

zvoniku s strmo stožčasto streho in po barvnih opornikih

na vogalih prezbiterija.

Samostan Olimje

Minoritski samostan Olimje (Grad Olimje) se nahaja v naselju

Olimje pri Podčetrku, ob vznožju Kozjanskega hribovja.

Grad je bil zgrajen v začetku 11. stoletja. Leta 1663

so ga prevzeli pavlinski menihi, ki so prišli iz Lepoglave

Amanda Amon, Eva Drofenik, Nika Herček,

Larisa Ramšak, Samanta Šalamon

mentorici: Eva Cankar, Simona Gobec Drofenik


Kartuzija Jurklošter

- zavetje ljubezni

Leta 1428 je dal generalni predstojnik kartuzijanov dovoljenje za pokop pomembne

osebe v kartuziji Jurklošter. Z veliko verjetnostjo lahko govorimo o pokopu Veronike

Deseniške v prostorih nekdanje kapiteljske dvorane, ki so jo preuredili tako, da je omogočila

vstop izven klavzure. Ohranjeni arhitekturni elementi nam to potrjujejo, ob enem pa

govorijo o izjemni ljubeči pozornosti s katero je bil ta prostor urejen.

V Jurkloštru je ugnezdena najlepša ljubezenska zgodba na slovenskem. Ta zgodba je tragična

in skoraj nepoznana v evropskem prostoru. Kraj z okolico predstavlja čudovito kuliso za

poroke, zaroke, izpovedi ljubezni, meditacijo ali nedeljski izlet.

Namen dneva odprtih vrat je obiskovalce Jurkloštrske kartuzije popeljati v skrivnostni svet

mračnega srednjega veka, kjer sredi mrzlih kamnitih zidov tli prava ljubezen. Namenjen je

vsem krajanom, gostom bližnjih zdravilišč in ostalim obiskovalcem, vseh starostnih skupin.

Dogodek bo predvidoma potekal v soboto, 20. oktobra, v sodelovanju z Zavodom Odon (17. oktober

je obletnica smrti Veronike Deseniške). Pričeli bomo ob 8. uri. Previdena sta dva vodena

ogleda, med čakanjem pa se lahko udeležite ene od delavnic in pogostitve.

KULTURA

46 | 47

Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice

Aškerčeva cesta 1, 3272 Rimske Toplice

T (03) 733 82 32

E os-rimsketoplice@guest.arnes.si

www.os-rimsketoplice.si


Voden ogled po kartuziji zajema:

• poznoromansko cerkev sv. Mavricija,

• skrivni vhod v zakristiji

• prikaz skrivne knjižnice

• skrivni prehod

• zavetišče Friderika in Veronike

• skrivno stopnišče

• samostanska kuhinja

• meniška soba

• kapiteljska dvorana

• katafalk Veronike Deseniške

• zunanji vhod v kartuzijo

• ruševina kartuzije / graščine

• križni hodnik

• stolp z uro

• stražarnica

• obzidje

• Most ljubezni

Delavnice:

• zeliščna delavnica

• likovna delavnica –kaligrafija

• plesna delavnica – menuet

• sprehod do ribnika Marof

Pogostitev:

• kuhan krompir začinjen s soljo in maslom

• pečen kostanj

• jabolčni sok in zeliščni čaj

Kartuzija Jurklošter

Kartuzija Jurklošter, ki je bila v ustanovljena leta 1170, je bila

ena od treh najstarejših srednjeevropskih kartuzij. Kartuzija

je bila leta 1199 iz gospodarskih razlogov razpuščena, vendar

pa je bila 1209 ponovno obujena. Do leta 1227 sta bila postavljena

enoladijska cerkev in samostan. Dokončno so kartuzijo

ukinili 1595 in samostan predali jezuitom, po zatrtju jezuitskega

reda 1780 so ga večji del podrli in konec 18. stoletja

sezidali novo graščino v poznobaročnem slogu.

Cerkev, grajena v poznoromanskem slogu, je s svojimi križnorebrastimi

oboki izjemen sakralni spomenik. Leta 2027 bo

praznovala osemstoletnico.

Jurklošter leži v JV delu Slovenije. Do njega najhitreje pridemo

po avtocesti Maribor-Ljubljana tako, da zavijemo na izvozu

Dramlje ali Celje.

Ines Blatnik, Ina Majda Knez, Klarisa Kostič Lesjak,

Monika Kunšek, Julija Pavšek, Tjaša Ulčnik,

Andraž Gorišek, Klemen Kandolf, Jure Palčnik, Mia Koritnik

mentorici: Nuša Ocvirk, Jasmina Oblak


Po stopinjah

znanih Ajdovcev

Turistični produkt Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) je enodnevni

turistični program. Zasnovan je kot izlet v katerem se udeleženci en dan potepajo po stari in

lepi Ajdovščini. Pri tem na več lokacijah spoznavajo bogato kulturno dediščino, ki je posledica

delovanja in zapuščine znanih Ajdovcev.

Na lahkotnih sprehodih po središču mesta obiskovalci prehodijo približno 4 km. Vmes se

večkrat ustavijo, zabavajo z različnimi igrami in si ogledajo zanimive kulturne ustanove: Muzej

Ajdovščina (zbirki o Rimljanih in o fosilih), ostanke rimske Castre, Šturje s Klemenčičevo

hišo, OŠ Šturje Ajdovščina (z ogledom Klemenčičeve lutkovne predstave), Lavričevo knjižnico,

Lokarjevo in Pilonovo galerijo, letališče Ajdovščina in prostore Aerokluba Ajdovščina ter

podjetje Pipistrel. Pri tem spoznajo delovanje in zapuščino pomembnih domačinov: naravoslovca

Antona Bianchija, zbiralca fosilov Stanislava Bačarja, Rimljane, prvega slovenskega lutkarja

Milana Klemenčiča, jezikoslovca Karla Lavriča, pisatelja Danila Lokarja, slikarja Vena Pilona, arhitekta

Svetozarja Križaja, letalca Josipa Križaja in podjetnika Iva Boscarola.

Program je namenjen vsem vrstam obiskovalcev, še zlasti pa ljubiteljem kulturne dediščine in zabave.

Po potrebi se lahko njegovo izvedbo prilagodi željam obiskovalcev. Možno ga je tako skrajšati

kot tudi podaljšati, saj ima Vipavska dolina še veliko za ponuditi.

KULTURA

48 | 49

Osnovna šola Šturje Ajdovščina

Bevkova ulica 22, 5270 Ajdovščina

T (05) 365 38 00

E info@os-sturje.si

www.os-sturje.si


Program

8.30–8.45 Sprejem obiskovalcev

8.45–10.00 Ogled Muzeja Ajdovščina – zbirke o Rimljanih in

o fosilih (spoznavanje pomena Antona Bianchija in

Stanislava Bačarja)

10.00–10.30 Postanek za pijačo v Baru Stolp (vmes spoznavanje

Rimljanov in legend)

10.30–11.00 Ogled rimskih ostankov Castre

11.00–11.15 Sprehod do OŠ Šturje Ajdovščina (spoznavanje

zapuščine Milana Klemenčiča)

11.15–12.00 Ogled posnetka lutkovne predstave Milana

Klemenčiča

12.00–12.45 Čas za kosilo iz nahrbtnika

12.45–13.00 Sprehod do Lavričeve knjižnice

13.00–14.00 Ogled Lavričeve knjižnice (spoznavanje dela Karla

Lavriča in Danila Lokarja)

14.00–14.05 Sprehod do Lokarjeve in Pilonove galerije

14.05–14.35 Ogled Lokarjeve galerije

14.35–16.00 Ogled Pilonove galerije (spoznavanje del Vena Pilona

in Svetozarja Križaja)

16.00–16.15 Sprehod iz središča mesta do ajdovskega letališča

16.15–16.50 Ogled filma o Josipu Križaju in letalstvu v Ajdovščini

16.50–17.45 Ogled podjetja Pipistrel (spoznavanje dela Iva

Boscarola)

17.45–18.45 Ogled letal na letališču in zabavne igre

18.45–19.00 Slovo in odhod domov

Rimska utrdba Castra

Stari Rimljani so dali Vipavski dolini in mestu

Ajdovščina neizbrisen pečat. V času Rimskega imperija

(okoli leta 270) so ob reki Hubelj na območju današnje

Ajdovščine zgradili utrjen vojaški tabor s štirinajstimi

obrambnimi stolpi. Imenovali so ga Castrum

Ad Fluvium Frigidum (Utrdba ob mrzli reki). Služil je

kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na

Balkan.

Rimljani so v Ajdovščini pustili še veliko drugih zanimivih

sledi. Pri Vrhpolju v bližini Ajdovščine je leta

394 potekala svetovno znana bitka pri Mrzli reki med

Teodozijem I. in Evgenijem, ki je bila prelomna za

vzpon krščanstva. Žal je leta 451 hunski vojskovodja

Atila na pohodu v Italijo rimsko postojanko porušil,

vendar je nekaj ostankov možno videti še danes.

Nina Bratina, Tilen Vidmar, Matic Curk,

Nina Čermelj, Lara Likar, Zarja Pelicon

mentorja: Martin Štinjek, Tea Curk Sorta


Ledene skrivnosti

naših jam

V turistični nalogi predstavljamo staro dejavnost, ki se je skozi zgodovino počasi pozabljala

in je posebnost naših krajev. Spada med nesnovno kulturno dediščino, saj prikazuje

gospodarska znanja in veščine. Predstavljamo ledarstvo, ki je v današnjih časih že skoraj

pozabljeno. Značilno je za naše kraje – planoti Nanos in Trnovski gozd. Živimo na apnenastih

tleh visokih dinarskih planot, kjer so značilni kraški pojavi.

Predstavljamo vam naše jame, ledenice in brezna, v katerih so konec 19. in v začetku 20. stoletja

lomili in nato vozili led v Trst, saj se je v teh jamah ohranil led čez celo leto. V Trstu so led

potrebovali za hlajenje pijače v lokalih, gostilnah in bogatejših gospodinjstvih, kupovali pa so

ga tudi ladijski prevozniki za hlajenje hrane na ladjah. Tako so naše ledene kocke ohlajevale pijačo

in hrano od Trsta pa vse do Aleksandrije v Egiptu.

Običaj lomljenja in prevoza ledu bomo predstavljale na kulturnem dogodku, ki se bo odvijal popoldne

in zvečer. Zato imamo v podnaslovu “Odledenitev“ kulturne dediščine. Ta naša dediščina

je že skoraj pozabljena – zaledenela. Spomnijo se je le najstarejši prebivalci naše vasi.

KULTURA

50 | 51

Osnovna šola Col

Col 35, 5273 Col

T (05) 36 43 350

E info@os-col.si

http://www.os-col.si/


Program

Trajanje: 3–4 ure

Težavnost: lahka pot

Oprema: pohodni čevlji, svetilke, pohodne palice po želji

(opremo za spust v brezno priskrbijo člani PD Vipava)

V našem turističnem programu vas popeljemo po planoti

Nanos. Najprej na enourni pohod od Abrama do ledenic

Malega vipavskega ledenika in Slapenskega brezna. Tam

se spustimo v brezno. Sledi pohod do Velikega vipavskega

ledenika, kamor se spustijo vipavski planinci, nam odlomijo

kakšen kos ledu, ga dvignemo in naložimo na voz.

Skrbno ga obložimo s smrečjem in listjem, da se nam ne

more taliti. V preteklosti so furmani vozili led v gostilne v

Trst, mi pa bomo naš program – to pot skrajšali in prišli

le do Turistične kmetije Abram. Tam si bomo na ledu ohladili

pijačo, v gostišču pa nam bodo pripravili furmansko

malico.

Zanimivosti

Ledenica – kraška jama, v kateri se ohrani led (večni

led) vse leto ali vsaj večino leta. Ledenica je lahko tudi

shramba oz. stavba, kamor so vozili led iz naravnih jam

in brezen, da se je ohranil čez poletje. Lahko je bila skopana

v tla (klet) ali pa v hrib.

Mrazišče – globel, luknja, strma vrtača, kjer se zadržuje

hladen zrak.

Brezno – globoka jama s strmimi stenami.

Veronika Bajc, Adele Čebokelj, Nika Gorše,

Ana Kobal, Tajda Lampe, Sandra Pregelj

mentorja: Jasmina Likar Štinjek, Pavel Makovec


Nə našmi

bərjači

Ste navdušeni nad Krasom in kraškimi lepotami? Vas pot, ko pridete na Kras, popelje vedno

v isti kraj, v Štanjel?

Čas je, da spoznate tudi lepote, ki jih nudijo druge kraške vasi, ki po lepoti in zanimivostih ne

zaostajajo. Za vas je prava izbira naš turistični proizvod Nə našmi bərjači – izlet v kraško

vas Kobjeglava.

Enodnevni obisk Kobjeglave je namenjen obiskovalcem, ki želijo v 5. do 6. urah začutiti utrip

življenja na vasi nekoč in danes. V preteklost vas bodo popeljale arhitekturne značilnosti kraške

vasi, ogled starega orodja, razstav, delavnica izdelave žbrince, kamnoseštva, v sedanjost in

prihodnost pa pomen samooskrbnega kmetijstva ter literarni večer in izjemni okusi kulinarike.

Program je primeren za vse starosti, zaradi zahtevnosti delavnic, zlasti pletenja žbrince, pa bi jo

priporočali udeležencem starejšim od 14. leta starosti. Primerna velikost skupine za ogled vasi in

delo v delavnicah je 15–20 članov. Program obiska vasi je izvedljiv v vsakem letnem času z izjemo

zime, ko je vreme zaradi mraza in vetra neprimerno za zunanjo izvedbo delavnic.

KULTURA

52 | 53

Komen 61a, 6223 Komen

T (05) 731 89 20

E os.komen@guest.arnes.si

www.os-komen.si

Osnovna šola Antona Šibelja-Stjenka Komen


Program

9.00–9.15 Prihod udeležencev

9.15–9.25 Nagovor vodje obiska vasi

9.25–9.30 Razdelitev zemljevidov vasi

9.30–9.50 Ogled Jurjeve domačije – zbirka stare posode

in orodja

9.50–11.00 Delavnica pletenja žbrince s Hmetovim

Ivanom

11.00–11.20 Ogled Boginove domačije s starimi

kmetijskimi pripomočki

11.20–11.35 Malica

11.35–12.30 Ogled samooskrbne kmetije in galerije pri

Poknih, kamnoseška delavnica

12.30–12.45 Ogled Zančeve domačije

12.45–13.00 Ogled Marijinga vrta in cerkve Sv. Mihaela

13.00–13.30 Ogled Čotne domačije s staro kraško kuhinjo

13.30–14.30 Ogled stare pršutarne z degustacijo in

zaključek

Borjači

Poleg arhitekture zgradb, značilne samo za Kras,

dajejo vasi poseben čar dvorišča, menovana

“borjači“.

Središče borjača predstavlja vodnjak, imenovan

“štirna“, ki je dajal družini za Kras najpomembnejšo

dobrino – vodo. Štirna je imela v preteklosti posebno

mesto, zato je bila

na premožnejših

domačijah lepo

okrašena.

Žbrinca je nizkemu valju podobna košara, narejena

iz leskovega ogrodja in povezana z bekovimi šibami.

Nekoč so jih uporabljali za prenašanje listja ali sena.

Manjše so nosili

na glavi, večje pa

so naložili na voz.

Danes se male žbrince

uporablja za okras.

Oskar McCully, Hana Kruljec, Blaž Kobal, Ela Nusdorfer, Anej Žerjal,

Nejc Hočevar, Jaša Krošelj, Jaka Štremfel, Anej Ščuka, Kim Grmek Hožič,

Tina Fabjan, Matic Kos, Lara Rudež, Lana Rudež, Ivana Ščuka, Ana Mržek,

Erika Bratina, Isabel Čehovin, Staš Hočevar, Tjan Kos, Leo Švagelj,

Lara Štremfel, Aljaž Bandelj, Veronika Buda, Veronika Cej, Ana Suban,

Ana Žigon, Maks Jazbec, Gaja Jerič Černic, Katarina Grmek, Domen Žerjal,

Evan Prelec, Klara Kovač, Polona Cotič, Jan Ukmar, Amadej Kobal, Nika Antonič,

Tia Colja, Polona Jug, Naj Turk, Tomas Gregorič, Nika Pahor, Neža Fakin, Ajda Fon,

Matej Štedul, Žan Peloz, Urh Melan Mozetič, Matic Peric, Natan Krt, Tomaž Fabjan

mentorice: Mihaela Bernetič Perhavec, Andreja Vidrih, Dunja Peric,

Ana Masten, Anja Humar Korečič


Na misiji po kulturni

dediščini Prestranka

z okolico

Raziskovali smo kraje našega šolskega okoliša, saj ponujajo veliko zanimivosti – tako naravnih

kot tudi kulturnih. Zlasti slednje smo postavili v ospredje in jih povezali s športom.

Pripravili smo krožno kolesarsko pot, na kateri si lahko turisti ogledajo kulturno dediščino

po vaseh. Tako si lahko kolesarji, jahači, pohodniki, ljubitelji narave ali arhitekture in seveda

otroci, zlasti katerim je naš turistični proizvod tudi namenjen, te zanimivosti ob spremstvu

vodnikov ali pa sami ogledajo.

Da k ogledu zanimivosti na kolesarski poti pritegnemo mlade, smo pripravili različne naloge

oziroma izzive znotraj mobilne aplikacije CŠOD misija. Prek aplikacije lahko vsak na določeni

točki dostopa do opisa in si ogleda videoposnetke o krajevnih zanimivostih, nato sledi reševanje

nalog. Naloge so zanimive, poučne in tudi zabavne.

Izdelali smo tudi zloženko z zemljevidom in kratkim opisom krajev našega šolskega okoliša, ki

jo namenjamo naključnim popotnikom. Zloženko smo opremili s QR-kodami, prek katerih si

lahko popotniki na kraju samem ogledajo kratek video posnetek o lokalnih zanimivostih in tako

spoznajo delček naše zgodovine in kulturne dediščine.

Značka misije

KULTURA

54 | 55

Osnovna šola Prestranek

Ulica 25. maja 14 a, 6258 Prestranek

T (05) 754 25 12

E os.prestranek@guest.arnes.si

www.os-prestranek.si


Potek dneva dejavnosti

Udeleženci potrebujejo pametni telefon z aplikacijo

CŠOD misija ter kolo in ustrezno kolesarsko opremo. Ob

8. uri se dobimo na izhodiščni točki, to je na železniški

postaji Prestranek. Predstavimo potek poti in aplikacijo.

Udeležence razdelimo v manjše skupine (4–5 otrok).

Vsako skupino spremlja vodnik oziroma učitelj. Pot nadaljujemo

proti Žejam, nato Matenji vasi, Rakitniku,

Grobiščam, Gradu Prestranek, Orehku, Kočam, Slavini

ter se nato vrnemo na izhodišče. Kolesarska pot je dolga

približno 30 km, da jo prevozimo in rešimo izzive na njej

potrebujemo 5 šolskih ur. Na ta način otroci spoznavajo

kraje in rešujejo izzive znotraj aplikacije. Ko rešijo vse izzive

in zberejo zadostno število točk osvojijo značko.

Tišlerjev mlin

V neposredni bližini vasi Žeje je nekoč delovalo več

mlinov. Postopno so se ustavili. Nekdaj največji

Ambrožičev mlin je pogorel leta 1903. Najdlje je obratoval

Čadežev mlin, nekako do leta 1965. Tišlerjev

mlin, na katerem je obratovala tudi žaga, spada v 1. kategorijo

spomeniškega varstva. Ima 22 oken in 3 “portone“

– to so dvojna lesena vhodna vrata. Žaga se je

podrla leta 1960. Tudi drugi mlini so večinoma imeli

žage, a le enojne, le ta mlin je bil tako močan, da sta ob

visokem vodostaju lahko obratovali obe “venecijanki“.

Matic Košuta, Metka Smerdelj, Daša Šabec, Gaj Prudič, Maggy Garafolj,

Jernej Rebec, Leon Noah Hvalic, Ajda Dedek, Aleksander Čelhar, Ana Turk,

Anžej Bole, Barbara Vatovec, Gašper Žele Bele, Jaka Žnidaršič, Jan Abram,

Kristjan Bergoč, Lejla Fatkič, Mija Milharčič, Nika Smerdelj, Samanta Bergoč,

Tian Manojlović, Alen Žele, Ines Abdijanović, Lana Stanković, Larisa Mrše,

Martin Oblak, Nejc Milharčič, Nik Malneršič, Staša Kačar, Marko Mislej, Teja Šabec,

Danijel Poljšak, Anej Gašperšič Kržič, Filip Rangus, Jakob Dedek, Janez Rebec,

Lara Vukelić, Maks Milharčič, Mark Manojlović, Luka Jandrijević, Matic Klemenc,

Nika Drole, Patrik Bergoč, Tajda Valenčič, Kontelj Žan, Lan Poženel

mentorji: Mojca Kristan, Ana Novak, Polona Požar, Goran Uljan


Tartinijev svet

Letošnja tema ˝Kultura in turizem˝ nas je najprej spomnila na našega virtuoza na

violini, znanega skladatelja Giuseppeja Tartinija, o katerem je bilo le malokomu od

nas kaj več znanega kot to, da je zelo dobro igral violino in bil tudi izvrsten pedagog.

Turistični program, ki smo ga izdelali, je enodnevni. Prvotno je namenjen učencem 3.

razreda naše šole, v prihodnje pa bo lahko tudi ostalim. Učenci lahko v njem doživijo

pravo turistično-kulturno dogajanje, saj se podajo v Tartinijev svet. Ta svet je očarljiv, aktiven

in poučen.

Program

9.00–9.10 Predstavitev dejavnosti (Tartinijev trg)

9.15–10.30 Ogled Tartinijeve spominske sobe

10.30–10.55 Malica (Tartinijev trg/Tartinijevo gledališče)

11.00–11.15 Ogled gledališke igre (Tartinijevo gledališče)

11.20–12.20 Glasbena in likovna delavnica

(Tartinijev trg/ Glasbena šola Piran)

12.20–12.45 Malica (Tartinijev trg/ Glasbena šola Piran)

12.50–13.20 Kviz (Glasbena šola Piran)

13.20–13.35 Zaključek

V Tartinijevi rojstni hiši, eni najstarejših stavb na Tartinijevem trgu, v kateri je na ogled Tartinijeva

soba, hranijo umetnikove predmete, ki jih je zapustil svoji družini. Med pomembnejšimi so mojstrova

violina, notni črtalnik, posmrtna maska, bakrorez z uprizoritvijo Tartinijevih sanj ter

Tartinijev portret v olju.

KULTURA

56 | 57

Osnovna šola Lucija

Fazan 1, 6320 Portorož

T (05) 677 12 34

E info@oslucija.si

www.oslucija.si


Tartini in mesto Piran

Giuseppe Tartini se je rodil 8. aprila 1692 v Piranu, umrl

pa 26. februarja 1770 v Padovi. Bil je eden največjih violinistov

svoje dobe. Izjemno priljubljen je bil tudi kot

skladatelj, glasbeni pedagog in izviren glasbeni teoretik.

Večino svojega življenja je preživel v Padovi in drugih

mestih v Italiji in Evropi. V Piranu je preživel le svoje

otroštvo. Po tem, ko ga je poslal oče na študij v Padovo,

naj bi se v Piran vrnil samo še enkrat.

V Piranu se na vsakem koraku srečujemo s spominom

nanj. Po njem se že dolga leta imenuje osrednji mestni

prostor – Tartinijev trg, na katerem stoji Tartinijev spomenik.

Ob trgu se nahaja tudi prenovljena Tartinijeva rojstna

hiša.

Bogato in izjemno rokopisno in drugo Tartinijevo zapuščino

hranijo tudi v piranskem Mestnem arhivu, v

Pomorskem muzeju pa je razstavljeno pohištvo iz nekdanje

Tartinijeve vile v Strunjanu, ki so jo zgradili njegovi

starši okoli leta 1700.

Župnijski arhiv hrani krstno knjigo z vpisom Giuseppejevega

krsta, v minoritskem samostanu oziroma cerkvi sv.

Frančiška pa je od leta 1992 na novo označena grobnica

družine Tartini.

V Piranu so po Tartiniju poimenovani tudi:

• osrednja mestna kavarna (v prostorih nekdanje mestne

lože),

• gostišče in picerija,

• osrednji mestni hotel,

• gledališče Tartini.

Njegovo ime sta si privzela tudi komorni godalni kvartet

iz Ljubljane in ena izmed prvih zasebnih šol za glasbene

talente v Ljubljani. Vsako leto v Piranu priredijo tudi poletne

glasbene večere klasične glasbe, ki ne minejo brez

Tartinijeve glasbe. Kot obeležitev njegovega rojstva so

vsako leto v Piranu organizirane tudi številne prireditve.

Ana Babić, Tjaš Cerovac, Sara Gržinić, Sara Knez, Illia Moshko,

Freja Seničar, Lana Semelbauer

mentorici: Tina Počkar, Mojca Lenardič


S časovnim strojem

v stari Marenberg

Naš turistični produkt je namenjen mladim med 12. in 15. letom starosti in jih bo seznanil

s kulturno-zgodovinsko dediščino Radelj ob Dravi. Pri tem se bodo naši mladi

obiskovalci hkrati učili in zabavali v različnih delavnicah.

Program se bo odvijal na zgodovinskih lokacijah v Radljah: Dvorec, samostan, Kalvarija,

Stari grad in cerkev.

Program

9.40–10.15 Zbiranje gostov in predstavitev programa

10.15–11.15 Predstavitev dvorca z muzejem in parka + delavnica srednjeveškega plesa

11.15–12.00 Ogled Kalvarije + kiparska delavnica

12.00–13.30 Ogled samostana + zeliščarska delavnica + malica

13.30–14.30 Vzpon na Stari grad + delavnica “Spoznajmo konje“

14.30–15.35 Ogled obnovljenih grajskih razvalin in igre + lokostrelske delavnice

15.35–15.45 Vrnitev v dolino

15.45–16. 45 Ogled župnijske cerkve in Marijinega znamenja + izdelava vitraža

16.45–17.45 Zaključek s kosilom + glasbena delavnica

KULTURA

58 | 59

Osnovna šola Radlje ob Dravi

Koroška cesta 17, 2360 Radlje ob Dravi

T (02) 88 79 572

E info@osradlje.si

www.osradlje.si


V okviru glasbene delavnice se udeleženci ob zaključku

naučijo zapeti pesem Zmago.

Alina Mrak: Zmago

V Radljah bil sem jaz doma,

tukaj vsakdo me pozna.

Moje ime se Zmago glasi,

skupaj zdaj zapojmo vsi.

Radlje se Marenberg je imenovalo,

moj ugled pa se je večal kot za šalo.

Mati pri samostanu pomagala je,

ker rada je imela me.

Jaz sem Zmago,

Zmago sem jaz,

v samostanu strašim vas.

Kdorkoli tu obišče me,

vedno z mano nasmeje se.

Marenberški

dominikanski samostan

Ustanovljen je bil leta 1251. Razcvet je doživel med 13.

in 15. stoletjem. V 16. stoletju so ga oblegali Turki, poškodoval

ga je tudi požar. Zaradi poškodb so ga večkrat

obnovili in pozidali. K samostanu je spadala velika in

bogato opremljena cerkev Matere božje. Samostanski

kompleks so sestavljale mnoge stavbe, zavarovan pa je

bil z obzidjem. V okviru jožefinskih reform je bil leta

1782 ukinjen. Samostan je imel pomembno vlogo pri

razvoju Marenberga in okolice. V njem so se razvijale

lekarniška, dobrodelna, zdravstvena, glasbena, izobraževalna

in dušnopastirska dejavnost. Dominikanke

so v 18. stoletju dale izdelati baročno Marijino znamenje,

ki danes stoji pred radeljsko cerkvijo, v bližini

samostana pa so uredile postaje križevega pota oz.

Kalvarijo. Samostan lahko štejemo med najbogatejše v

avstrijskem cesarstvu.

Uglasbitev: Maroš Košir Novak

Ajda Kamenik, Klemen Kovač, Alina Mrak, Maroš Košir Novak,

Enja Potnik, Kaja Stražišnik, Špela Tertinek

mentorici: Mateja Jevšnik, Melita Golob


S pravljičnimi junaki po

Suhodolčanovih poteh

Prevalje so v slovenskem prostoru najbolj prepoznavne po dveh vsebinah. Tu je živel,

ustvarjal, bil ravnatelj šole in pobudnik bralnega gibanja Bralna značka priznani slovenski

pisatelj Leopold Suhodolčan. Na Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, ki je bila leta

2015 izbrana za naj kulturno šolo med srednje velikimi slovenskimi šolami, vseskozi gojimo

dejavnosti povezane s kulturo, branjem, knjigo, kulturno dediščino in se povezujemo

s krajem v različnih kulturnih vsebinah. Prav zato smo naš turistični produkt navezali na

branje in knjigo, na Bralno značko in 90−letnico rojstva Leopolda Suhodolčana in ga povezali

s kulturno dediščino Prevalj.

Prepričani smo, da lahko Občina Prevalje s turističnim produktom S pravljičnimi junaki po

Suhodolčanovih poteh postane prepoznavna destinacija kulturnega turizma med mladimi širom

Slovenije. S pomočjo pravljičnih junakov, preko zgodb, iger, zabave in ustvarjanja želimo

otrokom pričarati sodobno, doživljajsko zgodbo o Leopoldu Suhodolčanu. S pisateljsko potjo

bi radi ustvarili živo knjigo, živi muzej v obliki različnih točk vezanih na pisatelja, njegovo delo

in zgodovino Prevalj. Izdelali smo tri animacijske poti, na katerih bodo obiskovalce spremljale

tudi maskote knjižnih junakov: Krojačkova pot (namenjena najmlajšim, predšolskim otrokom

in učencem prve triade), Pot Petra Nosa (za učence prve in druge triade) ter Pot iskanja Skritega

dnevnika, ki je namenjena učencem tretje triade. Produkt bi lahko tržili kot zaključno ekskurzijo,

kulturni ali tehniški dan. Tako bi otroci s Suhodolčanovimi knjižnimi junaki preživeli ustvarjalno

dopoldne v svetu, kjer je živel in ustvarjal Leopold Suhodolčan in rojstnem kraju Bralne

značke.

KULTURA

60 | 61

Osnovna šola Franja Goloba Prevalje

Polje 4, 2391 Prevalje

T (02) 82 34 500

E o-fgprevalje.mb@guest.arnes.si

http://os-prevalje.mojasola.si


Krojačkova pot

10.00 Predstavitev kraja Prevalje železniška postaja

Pripovedovanje pravljice Pravljična čakalnica

• prihod krojačka Hlačka

• začetek iskanja gumbov z namigi

10.40 Predstavitev tehniške kulturne dediščine zid iz žlindre in železarsko krožišče

10.50 Pomnik Bralni znački Spominski park Prevalje

Doprsni kip Avgusta von Rosthorna

Doprsni kip Leopolda Suhodolčana

11.00 Branje pravljice Travnik najlepših iger Športni park Ugasle peči

Zabavne Krojačkove igre: metanje gumba na iglo, hitrost nošenja gumbov …

12.00 Iskanje dlani dvojčice in Krojačkovega klobuka kip Krojačka Hlačka

Skupinska fotografija

12.15 Muzej Bralne značke Osnovna šola Franja Goloba Prevalje

Spominski kotiček Leopolda Suhodolčana

Kviz Krojačkove poti s pravljično urico in poustvarjalno delavnico

13.40–14.10 Najstarejša hiša na Prevaljah

(Picerija: pica krojačka Hlačka / Slaščičarna: torta krojačka Hlačka)

Ahacova hiša

Kip Krojačka Hlačka

Pomnik branja slovenskih šolarjev je

literarni lik Krojaček Hlaček pisatelja

Leopolda Suhodolčana. Pomnik predstavlja

prispodobo in simbol pomena

branja za vse šolarje, odkrit je bil na

pragu 55-letnice Bralne značke. Vsak

narod prepomore nekaj presežnega in

pobuda branja, rojena na Osnovni šoli

Franja Goloba na Prevaljah, je znak koroške

odličnosti. To je simbol naše duhovne

dediščine.

Kip Krojačka Hlačka je nastal kot ena

izmed vsebin čezmejnega kulturnega

projekta REG-KULT sofinanciranega

s pomočjo EU, ki ga je vodila Občina

Prevalje. Kip, ki krasi vhod v Osnovno

šolo Franja Goloba Prevalje, je izdelal

akademski kipar Jiri Kočica, po ilustraciji

Marlenke Stupice. Slovesno odkritje

pomnika 11. septembra 2014 je s svojo

prisotnostjo počastil častni pokrovitelj

Bralne značke, predsednik republike

Slovenije Borut Pahor.

Gabriela Kopmajer, Sanja Matves, Vita Ranc,

Teja Sagernik, Anja Sirk, Ana Žvan

mentorici: Hedvika Gorenšek, Klavdija Kodrun


Gozd je

kultura

Gozd je občutenje in ljubezen, ki nas zna nagovarjati v paradigmi povezovanja, spoštovanja,

združevanja in zaupanja. Je dokaj mlad sistem na planetu Gaia, a vendarle ima v svoji

nedrjih izjemo živo bitje, staro 9550 let.

Gozd je odprta knjiga o zgodovini in prihodnosti. Sledovi človeške dejavnosti so vpeti v harmoničnost

gozdne slike, ki pripoveduje o povezavah med človekom in gozdom v zgodovini,

sedanjosti in prihodnosti – v ekološkem, gospodarskem in družbenem kontekstu.

Gozdu lahko pripišemo številne funkcije, ki kažejo na kulturne vrednote skupnosti na različnih

ravneh: lokalni, regijski, državni in celinski. Razlikovanje med kulturnimi vrednotami in

funkcijami oziroma vlogami gozda je umetno. Gozdovi so neposredno in posredno ter opazno

in neopazno značilni za vse vidike kulture: od jezika, zgodovine, umetnosti, religije, zdravljenja

oziroma medicine, politike do socialne kulture. Gozdove smo znali, znamo in bomo znali gledati

v pozitivni ali negativni luči kot vire zla, a tudi kot moč in bogastvo, pa tudi kot ponudnike

ali ovire za razvoj.

Informacije o kulturnem pomenu gozdnih virov je mogoče dobiti iz antropoloških, gozdnogospodarskih,

geografskih, etnoloških in jezikoslovnih študij. Takšne študije se po navadi osredinjajo

na določeno skupnost ali etnično skupino ter na manjšo regijo in težko primerjamo kulturno

rabo gozdov na celotnem, večjem območju. Različna literatura in opazovanja pa zagotavljajo

neprecenljiv vpogled v pogosto navidezno nasprotujoče si poglede ljudi na gozdove.

KULTURA

62 | 63


V gozdu ni ločnic med naravnimi toki in snovmi, kot so

zrak, drevesa, voda, živalstvo, tla in veter. Vse je povezano

v kibernetično spiralo fotosinteze.

Človek načrtuje in želi odločati.

Ali znajo načrtovalci in nosilci odločanja upoštevati kulturno

vrednost gozdov in dreves?

Kulturna vrednost dreves, gozdov in gozdnega prostora

je pomemben vidik trajnostnega oziroma krožnega gospodarjenja.

Gozd daje zapleteno medsebojno vplivanje

kulturnih vrednot. Prepletenost družbenega, zasebnega

kapitala s kapitalom danosti gozda se mora zrcaliti v prednostni

danosti gozda.

Gozdna kultura igra nenadomestljivo vlogo v zgodovini

in kulturnem razvoju države. Razvoj gozdne kulture

temelji na podedovani – tradicionalni kulturi, ki naj zna

s sodobno gozdarsko industrijo povečati konkurenčnost

gozdarske industrije, inovirati gozdne kulturne proizvode

in s tem dosegati trajnostni razvoj gozdarstva.

Gozdovi in njihovi proizvodi bodo še naprej imeli veliko

vrednost, saj simbolizirajo kulturno kohezijo.

Gozd omogoča, da živimo z naravo, jemljemo dobrine,

kot so les, sadeže …, zdravimo svojo dušo in duha ter

sanjamo o novi prihodnosti. Kot obiskovalci lahko na

sprehodu skozi gozd spoznavamo, da smo v tesnem stiku

z naravo.

Gozd je bil, je in bo za človeka skrivnosten prostor, ki vedno

daje.

Gozdna kultura naj ne bo skriti del naše človeške identitete,

temveč naj postane pomembna za našo družbo.

Vrhunski primer kulturne dediščine v Sloveniji omogoča

pričevalnost “prvinske“ krajine, katere del je človek. Ne

pozabimo, da potrebujemo velik miselni preobrat v smeri,

ki bo zagovarjala t. i. javna naročanja v korelaciji kapitala

gozda in družbe, ne pa denarja peščice ljudi. Skrb

za “zgradbo“ gozda in njegovo umestitev v krožno gospodarstvo

naj postane kulturna vrednota v pravem pomenu

besede: Gozd je kultura!

Jože Prah

Predsednik Komisije za razvoj turizma v

gozdnem prostoru pri TZS


Turistična tržnica

sejem NATOUR Alpe-Adria 2018

Srednja poklicna in strokovna šola

Bežigrad - Ljubljana

SUAŠ Ljubljana

VIZ Višnja Gora

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna

Gorica

Gimnazija in srednja šola Kočevje

Srednja šola Zagorje

Srednja šola za gostinstvo in turizem

Maribor

Srednja šola za gostinstvo in turizem

Maribor

Šolski center Ptuj, Ekonomska šola Ptuj

Srednja šola Slovenska Bistrica

Šolski center Slovenj Gradec, Srednja

šola Slovenj Gradec in Muta

Šolski center Slovenj Gradec, Srednja

šola Slovenj Gradec in Muta

Srednja šola za gostinstvo in turizem

Celje

Šolski center Velenje, Šola za storitvene

dejavnosti

Šolski center Velenje, Višja strokovna šola

Šolski center Kranj, Srednja ekonomska,

storitvena in gradbena šola

Gimnazija Franceta Prešerna Kranj

Srednja gostinska in turistična šola

Radovljica

Srednja gostinska in turistična šola

Radovljica

Šolski center Nova Gorica, Srednja

ekonomska in trgovska šola Nova Gorica

Srednja ekonomsko poslovna šola Koper

Srednja ekonomsko poslovna šola Koper

Srednja ekonomsko poslovna šola Koper

- ekonomski tehnik

Vse blagoslove tebi, Ljubljana!

Skejtanje in skejtparki kot turistični produkt

CoolTURIZEM

Od Stiških rokopisov do Desetega brata

Po sledeh starih Kočevarjev do Krokarja

Mladi raziskovalci Zasavja

#VinoKult

KULtura Maribora

Kdo si, kurent?

Kul - tura na Pohorju

Čas za Koroško!

K3 - Koroška kulturna krajina

Slofest na Menini planini

Doživetje rudarskega Velenja

Etno pustolovščina na kmetiji PrꞌKrajnk

Gorenjske hribovske cerkve trail

Prešerno po gradovih

Po poteh tržiškega zmaja

Na Roblek bom odšel

Žbrinca nosi pravce

Kul - tura po Koprskem zelenem podeželju

Homo se solit

Vodič po koprskih vodnjakih


Šolski center Srečka Kosovela Sežana,

Gimnazija in ekonomska šola

Šolski center Srečka Kosovela Sežana

Šolski center Srečka Kosovela Sežana,

Gimnazija in ekonomska šola

Grm Novo mesto - center biotehnike in

turizma, Srednja šola za gostinstvo in

turizem

Grm Novo mesto - center biotehnike in

turizma, Srednja šola za gostinstvo in

turizem

Grm Novo mesto - center biotehnike

in turizma, Kmetijska šola Grm in

biotehniška gimnazija

Ekonomska šola Novo mesto, Višja

strokovna šola

Ekonomska in trgovska šola Brežice

Ekonomska in trgovska šola Brežice

Ekonomska šola Murska Sobota

Srednja šola za gostinstvo in turizem

Radenci

Državni izobraževalni zavod s slovenskim

učnim jezikom Cankar - Vega - Zois,

Gorica, Italija

Javna ustanova Srednješkolski centar

Petar Kočić, Zvornik, BIH

Javna ustanova Srednješkolski centar

Petar Kočić, Zvornik, BIH

Ugostiteljsko - turistička škola sa domom

učenika, Vrnjačka Banja, Srbija

Srednja stručna škola dr. Radivoj Uvalić,

Bačka Palanka, Srbija

Ugostiteljsko turistička škola, Osijek,

Hrvaška

Ugostiteljska škola Opatija, Hrvaška

Javna ustanova Srednja mjesovita skola

Ivan Goran Kovačić, Herceg Novi, Črna

Gora

Kraška pravljica

Sežana mesto poezije

Ulka

Zbudi se, Novo mesto!

Kulturna dediščina vinogradništva skozi korenine

dolenjskih trt

Za bistro glavo v naravo

Z metuljčkom v vinograd

Trije Možje

Kulinarična noč v Kostanjevici

Ples ljubezni med valovi reke Mure

Zgodbe mlinskih koles

Čezmejna roža

Grad u bojama

Zlatne ruke Zvornika

Vonj stoletij, kadila in španskega bezga

Mnoštvo čudesnih sunaca u žutom oku suncokreta

Tramvaj, kultura i osječki turizam

Adventska bajka u Opatiji

Walk through the centuries of Herceg Novi


#VinoKult

V Mariboru si turizem in kultura podajata roke, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bil

Maribor leta 2012, evropska prestolnica kulture in da je Maribor z okolico in mestom,

trajnostno naravnan. Maribor, simpatično majhen in hkrati drugo največje mesto v

Sloveniji, omogoča hiter skok na obronke zelenega Pohorja, kjer začutimo utrip domačnosti

in pridih kulturne dediščine. V naslednjem koraku nas pozdravi mesto in mestni

park s čudovitimi muzeji, razstavami in tematskimi prireditvami, ki nas nato popeljejo na

slikovite razgledne vinorodne griče, kjer spoznamo kulturo pitja vina. Bogato tradicijo pridelave

vina simbolno predstavlja najstarejša trta na svetu, ki že več kot 400 let uspeva na nabrežju

reke Drave. Naša gostoljubna pokrajina, imenovana Štajerska, je prava zakladnica bogate

avtohtone kulinarike, kulturne dediščine in življenjskega sloga ljudi, ki prenašajo bogastvo

obstoja in tradicije iz roda v rod.

Želimo vam približati vinsko trto in kulturo pitja vina. Ljudje v turističnem programu iščejo

doživetje, pestrost kulinarike in družabnost, zato smo ustvarili program, ki je narejen za zaključeno

skupino, za ljubitelje dobre kulinarike in žlahtne kapljice. Pripravili smo program dvodnevnega

potovanja, ki se lahko prilagaja ciljni skupini.

Turistične točke, ki ležijo pod obronki Pohorja in so povezane z vinsko trto ponujajo popolno doživetje

in vas z bogato kulinariko popeljejo v svet omamnih okusov in spominov. Program je torej

za vse, ki jih zanima tradicionalna (štajerska) kulinarika, za tiste ki jih zanimajo še druge smeri/

plati kulture in za tiste, ki jim je pri srcu tudi spoznavanje vina in kulture pitja vina.

KULTURA

66 | 67

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Mladinska ulica 14A, 2000 Maribor

T (02) 235 00 10

E ss.gtmb@guest.arnes.si

www.ssgt-mb.si


Program

1. dan

11.00-12.30 Vodenje po Mariboru (TIC Maribor)

12.30-13.30 Voden ogled muzeja v hiši Stare trte in

spoznavanje kulture pitja vina

13.30-14.00 Vožnja do vznožja Pohorja

14.00-14.10 Vožnja z vzpenjačo na Pohorje

14.15-15.00 Spoznajmo (skozi zgodovino, legende

Pohorja) cerkev sv. Bolfenka

15.00-15.50 Vožnja do Meranovega

16.00-18.30 Ogled muzeja, vinske kleti in prve zgodbe

o vinu pri nas, kosilo in degustacija na

Meranovem

18.30-18.45 Vožnja do hotela Arena****

19.00 Namestitev, večerja, nočni počitek

2. dan

9.00 Odhod izpred hotela Arena****

9.00-10.00 Vožnja do oljarne

10.00-12.00 Ogled oljarne in degustacija

12.00-13.00 Vožnja do srca med vinogradi

13.00-16.00 Ogled turistične kmetije, degustacija vina

ter kosilo

Slovo in odhod domov

Cerkev sv. Bolfenka

Cerkev sv. Bolfenka na Pohorju je doživela skozi stoletja

mnogo sprememb. V njeni neposredni bližini je tekla ob

gorskem hrbtu že prazgodovinska pot, kar dokazujejo gomile,

poštelski okopi, pohorska livarna in druge najdbe

vse do sv. Areha. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1501

na mestu, kjer je pred tem zelo verjetno že stala manjša

kapela. Prvi pisni dokumenti o začetku gradnje objekta

na tem mestu sodijo namreč v leto 1291. Cerkev je zgradil

Wolfgang Herzenskraft Limbuški v takrat značilnem

nemškem poznogotskem stilu. Bolfenk lahko štejemo za

najstarejšo planinsko postojanko na Pohorju, ki je beležila

600 do 1000 obiskovalcev letno. Leta 1878 je Anton

Martin Slomšek v stavbi uredil stanovanje za logarja in

šest sob za planince z vpisno knjigo. Požar je 29. marca

1950 stavbo uničil. Leta 1971 so delavci Zavoda za spomeniško

varstvo pričeli z obnovo Bolfenka. Intenzivneje

je sanacijo nadaljevala leta 1991 lastnica objekta, Mestna

občina Maribor. Obnova je bila zaključena in svečana

otvoritev se je zgodila 29. marca leta 2000, natanko 50 let,

odkar je Bolfenk pogorel.

Polona Gomboc, Nuša Prejac, Hana Katerina Cerkvenik Wreight

mentorici: Bojana Korez, Sonja Porekar Petelin


KULtura

Maribora

Naš turistični produkt smo pripravile za različne starostne skupine, katere zanima kultura

in zgodovina mesta Maribor ter raziskovanje tradicije kulinarike in življenja v Mariboru

nekoč. Program bi bil še posebej primeren za turiste, ki bi se odločili spoznavati nekaj novega

in nekaj drugačnega, lokalnega in se želijo odklopiti od rutin vsakdana ter želijo doživeti

mesto v slogu “live like a local“. Program se lahko izvaja v vseh letnih časih, seveda so nekatere

aktivnosti odvisne od vremena. Program je sestavljen tako, da se vse točke med seboj povezujejo.

Poiskale smo točke, ki so povezane z vojaško zgodovino mesta, a so hkrati zanimive

in poučne. Obiskali bomo center mesta Maribor, Vojaški muzej Slovenske vojske, Park spomina

na Pobrežkem pokopališču, rov pod TAM-om ter Gostilno Maribor. Od točke do točke se bomo

peljali z lokalnim avtobusom, nekaj poti bomo prehodili. Potovanje je primerno tudi za gluhe in

slepe, saj jih bo spremljal strokovno usposobljen vodnik, ki je vešč znakovnega jezika in senzoričnega

vodenja.

Znak za slepe in gluhe

KULTURA

68 | 69

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Mladinska ulica 14a, 2000 Maribor

T (02) 235 00 11

E ss.gtmb@guest.arnes.si

www.ssgt-mb.si


Program

8.50–9.00 Zbiranje na Glavni avtobusni postaji

9.00–9.15 Odhod z mestnim avtobusom linija 18 do postajališča Engelsova – vojašnica

9.20–10.30 Ogled Vojaškega muzeja Slovenske vojske

10.40–11.15 Vožnja z mestnim avtobusom linija 18 do Glavnega trga

11.30–13.00 Ogled središča mesta

13.05–14.20 Kosilo v Restavraciji Maribor

14.30–14.45 Vožnja z mestnim avtobusom linija 13 do Poslovne cone Tezno(rov)

14.50–16.20 Ogled rovov pod TAMOM

16.35–16.45 Vožnja z mestnim avtobusom linija 12 do pokopališča Pobrežje

16.50–18.00 Ogled pokopališča

18.05–18.15 Vožnja z mestnim avtobusom 12 do glavne avtobusne postaje

Rov pod Tamom

Med drugo svetovno vojno so Nemci leta 1941 iskali varno

in primerno lokacijo za gradnjo tovarne, v kateri bi

proizvajali letalske dele. Tovarno so postavili v Mariboru

na Teznem, vendar lokacija ni bila tako varna kot so mislili.

Zaradi bombardiranja je bila proizvodnja ogrožena,

zato so pod tovarno izkopali rov, kamor so kasneje preselili

proizvodnjo. Več desetletij je rov ostal skrit pod tovarno,

leta 2017 pa so ga ob 70. letnici znamke TAM uredili

in odprli za javnost.

Park spominov Pobrežje

Pokopališče Pobrežje je začelo delovati leta 1879. S svojo

bogato zgodovino predstavlja del zgodovinske in arhitekturne

podobe mesta. Je mesto spomina, ki je vpisano na

seznam pomembnih pokopališč Evrope. Njegova umirjenost,

urejene poti, nasadi zelenja in klopi nam omogočajo,

da se vsaj za trenutek odmaknemo od mestnega vrveža

in se v tišini prepustimo spominom. Po pokopališču

se lahko sprehodijo tudi turisti z uporabo mobilne aplikacije

ARtour. Ta jih bo vodila do grobov za Maribor pomembnih

ljudi.

Ana Luci, Dilaijla Tkavc, Taja Zupan

mentor: Andrej Purgaj


Doživetje

rudarskega Velenja

Turistični produkt Doživetje rudarskega Velenja sestavlja več parcialnih turističnih produktov:

rudarski festival Knap fest, tematski voden ogled Velenja in spletna aplikacija, ki

je v izdelavi.

Knap fest

Tematski rudarski festival Knap fest bi potekal v poletnem času na Velenjskem jezeru. Imeli

bi več prizorišč: za glasbene izvajalce in plesne skupine, za otroke, kjer bi se izvajale različne

igre, otroške predstave, animacije … Obiskovalci bi imeli možnost simbolnega sprejema

med rudarje, po skoku čez kožo bi prejeli certifikat, da so postali rudarji za en dan. Ponujali bi

tudi tipično rudarsko kulinariko v “Knapovski oštariji“: belo

kavo, ajdove žgance, “pren župo“, kuhan fižol, praženec s solato,

šarkelj, ocvrte bezgove cvetove, … Rudarska parada oz. mimohod

bi prikazoval razliko med delom nekoč in danes v rudniku.

Najprej bi prikazali otroka s konjem, ki vleče voziček

s premogom in rudarje v starih oblačilih, ki bi s starim orodjem

prikazovali, kako so nekoč pridobivali premog, nato pa bi

lahko prikazali moderno delo s stroji. Za otroke bi bile urejene

igre in animacije, kot so na primer iskanje skritih zakladov,

mini labirint, igrica “Ligijev lov na lignit“. Za mladino in odrasle

pa priprava tradicionalnih knapovskih jedi, igri “Jekleni

rudar“ in “Ta gajsni kameradi“.

KULTURA

70 | 71

Trg mladosti 3, 3320 Velenje

T (03) 89 60 622

E storitvena@scv.si

www.scv.si

Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti


Programa

Pripravili smo dva programa tematskega vodenja z animacijo.

Program 1 Program 2

9.00 Sprejem in uvodni pozdrav pred

Muzejem premogovništva Slovenije

9.00 Sprejem in uvodni pozdrav pred

Muzejem premogovništva Slovenije

9.15 Ogled zunanjega dela muzeja 9.15 Ogled zunanjega dela muzeja

9.40 Ogled po programu Muzeja premogovništva Slovenije 9.40 Odhod proti parku pred Gimnazijo Velenje

10.30 Odhod proti parku pred Gimnazijo Velenje 10.00 Pričetek animacij

10.45 Pričetek animacij 11.00 Skok čez kožo, knapovska malica in zaključek

12.00 Skok čez kožo in zaključek

Digitalna aplikacija in virtualni

ogled Muzeja premogovništva

Slovenije

Digitalno aplikacijo za virtualni ogled

Muzeja premogovništva Slovenije pripravljamo

s pomočjo dijakov Elektro in računalniške

šole Šolskega centra Velenje in v sodelovanju

z Vzorčnim mestom (Pattern City)

Velenje. V igri nastopa krtek Ligi, ki nas bo

popeljal skozi muzej. V animaciji najprej

pokažemo, kako so nastala ugrezninska jezera

v šaleški dolini (Družmirsko, Velenjsko

in Škalsko). Krtek Ligi se nato poda na iskanje

vzroka njihovega nastanka. V muzeju ga

najprej sprejme pesnik Anton Aškerc, ki recitira

prvo kitico svoje Delavčeve pesmi o

premogu. Nato pa se krtek odpravi naprej

po rudniku, kjer spozna način dela nekoč

in danes. Ob zaključku igre prejme igralec

certifikat, da je postal rudar za en dan.

Muzej premogovništva Slovenije

Prvotni Muzej slovenskih premogovnikov je bil ustanovljen leta 1957

na Velenjskem gradu. Leta 1998 je muzej svoje delovanje premestil

v opuščene prostore jame v Škalah. Svoja vrata je odprl leto kasneje

z novim imenom, ki je v uporabi še danes (Muzej premogovništva

Slovenije). Tam lahko obiskovalci spoznajo razvoj premogovništva

v Sloveniji. Muzej je urejen na približno enem kilometru opuščenih

rovov, do katerih se dostopa po originalnem “Starem jašku“ s 140

let starim dvigalom. Rudarska zgodba je prikazana z osemnajstimi

prizori rudniških ambientov: bela in črna garderoba, rudarsko stanovanje

iz leta 1930, skupaj z ohranjeno opremo in lutkami rudarjev

pri opravljanju različnih del, značilnih za izkopavanje premoga,

ki jih spremljajo avdio-vizualni prizori. Ena izmed posebnosti muzeja

je “knapovska malica“: kranjska klobasa, kruh in sok. Za konec pa

se obiskovalci popeljejo še s podzemno železnico. V muzeju ponujajo

tudi prostor za prireditve in druženje v razstavnem delu muzeja (za

sestanke, rojstne dneve, …), prostor za koncerte, predstave in predstavitve

v “Prizivnici“. Na voljo pa je tudi tipična rudarska kantina.


OTROŠKI ODER

KULINARIČNA PONUDBA PRI

KNAPOVSKI OŠTARIJI

ZABAVNE ANIMACIJE

z animatorji,

S KRTKOM LIGIJEM

ki vas bodo popeljali

ISKANJE

SKRITEGA ZAKLADA

čez naše rudarsko mesto!

SREČNO!

Nina Koren, Tara Šertel, Nina Kotnik

Urban Romšak, Klara Klančnik, Žiga Fende, Matevž Rihtar

mentorji: Marko Gams, Anita Rudolf Pečnik, Janja Hren


Etno pustolovščina

na kmetiji Pr' Krajnk

Domačija Pr' Krajnk, ki se nahaja v neokrnjeni naravi sredi gričevja nad Šoštanjem, v naselju

Lokovica, je krivec za nastanek projektne naloge. Študenti smo po naključju prišli v

stik z lastnico kmetije Pr' Krajnk, gospo Marijo Irman, ravno v času, ko smo bili seznanjeni

z letošnjo temo.

Predniki na kmetiji Pr' Krajnk, so ohranili vso kmečko orodje, ki ga je kmetija nekoč uporabljala

za svojo samooskrbo, skrbno so obnavljali gospodarsko poslopje, pri tem pa skrbeli,

da je poslopje ostalo v prvotni obliki.

Lastnika kmetije na tej majhni, odročni in idilični kmetiji varita svoje lastno pivo iz več vrst

sladu in lokalnega hmelja, pridelanega v Savinjski dolini, pridelujeta pa tudi domač viski in slivovo

ter hruškovo žganje iz domačega ekološko pridelanega sadja, saj je na kmetiji zasajenih veliko

hrušk in sliv starih sort, ki so prav tako dediščina prejšnjih generacij.

Kmetija že danes privablja goste na degustacijo svojih izdelkov ter ogled stavbarske dediščine,

hmeljarske dediščine in dediščine kmečkega orodja. Študenti Višje strokovne šole Šolskega centra

Velenje, programa Gostinstvo in turizem, smo se odločili, da v tem projektu življenje na kmetiji,

kot je bilo nekoč, predstavimo tako, da obiskovalci skozi igro in ob spremstvu animatorja odkrivajo

kmetijo ter posamezne gospodarske objekte, kjer tudi opravljajo kmečka opravila, kot so

jih nekoč, odkrivajo kmečko orodje, s tem pa tudi spoznavajo njihovo uporabnost. Tako želimo

na zabaven in inovativen način gostom predstaviti bogato zbirko kmečkega orodja in jim približati

življenje na kmetiji Pr' Krajnk.

KULTURA

72 | 73

Trg mladosti 3, 3320 Velenje

T (03) 89 60 600

E vss@scv.si

http://vss.scv.si/sl/

Šolski center Velenje, Višja strokovna šola


BOGATA KULTURNA

DEDIŠČINA KMEČKEGA

ORODJA

ETNO

PUSTOLOVŠČINA

PR' KRAJNK

LOKO LOKO

PIVO

PREPOZNAJTE STARA

KMEČKA ORODJA!

VESTE KAKO SE VARI

PIVO?

STAVBNA DEDIŠČINA

KMETIJA

PR' KRAJNK

Lokovica pri Šoštanju

Tel. 041 635 231

E-pošta: marija.irman@amis.net

IN

ŠOLSKI CENTER

VELENJE

VIŠJA STROKOVNA

ŠOLA

Trg mladosti 3, Velenje

Tel. 03 89 60 600

Fax. 03 89 060 660

E-pošta: vss@scv.si

VRNITE SE V ČAS

BREZ

TEHNOLOGIJE

NA ZABAVEN, Z IGRO

PREPLETEN NAČIN,

SPOZNAJTE KULTURNO

DEDIŠČINO

VABIMO VAS NA

ETNO PUSTOLOVŠČINO

NA KMETIJI

PR' KRAJNK

ČAKAJO VAS:

ZABAVNE IGRE,

ZAPLETENE UGANKE,

DEGUSTACIJA PIVA IN

IZVRSTNE LOKALNE

DOBROTE

Lokalno Lokoviško pivo,

varjeno iz več vrst sladu in

savinjskega hmelja

Minister za zdravje opozarja:

VAM BO USPELO NAPOLNI-

TI ŠKAF S SLADOM?

KAJ PA POSTAVITI

HMELJEVKE?

REŠITE NALOGE IN UGANKE

TER SI PRISLUŽITE

DEGUSTACIJO PIVA!

VSE TO LAHKO DOŽIVITE

NA KMETIJI PR' KRAJNK

Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.

Program

15.00 Prihod gostov na kmetijo in izrek dobrodošlice

15.30 Predstavitev kmetije ter zgodb, povezanih s kmetijo. Če je večja skupina, goste razdelimo v ekipe z največ 6 člani.

16.00 Pričetek iger

17.00 Degustacija piva in žganja

17.30 Ogled proizvodnje domačega piva Loko Loko, žganja in viskija

18.00 Ogled kmečke izbe, ki je opremljena s pohištvom iz 18. in 19. stoletja

18.30 Zakuska z dobrotami lokalnih pridelovalcev ter možnost nakupa Loko Loko izdelkov

Ob zaključku gostje v dar prejmejo degustacijski kozarec.

Kulturna dediščina na kmetiji Pr' Krajnk

Na skednju so ohranjena izključno kmečka orodja, ki so

jih na kmetiji skozi njen obstoj uporabljali pri pridelavi in

predelavi pridelkov. Orodje dokazuje, da je bila kmetija že

od nekdaj povsem samooskrbna.

Kmetija se je ukvarjala z žganjekuho, o čemer pričajo drevesa

starih sort hrušk in sliv, ki še danes bogato rodijo. O

tem priča tudi prostor za žganjekuho, kjer je ohranjeno

staro ognjišče na drva, kotel za žganjekuho s hladilno posodo

in ostala oprema za žganjekuho. Še danes na kmetiji

kuhajo slivovo in hruškovo žganje.

Predniki so se na kmetiji ukvarjali tudi s hmeljarstvom, o

čemer priča dobro ohranjena hmeljska sušilnica in kmečko

orodje, namenjeno za pridelavo hmelja. Iz tega se je porodila

tudi ideja, da sta lastnika pričela variti pivo v domači

butični pivovarni.

V prostoru sušilnice je kmečka izba, opremljena s starim

pohištvom, na stenah se nahajajo uokvirjene nabožne slike

in slike prednikov kmetije. V izbi so na ogled stare

knjige, ki jih je izdajala takrat edina in najstarejša slovenska

založba Mohorjeva družba, ki je delovala v Celovcu.

Izba je prikaz bivalnih razmer na kmetiji na Slovenskem

v 19. stoletju.

Lidija Fužir, Nik Gorenjak, Žiga Omerović,

Matic Britovšek, Anamarija Podjavoršek

mentorice: Martina Omladič, Antonija Jakop, Renata Vodlan


Skoči na bus in

doživi kul–turo

Predstavljamo vam ekološki avtobus (po principu HOP ON-HOP OF avtobusov), s katerim

se bomo popeljali skozi štirinajst najzanimivejših krajev v Koprskem zaledju, ki niso

dosegljivi z lokalnim prevozom ter med seboj niso povezani. Na krožni poti KUL-TURA

se turisti lahko ustavijo na željenih izbranih lokacijah, ki ponujajo adrenalinska, zabavna,

aktivna in sprostitvena doživetja.

Naš turistični produkt podpira turistično shemo Mestne občine Koper, saj omogoča trajnostni

razvoj. Ekološki javni transport, ki bi povezal koprsko zaledje z mestom, bi povečal

prepoznavnost Kopra kot odgovorne in zelene turistične destinacije. Ob tem moramo poudariti,

da gre za odgovorno ravnanje z naravnim okoljem, saj avtobus ne onesnažuje okolja.

Omogočamo spoznavanje bogate kulturne dediščine našega podeželja ter odpiramo nove priložnosti

ukvarjanja s turizmom za ljudi, ki na teh področjih živijo.

“Kul-tura po koprskem

zelenem podeželju“

KULTURA

74 | 75

Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper

Martinčev trg 3, 6000 Koper

T (05) 663 75 00

E info@seps.si

www.seps.si


Klasifikacija krajev ter priporočen čas trajanja aktivnosti:

Kraj K U L oznake Čas trajanja

Vina Koper

20 minut

Škocjanski zatok

30 minut

Tinjan

60 minut

Socerb

45 minut

Osp

40 minut

Črni kal

50 minut

Kubed

30 minut

Hrastovlje

30 minut

Lopar

15 minut

Sv. Anton

15 minut

Marezige

15 minut

Grad Socerb

Socerb je gručasto naselje, okoli 30m nad naseljem

stojijo ruševine gradu v katerem se nahaja prijetno

gostišče. V bližini gradu je Sveta jama, v kateri se nahaja

edina podzemna cerkev v Sloveniji. S Socerba

je lep razgled na Miljski zaliv, Trst in okoliške kraje.

Grad je imel zaradi izredne strateške lege v preteklosti

izredno velik pomen. V 14. stoletju je bil grad

v lasti Beneške Republike. Grad je bil večkrat poškodovan

zaradi raznih vojn. Po tržaško-benečanski vojni,

na začetku 16. stoletja, je grad prešel pod avstrijsko

lastništvo. Grad je leta 1780 zaradi udara strele

pogorel.

Današnja podoba gradu je zelo skromna, saj se je v

letih 1924/25 obnovil le del obzidja. V bližini gradu

je vhod v Sveto jamo. Legenda o jami pravi, da je v

njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb,

potem ko je prestopil v krščansko vero. Zaradi njegove

vere ga je leta 283 oz. 284 usmrtil tržaški guverner.

Jama je bila spremenjena v svetišče, v njej se je do

druge svetovne vojne vsako leto 24. maja izvajala sveta

maša.

Družinski izlet: Izlet je primeren za otroke stare 4 do

5 let. S hojo pričnemo v znamenitem Ospu, ki je že

sam po sebi vreden obiska. Otrokom izlet popestrimo

z zgodbami iz dolge in burne zgodovine gradu.

Pomjan

30 minut

Šmarje

30 minut

Krkavče

20 minut

Kraje, kjer se bo ustavljal avtobus

smo označili po treh kriterijih:

K

U

L

Kultura

Užitek

Lepota

Kulturne znamenitosti: kot so muzeji, muzeji na prostem,

spomeniki, cerkve, obeliski.

Kulinarična doživetja, sprehodi po neokrnjeni naravi,

adrenalinska doživetja.

Čudoviti razgledi ter lepota favne in flore, naravna dediščina

(jame, reke, zatoki)

Alex Fabris Čok, Florentina Gashi,

Maša Mohorko, Valentina Zečević

mentorica: Tanja Skok


Ples ljubezni med

valovi reke Mure

Pripravili smo nadgradnjo že obstoječe najstarejše etnološke prireditve ob Muri – Bürjaški

dnevi ter jo poimenovali Ples ljubezni med valovi reke Mure. Idejo smo črpali iz poezije

avtorja Ferija Lainščka, ki nas je s svojo pesmijo Po poljube prepričal, da je Prekmurje privlačna

in navdihujoča ravnica, na katero moramo biti ponosni in da je ljubezen do doma oz.

Prekmurja ljubezen, ki je ni mogoče zaukazati.

Osrednjo nit prireditve predstavlja ljubezen, vezana na kulturo in zabavo, saj smo v prireditev

vključili ljudsko izročilo, tradicionalno kulinariko ter poezijo in glasbo.

Mura je reka, po kateri se tisti, ki izvirajo iz krajev ob njej, imenujejo Prekmurci. Nosijo jo v

imenu, srcu, duši in vedno znova se vračajo k njej, da jih pomiri, jim da moči in razkrije najgloblje

skrivnosti. Zaradi tega ima reka Mura v prireditvi poseben pomen in tudi zato se bo prireditev

odvila v njeni neposredni bližini, na Otoku ljubezni v Ižakovcih. V prireditev smo vključili

tudi nagradno igro, z namenom, da bi obiskovalce prireditve spodbudili k udeležbi na različnih

aktivnostih.

Po prekmurskem ljudskem izročilu so z Muro povezane tudi vile, ki so se rade zadrževale ob kakšnem

skrivnem mestu ob vodi. Človeku so delale le dobro, nikoli slabo. Tako so oraču, ki je zjutraj

prišel orat njivo blizu Mure, za zajtrk prinesle krapce, idr. Zanj je značilen tudi poseben ples,

ki ga bodo vile odplesale zvečer.

Na prireditvi Ples ljubezni med valovi reke Mure bi kot glavna gosta nastopila prekmurski pisatelj

Feri Lainšček in pevec Vlado Kreslin, ki v svojih delih izkazujeta posebno ljubezen - ljubezen

do doma oz. Prekmurja.

KULTURA

76 | 77

Ekonomska šola Murska Sobota,

Srednja šola in gimnazija

Noršinska ulica 13, 9000 Murska Sobota

T (02) 521 34 00

E ekonomska.sola@s-es.ms.edus.si

www.ekonomska-ms.si


Program

10.00 Otvoritev in kulturni program (Glasbena šola Beltinci, Folklorna skupina KUD Beltinci)

10.30–11.00 Ogled Ekomuzeja Mura na Otoku ljubezni

11.10–12.00 Prikaz ciglarstva

12.00–14.00 Tekmovanje v pečenju rib na “indašnji“ (nekdanji) način

13.00–14.00 Prikaz büjraštva

14.00–17.00 Delavnice (pletenje iz slame, pletenje iz ličja, pletenje košar)

18.00–19.30 Glasbeni večer poezije s Ferijem Lainščkom in Ditko – Ne bodi kot drugi

19.35–20.00 Ples mürskih vil

20.00 Zaključek: koncert Vlada Kreslina

10.00–18.00 Spremljevalne dejavnosti:

• Kulinarične specialitete društev iz občine Beltinci (posolanka, koruzna zlevanka,

prekmurska gibanica, langaš, ribe, bograč in drugo)

• Vožnja z brodom

Otok ljubezni v

Ižakovcih

Otok ljubezni v Ižakovcih je priljubljena turistična

točka obiskovalcev reke Mure.

Znan je po brodu na Muri, ki je eden redkih, še obstoječih

povezav med levim in desnim bregom Mure.

Nekoč so bili brodovi edina povezava med Prekmurci

in Prleki, ki so živeli eni na levi in drugi na desni strani

reke Mure.

Druga posebnost tega kraja je Plavajoči mlin na Muri.

Že od 4. stoletja je na Muri stalo večje število plavajočih

mlinov. Plavajoči mlin omogoča smotrno izrabo

naravne energije in je alternativa pretočnim elektrarnam,

hkrati pa daje možnost pridobivanja polnozrnatih

mlevskih proizvodov. Danes predstavlja etnokulturni

projekt in je spomin na našo bogato obmursko

kulturno dediščino. V Eko muzeju Mura lahko v

okviru turistične ponudbe kupite tudi domačo, v mlinu

proizvedeno moko.

Otok ljubezni je znan tudi po büjraših. Ime izhaja iz

prekmurske besede büjr, kar pomeni približno to, kar

v slovenščini jez. Reka Mura je bila nekoč divja in nevarna

reka. Poplavljala je, odnašala mline in brodove,

si iskala nove poti. Ljudje so se spopadali z reko in

jo zabüjrili. Iz büjranja se je razvil poklic büjraš. Delo

büjrašev prikazujejo vsako leto na tradicionalni prireditvi

Büjraški dnevi, ki se odvija vsako leto v začetku

meseca avgusta na Otoku ljubezni v Ižakovcih.

Sanela Oček Cör, Sanja Zver, Robi Kučan, Tilen Kramar,

Petra Gruškovnjak, Urša Marič, Monika Zver

mentorici: Nataša Šiplič Šiftar, Cvetka Gomboc Alt


Čezmejna

roža

Naš turistični proizvod nosi ime Čezmejna roža, ker zavzema območje z obeh strani meje, in sicer

Italije in Slovenije. Ta roža je pravzaprav radič, značilen za goriško območje. Izhaja iz 19. stoletja,

ko je prevladovala huda lakota in so jedli večinoma cikorijo, ki je predhodnik tega radiča. Goriška

(čezmejna) roža se tako imenuje, ker je lepa kot vrtnica, ampak nima vonja.

Najverjetneje se je pridelava goriške rože začela po letu 1866. To je utemeljil Baron Karl Czoernig

von Czernhausen v svoji knjigi Das Land Görz und Gradisca iz leta 1873. Pisal je o rdečkasti cikoriji,

ki jo “jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer, izpostavljena toploti goveda in gnoja, dozori v zelo cenjeno

vrtnino“.

Bledeni goriški radič je šele v zadnjem času začel znova vzbujati pozornost. Postopek pridelave traja

celo leto. Turistični paket je zato uporaben skozi vse letne čase in je namenjen predvsem ljudem srednje

starosti. Cilj je spoznati večstoletno goriško kulturo, zgodovino in Soško fronto, agrikulturo, mestno

jedro in kulinariko.

O nastanku skrivnosti solkanskega polja, na katerem gojijo goriško rožo, priča legenda o dveh

zaljubljencih, Marcu in Milici. Zaradi različnega družbenega položaja se nista smela srečevati in tako je

Milica v spomin na prepovedano ljubezen posadila rožo, ki ji jo je Marco podaril ob prvem srečanju.

KULTURA

78 | 79

Tehniška šola za turizem s slovenskim učnim jezikom

Ivan Cankar in Žiga Zois

Ul. Puccini 14, 34170 Gorica, Italija

T +(39) 0481 53 00 21

E gois00400n@istruzione.it

www.potep.gov.it


Program

1. dan Spoznavanje goriške rože s polja v krožnik

9.00 Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši

10.00–12.00 Park Miru na Sabotinu

12.30–14.00 Kosilo v gostilni Primožič

14.30–16.00 Ogled dvorca in parka Coronini

16.30–18.30 Ogled proizvodnje goriške rože Brumat

18.45–19.30 Aperitiv pri Mamljivih vrtovih (kozarec tipične

briške rebule in manjši prigrizek)

20.00 Večerja v gostilni Alla Subida – Al Cacciatore

Prenočitev v Best Western Palace Hotelu

2. dan Ogled Gorice

10.00–13.00 Travnik (plošča Tolminskih puntarjev, Trubarjeva plošča), Raštel, Goriški grad (muzej, cerkvica svetega Duha)

13.20–14.30 Kosilo Alla luna (v obdobju Festivala Goriške rože, od 14. januarja do 6. februarja kosilo

v eni izmed sodelujočih restavracij)

14.50–16.30 Trgovski dom, železniška postaja Tranzalpina (muzej, trg Evrope), postanek v bližnji kavarni na železniški postaji

17.00 Ogled trgovine na stari pokriti tržnici La Bottega della rosa; prosti čas

20.00 Večerja v gostilni Al chiostro

Erika Bric, Martina Feresin, Ingrid Scozzai, Giorgia Trevisan,

Nace Sorč, Nikita Cancellari, Laura Drašček

mentorji: Michela Codermaz, Peter Lisjak,

Erika Valentinčič


Grad u

bojama

U skladu sa ovogodišnjom temom “Kultura u turizmu“

želimo da prikažemo grad Zvornik kroz

slikarska djela radionice “Paleta“.

Slikarska radionica “Paleta“ učinila je i čini mnogo

na polju kulture u gradu Zvorniku. Ulepšala je naš

grad mnogim djelima, radionicama i ostavila dubog

trag na svim polaznicima radionice “Paleta“.

Slikanje je jedna od formi umetničkog izražavanja

koja može da služi i kao oslobađanje od stresa. Stres

je u današnje vreme najveći neprijatelj organizma.

Radionica “Paleta“ nudi polaznicima mogućnosti učenja raznih slikarskih tehnika i njihovom

pozitivnom uticaju na psihičko tj.mentalno zdravlje.

Proizvod koji nudimo je dvodnevna kreativna radionica izrade platna dužine 2 metra na temu

“Mladi Evrope“ a povodom međunarodnog dana mladih 12. avgusta.

Mladi će imati priliku da se druže i daju svoj udio u izradi slikarskog djela.

“Slikarstvo je tišina uma, muzika oka.“

KULTURA

80 | 81

Javna ustanova Srednjoškolski centar

“Petar Kočić“ Zvornik

Vuka Karadžića 77, 75400 Zvornik

T 056/490-290,056/490-292

E ssrs62zv@teol.net

http://www.gimissspkzv.org


Program

1. dan

8.00–9.00 Doček gostiju –skup učesnika kod opštine Zvornik.Učesnicima će se obratiti organizator kako bi se zahvalio

našim gostima što su svojim prisustvom upotpunili naš događaj i da im poželi dobrodošlicu.

9.00–9.30 Smeštaj učesnika u motel “Laguna“.

9.30–10.00 Doručak.Nakon doručka učesnici će dobiti svoju akreditaciju, koju su obavezni da nosekao i majicu sa logom

projekta za uspomenu.

10.00 –12.00 Iscrtavanje olovkom djela.

12.00–17.00 Bojenje tj stvaranje slikarskog djela. U ovom periodu predviđena je i pauza za ručak.

18.00–20.00 Večera iznad drinskog jezera u restoranu “Vidikovac“.

20.00 Druženje,bogati noćni život Zvornika.

2. dan

9.00 Buđenje i doručak.

10.00–17.00 Rad na djelu “Mladi Evrope“ Završavanje djela. Pauza za ručak po želji učesnika.

18.00 Ispraćaj gostiju.

Slikarska radionica

Paleta

Slikarska radionica “Paleta“ je osnovana 4. februara 2003.

godine u Zvorniku. Njen osnivač je slikar i pedagog Jovo

Lalić koji je svoj rad i dugogodišnje iskustvo u oblasti slikarstva

usmjerio prema mladim talentima. Radionica trenutno

okuplja 35 članova, među kojima ima osnovaca, srednjoškolaca

i studenata starosne dobi od 7 do 25 godina.

Cilj slikarske radionice “Paleta“ je edukacija mladih na polju

likovne kulture. Naime, radionica je osnovana u svrhu

unapređenja kreativnosti djece i mladih na polju likovne

umjetnosti klasičnim izučavanjem likovne problematike

pa kao takva doprinosi razvoju umjetničkog stvaralaštva

kao sastavnog dijela uspješnog društva.

Ana Bošković. Marija Jevtić, Marko Govedarica, Radan Ilić,

Anđela Mihajlović, Anđela Marinković, Anđela Medić

mentorica: Julijana Mlinarević


Zlatne ruke

Zvornika

Turistička organizacija grada Zvornik od 2009. godine tradicionalno svake godine u junu/

julu mjesecu organizuje izložbu narodnih rukotvorina pod nazivom “Zlatne ruke“ koja okuplja

izrađivače rukotvorina i suvenira sa područja Zvornika i regije. Manifestacija svake godine

okupi između 20 i 30 izlagača iz Zvornika, Bijeljine, Brčkog, Ljubovije, Malog Zvornika,

Loznice, Vlasenice. “Zlatne ruke“ su prilika da se prikaže kreativnost ljudi sa ovog područja

i da se na najljepši mogući način etno vrijednosti prezentuju posjetiocima. Posebna pogodnost

za posjetioce je to što je izložba prodajnog karaktera te tako mogu i kupiti neki od željenih

proizvoda.

U vrijeme održavanja manifestacije posjetioci mogu da vide proizvode domaće radinosti koji su

rađeni u najrazličitijim tehnikama starih zanata poput veza, tkanja, štrikanja, heklanja, pletenja,

zatim suvenire u raznovrsnim tehnikama (dekupaž, bojenje na staklu, drvorez i slično), unikatan

nakit, ručno rađene prirodne sapune, meleme, med, kolače, proizvode od aronije i slično.

Manifestacije “Zvorničko ljeto“ koja se tradicionalno već sedamnaest godine održava u periodu od

02. do 08. avgusta. Izložba ručnih radova postala je sastavni dio dnevnog programa Zvorničkog

ljeta. Jedna izložba ručnih radova bude održana na starom željeznom mostu Kralja Aleksandra I

Karađorđevića pod nazivom “Ljudi i mostovi“, a druga izložba bude održana na gradskom šetalištu

pod nazivom “Etno tržnica“. Svi koji posjete Zvornik u tom periodu mogu da vide kako se

na jedan primjeren način njeguje tradicija, i prezentuju proizvodi koji su nastali kao inspiracija

na prirodnu i kulturnu baštinu ovog kraja.

KULTURA

82 | 83

Javna ustanova Srednjoškolski centar

“Petar Kočić“ Zvornik

Vuka Karadžića 77, 75400 Zvornik

T 056/490-290,056/490-292

E ssrs62zv@teol.net

http://www.gimissspkzv.org


Program

1. dan

9.00 Okupljanje turista ispred Gradske biblioteke i upoznavanje sa

osnovnim podacima o manifestaciji “Zlatne ruke“

9.30 Obilazak izložbe narodnih rukotvorina, razgovor sa izlagačima

13. 00 Ručak u etno restoranu “Šoja“

15.00 Obilazak tvrđave “Đurđev grad“ uz izlaganje turističkog vodiča

19.00 Večera i noćenje u restoranu “Gradska kafana Central“

2. dan

8.00 Doručak u restoranu “Gradska kafana Central“

9.00 Obilazak Zvorničkog jezera

13.00 Ručak u etno restoranu “Šoja – 2“ na Zvorničkom jezeru

15.00 Povratak u grad, obilazak suvenirnice, muzejske zbirke, centra grada

18.00 Ispraćaj gostiju

Đurđev grad

Na bazi praćenja turističkih zahtjeva u Turističkom info

centru “najpopularniji“ lokalitet je srednjevjekovna tvrđava

Đurđev grad. Zvornička tvrđava Đurđev grad je jedan

od najznačajniji kulturno-istorijskih lokaliteta na području

opštine Zvornik i jedan od najvrijednijih objekata

ove vrste u zemlji zbog čega je proglašen Nacionalnim

spomenikom Bosne i Hercegovine. Bez obzira što ova vrijedna

prostorna kulturno-istorijska cjelina nije uređena i

nema turističku infrastrukturu većina turista koji dođu u

Zvornik izraze želju da obiđe ovaj lokalitet. Đurđev grad

zajedno sa Jerininim stazama predstavlja mjesto gdje turisti

dobijaju spoj istorije, kulture i mističnih legendi.

Pretpostavlja se da je tvrđava podignuta krajem 13. ili

početkom 14. veka. Tvrđavu je u 15. veku osvojio Đurađ

Branković po koje i nosi ime. Po legendi tvrđavu je sagradila

njegova žena Jerina,odakle nosi i drugi naziv Jerinin

grad ili Prokleta Jerina. Tvrđavu su kasnije proširili turci

za vreme svoje vladavine (1460-1878), a nadograđivali

Austrougari čija je posada u zvorničkoj tvrđavi bila smeštena

u periodu od 1878. do 1918. godine.

Đurđev grad se sastoji iz tri povezana dela: Donji (pored

magistralnog puta Zvornik-Sarajevo, sa prepoznatljivom

gradskom kapijom), Srednji (najstariji deo, sa Velikom

kulom visokom 20 metara u sedišnjem delu utvrđenja) i

Gornji grad (na uzdignutom brdu

iznad vornika, na oko 400 m nadmorske

visine). U neposrednoj blizini

tvrđave nalazi se crkava sv.

Petke Trnove. Do tvrđave je moguće

doći pešačkom stazom dugom

1700 metara koja vodi iz centra grada

preko naselja Srpska Varoš, koja

je pogodna za motorni saobraćaj.

Marko Mitrović, Ivana Ristanović, Nikolina Smiljanić,

Nevena Macanović, Milica Đokić, Miljan Ilić, Kristina Ilić

mentorica: Elizabeta Jevtić


Vonj stoletij,

kadila in

španskega bezga

Celotno ozemlje Balkana, izvora evropske kulture, je območje oslabljenega pomnjenja. Že

stoletja se rojevajo in izginjajo civilizacije, katerih sledi so vendarle ohranjene. Novi vladarji

so del dediščine (utrdbe) ohranili in razvijali, del so uničili (cerkve in samostane), velik del

pa je ostal odvržen in pozabljen.

Morda zveni paradoksalno, a je zgodovina Srbije prav ena izmed največjih možnosti za turistično

dejavnost. In sicer prav tista daljna, ki se meri v stoletjih in katere dragoceni ostanki se

nahajajo prav na ozemlju naše države. Skriti, mestoma tudi pozabljeni, imajo zdaj odlično priložnost,

da se zlijejo v celoto in da se vam predstavijo – predvsem tistim, ki na svojih popotovanjih

prepoznavate odličen način za bogatenje duhovne plati svojega življenja.

K razvoju kulture so doprinesli vsi ljudje oziroma narodi, ki so se skozi stoletja priseljevali ali osvajali

območje, na katerem se nahaja sodobna Srbija.

Srbska država leži v delu Balkanskega polotoka, na katerem se srečujejo in združujejo različni

kulturni in civilizacijski vplivi Zahodne Evrope in Bližnjega vzhoda. Na tem prostoru lahko sledimo

civilizacijskem dialogu v zgodovinski retrospektivi.

Popeljemo vas skozi zgodbo, v kateri se mešajo vonji stoletij, kadila, Jeleninih in Uroševih cvetov

španskega bezga.

Jelena Anžujska je bila žena kralja Stefana Uroša I. in mati sinov, ki so kasneje prav tako kraljevali

srbski državi. Vladarica in svetnica, ki je postala častna sestra, je za časa svojega življenja

KULTURA

84 | 85

Čajkino brdo 18, 36210 Vrnjačka Banja

T +381 366 11 379

E info@uts.edu.rs

http://www.uts.edu.rs

Ugostiteljsko – turistička škola sa domom učenika


dala postaviti samostan Gradac. V Studenici je bila portretirana.

Poročila se je s kraljem Urošem I. Nemanjićem.

Romantična legenda pravi, da so se divji deli Srbije obarvali

s cvetovi španskega bezga (izv. jorgovana), da spominjajo

na Jelenino rodno Provanso. Zato se del doline

ob reki Ibar od nadškofije na Žiči do srednjeveške utrdbe

Maglič danes imenuje Dolina jorgovana. Edinstvena ljubezen

srbskega kralja in francoske princese je lahko tudi

večen navdih prihodnjim generacijam.

Če nas nameravate obiskati, se začnite počasi pripravljati,

saj se boste podali na pot, ki sega stoletja v preteklost.

Program

8.00 Odhod - Vrnjačka Banja

9.00 Samostan Žiča - samostan bratske ljubezni

11.00 Maglič - legende o gradu med španskim bezgom in oblaki

13.00 Samostan Gradac - pravoslavni biser v Dolini jorgovana

15.00 Samostan Studenica - samostan dragocenih fresk

17.00 Krstovgrad – srednjeveško kosilo

Cena izleta: 30 €

Obdobje realizacije: april–september

Samostan Žiča

Žiča je najbolj znan in najbolj obiskan samostan v Srbiji,

star skoraj osem stoletij. K njegovi prepoznavnosti zagotovo

prispeva tudi dobra lega, saj je od Kraljeva oddaljen

4,5 km in od Vrnjačke Banje 31 km. S soncem obsijan samostan

je zaščiten z obzidjem in obdan s sestrsko ljubeznijo,

mnogi ga obiščejo tudi večkrat v svojem življenju.

To je samostan bratske ljubezni. Na tem mestu naj bi

menih Sava med seboj pomiril dva brata; in sicer Stefana

Nemanjića in Vukana, nato pa naj bi na tem ozemlju dali

zgraditi novi samostan. Samostan, v katerem je bil okronan

prvi srbski kralj Stefan I., je prepoznaven po zunanjem

rdečem pročelju, prav tako pa tudi po navdihujoče

lepi naravi, v objemu katere stoji. Podoba, ki razkriva občudovanja

vreden spomenik, naravnost vabi k raziskovanju

svoje notranjosti.

Jelena Anžujska

Maglič

Aleksandar Erdoglija, Sara Pajić, Tamara Radojičić,

Mina Ivanović, Milica Sebić

mentorica: Zorica Lazić


Mnoštvo čudesnih

sunaca u žutom

oku suncokreta

Turistički proizvod “Mnoštvo čudesnih sunaca u žutom oku suncokreta“ je kulturna manifestacija,

trodnevni događaj upoznavanja destinacije kroz interpretaciju kulturne baštine,

istorije, folklora, običaja, nošnje, igre i pesme naroda Vojvodine. Turistički proizvod je

priča o kulturnim vrednostima vojvođanske varošice gde je različitost dobrodošla i biti drugačiji

znači biti vredan poštovanja.

Ako želite da posetite mesto gde zajedno žive kulture različitih naroda i različitih vremena,

gde se čuva tradicija pesme i igre naroda Vojvodine. Da budete deo tradicionalnog obreda venčanja

na slovački način. Da tragate za kulturnim blagom u avanturi na ulicama naše varoši sa

mapom u ruci i budete nagrađeni. Da oprobate svoj likovni dar. Da osvajate tajne bačke tvrđave

i družite se sa vitezovima minulih vremena. Da provedete ugodno vreme uz interaktivne radionice

… Da zaigrate u mađarskim piroš čizmama. Oprobate svoje kulinarsko umeće, da se družite

sa najvećim pesnikom srpskog romantizma i njegovom muzom. Da slušate vojvođanske gajde

i tambure, zaigrate u znak pozdrava jedno nepregledno kolo na ulicama našeg grada … I još

mnooogo toga …

Budite naši gosti, ova tri dana, u doba kad cvetaju suncokreti, a posle … znamo da ćete ponovo

doći.

KULTURA

86 | 87

Srednja stručna škola “Dr Radivoj Uvalić“

Trg bratstva i jedinstva 23, 21400 Bačka Palanka

T +381 216040428

E ekonomskabp@gmail.com

www.ekonomskabp.edu.rs


Program

1. dan (petak) – Bogatstvo različitosti

10.00 Potraga za blagom – Geocaching avantura

14.00 Poseta Muzeja grada, Gradske galerije, Narodne biblioteke “Veljko Petrović“. Nakon obilaska u parku biblioteke

organizovana je likovna kolonija na temu “Slikam kako znam i umem“.

20.00 Folklorno nasleđe – “Nije važno koje ti je boje odelo ili kojim jezikom govoriš – razumemo se“. (Park u centru grada)

Centar za tradiciju i kulturu “Kosta Abrašević“ kroz najlepše koreografije predstaviće svu lepotu različitosti igara,

pesama, nošnji, običaja naroda i narodnosti ovih prostora. Izvešće i slovačke svadbarske običaje, a u završnici nastupa

je etno revija i na kraju posetioci su dobrodošli da zaigraju jedno veliko kolo …

2. dan (subota) – Srednjovekovna pustolovina

11.00 Viteške igre (Bačka tvrđava)

13.00 Mala škola mačevanja

15.00 Časova obilazak etno kuće “Didina kuća“, i učešće u radionicii starih zanata od tkanja, grnčarenja, zlatoveza, slikanja

na staklu … da obuku delove narodne nošnje i fotoaparatom ovekoveče svoje nezaboravno druženje i gostoprimstvo

domaćina.

3. dan (nedelja) - Među javom i međ snom

10.00 Obilazak srpske etno kuće “Sremska kuća“ – interaktivna radionica - zaboravljena jela i poslastice, izrada predmeta od

kože, pruća …

18.00 Pesničko veče – “Santa Maria della Salute“ (dvorac Dunđerski) u bajkovitom i autentičnom ambijentu dvorca ispričaće

se romantična ljubav najlepšim pesmama srpskog romantičara Laze Kostića uz štimung Vojvođanskog narodnog

orkestra “Gajde“.

Dvorac Dunđerski

Dvorac smešten u

prostranom parku

podignutom u engleskom

vrtnom stilu sa elementima

francuskog stila ispričaće

vam sagu o porodnici

Dunđerski i mnogoim

znamenitim ličnostima,

Nikoli Tesli, Paji Jovanović,

Lazi Kostiću…

Raskošno i neobično rastinje parka prepričava ljubavnu priču Lenke Dunđerski i

Laze Kostića. Krošnje drveća odišući muzikom Lenkinog klavira recituju najlepšu

ljubavno pesmu Santa Maria della Salute, koju je u čast lepe Lenke napisao Laza

Kostić.

Jelena Milošević, Marija Novaković, Milica Puđa,

Jana Aničić, Savo Zorić

mentorica: Aranka Harak


Tramvaj, kultura i

(osječki) turizam

Učenice smo Ugostiteljsko-turističke škole u Osijeku i oduševljene svojim gradom kao

turističkim odredištem, njegovom poviješću i kulturnom baštinom smatramo, da ovim

projektom trebamo dočarati ljepotu našega kraja.

Kao budući turistički djelatnici moramo biti svjesni, da je tramvaj mnogo više od prijevoznog

sredstva, stoga moramo omogućiti turistima da dožive znamenitosti našeg grada na

zanimljiv način jer on je taj koji povezuje ljude, kulturu i turizam.

Od postojeće turističke ponude u tramvajima posebno možemo izdvojiti:

1. Vožnja starim tramvajem iz 1926. godine.

2. “Božićna bajka u osječkom tramvaju“. Najmlađi stanovnici grada i regije uživaju u nezaboravnoj

vožnji božićnim tramvajem, u društvu svojih omiljenih likova Djeda Mraza,

Pahuljice i Vilenjaka!

3. “Tramvaj Party“. Zabava koju je moguće organizirati u izvanrednoj noćnoj vožnji tramvajem

uz DJ-a i razglas te uz mnogo ljuljanja u ritmu.

4. “VR - virtualnu stvarnost u Osječkom tramvaju“. Posjetitelji na nekoliko minuta postaju

vozači i voze virtualan tramvaj glavnim trgom.

5. Izložbe “O tramvaju u tramvaju“ u kojima se uči o važnosti tramvaja kroz povijest.

6. Manifestacija “Na Silvestrovo u tramvaj uskoči i zablistaj u novogodišnjoj noći“ u kojoj

sugrađani i sugrađanke imaju mogućnost urediti se za doček Nove godine potpuno

besplatno, odnosno iz tramvaja izići s fancy frizurom i make upom.

S ponosom tramvaj zasigurno zauzima mjesto u gradu Osijeku i kao prijevozno sredstvo i kao

turistička atrakcija.

KULTURA

88 | 89

Ugostiteljsko-turistička škola Osijek

Matije Gupca 61, 31000 Osijek, Republika Hrvatska

T 031 211 095

E ured@ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr

http://ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr


Stavili smo se u ulogu turista i krenuli u obilazak grada

tramvajem. Nakon nekoliko vožnji, dobile smo potpuno

drugačiji dojam o tramvajima. Oni su uistinu puni užitka,

ponekad puni, ponekad poluprazni, ponekad glasni,

ponekad s ljudima koji su udubljeni u svoje misli, ponekad

s turistima koji su pripijeni na prozor, glasnom omladinom

ili mirnim umirovljenicima, ali su u svakom slučaju

– zanimljivi s velikim turističkim potencijalom.

U prosinačko nedjeljno jutro istražili smo na internetu što

nas sve čeka zanimljivo u Osijeku i ukrcali se na tramvaj

na Trgu Ante Starčevića što je ujedno bila naša 1. postaja.

Trg je omiljeno sastajalište Osječana kojim dominira prekrasna

konkatedrala sv. Petra i Pavla. Završena 1898. s visokim

90 metarskim tornjem je najviša zgrada u Osijeku i

druga po visini crkva u Hrvatskoj.

Prolaskom kroz jedan od parkova i perivoja silazimo na 2.

postaju u secesijsku četvrt s privatnim i javnim palačama

poput zgrada galerije, suda i pošte.

Ponovno se ukrcavamo u tramvaj te izlazimo 3. put u barkonoj

Tvrđi iz 18. stoljeća. Slikali smo se pored zavjetnog

kipa Sv. Trojstva i General-vojarne, svima poznate s novčanice

od 200 kuna.

Poslije šetnje Tvrđom izlazimo na 4. postaji ispijamo kavu

u jednoj od mnogih terasa na Promenadi. Lijep pogled na

cijeli grad pruža se i s visećeg pješačkog mosta na kojemu

smo uživali.

5. postaja. Kao vjerne navijačice nogometnog kluba Osijek

ne možemo propustiti utakmicu pa odlazimo u Gradski

vrt gdje smo pratili igru naših nogometaša.

Obilazak Hrvatskog narodnog kazališta je bila naša 6. postaja

u ovom danu.

Zadnja je 7. postaja bila Božićni advent gdje smo aktivno

proveli večer na gradskom klizalištu.

Osječki tramvaj

Prvi tramvaj na svijetu dobio je Pariz 1855. godine,

zatim je 1860. tramvaj stigao u London, a Osijekom

je prvi konjski tramvaj počeo prometovati 10. rujna

1884. Bili smo tada prvi grad u Hrvatskoj, kao i jugoistočnom

dijelu Europe, koji je dobio to prijevozno

sredstvo.

Konjski je tramvaj imao 16 sjedala i samo je toliko ljudi

primao jer su svi morali sjediti.

Vremenom konjski je tramvaj postao prespor pa je

pola sata nakon ponoći 1. travnja 1926. krenuo na

svoju posljednju vožnju i nakon 42 godine prometovanja

otišao u povijest. Toliko je to bilo značajno za

Osječane da su i novine popratile taj oproštaj.

Osječki tramvaj elektrificiran je 1926., a od tada do

danas redovno prometuje.

Anabela Deže, Mirna Galić, Enola Kasum,

Danijela Kelemen, Monika Kovačević

mentorica: Gabrijela Baraban


Adventska

bajka u Opatiji

Advent ili Došašće počinje četiri nedjelje prije Božića. Advent putovanja mogu biti duhovne

prirode, ali ova putovanja su draga i onima koji vjeru ne prakticiraju, jer je Advent i simbol

blještavila, lampica, okićenih izloga, šarenih ulica, šopinga. Zato se Adventu raduju svi.

I Opatija se je unazad četiri godine našla u klubu poznatih adventskih destinacija, te nudi najljepši

Advent uz more. Bogatim i raznolikim programom Advent u Opatiji povezuje sve ključne

lokacije u gradu. Sve započinje paljenjem lampica na božićnom drvcu na trgu Hotela Continental,

što se pokazalo kao fantastična manifestacija.

Paljenje adventske svijeće na Slatini, obilježava se početak pripreme za blagdan Božića.

Opatijski Merkat, omiljeno okupljalište Opatijaca, uz tradicionalnu blagdansku ponudu nudi različite

proizvode lokalnih obrtnika, a sve uz zanimljiv program.

Tu su još i Advent kod Šporera, Ledena čarolija-klizalište uz more, najslađa manifestacija pod nazivom

Festival čokolade, te nezaobilazni Djed Božićnjak, čija se “rezidencija“ nalazi na padinama Učke.

Kao kulminacija svega je proslava Božića u Opatiji, te doček Nove Godine uz brojne mogućnosti.

Doživite s nama Adventsku bajku uz more.

KULTURA

90 | 91

Ugostiteljska škola Opatija

Kumičićeva 14, 51410 Opatija, Hrvatska

T +385 51 718 520

E uso@ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr

http://ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr


Program

7.–9. prosinac 2018

1. dan: Ljubljana–Opatija

Sastanak putnika na autobusnom kolodvoru Ljubljana.

Polazak autobusa u 8.00 sati.

Dolazak u hotel Remisens Premium Hotel Kvarner (4*)

u 10.00 sati. Smještaj u sobe sa poklonom iznenađenja.

Posvetite se sebi i uživanju u opuštenoj i mirnoj atmosferi

wellness i spa centra, vanjskog bazena okuženog zelenilom

ili privatne plaže s pogledom na plavetnilo Kvarnera.

Prepustite se romantičnom gastronomskom doživljaju uz

najfinije specijalitete à la carte restorana.

Nakon smještaja u hotel slobodno vrijeme. Preporuka

Cijeli doživljaj upotpunite degustacijom kuhanog vina

i čajeva, uživajte u ponudi lokalnih gastro specijaliteta

i našim domaćim fritulama. Zatim se uputite do terase

Hotela Continetal u 19.00 sati i zajedno s nama upalite

lampice na božićnom drvcu.

Tradicionalna ceremonija paljenja lampica “Christmas

Tree Lighting’’, poseban je trenutak diljem svijeta!

London, Pariz, Prag, Berlin, New York, Sidney, Tokyo,

te će se i ove godine, ovaj poseban i simboličan događaj

u organizaciji Milenij hotela po četvrti puta održati i u

Opatiji!

prošećite uz more po poznatom Opatijskom šetalištu

Lungomare. Lungomare je bio i ostao omiljeno šetalište

Opatijaca i njihovih gostiju, motiv bezbrojnih fotografija i

umjetničkih slika, neizostavni dio vizure Opatije gledane

s mora. Nakon šetnje uživajte u Kvarnerskim specijalitetima

u našem a la carte restoranu Isadora.

2. dan: Opatija

Nakon doručka krenite u istraživanje brojnih adventskih

sadržaja koje smo za vas pripremili. Predlažemo vam da

posjetite izložbeni i prodajni dio Festivala čokolade koji se

i ove godine održava u Kristalnoj dvorani Hotela Kvarner,

ali popratnih događanja bit će i u Umjetničkom paviljonu

Juraj Šporer, izgrađen je 1900. godine pod imenom

Pavilion Glacier i smješten je uz samo šetalište Lungomare

u parku Sv. Jakova. Svakako posjetite i opatijsku tržnicu

gdje će se održati 'Slatki mrkat' – prigodna prodaja čokoladnih

slastica.

Središnju poziciju zauzima atraktivno klizalište otvoreno

za javnost, uz koje se odvija bogati popratni program.

Neizostavni dio opatijske zimske priče je i Božićni sajam,

organiziran oko klizališta.

3. dan: Opatija–Ljubljana

Nakon doručka slijede pripreme za povratak koji je predviđen

autobusom u 12.00 sati. Dolazak u Ljubljanu u poslijepodnevnim

satima.

Marija Delić, Ella Kaltak, Filip Cindrić

mentorica: Majda Šimunić


Walk Through the

Centuries of Herceg Novi

Not even the highest mountain of Dinary system nor one of the most beautiful bays in

the world could hide this small town with a big heart, Herceg Novi.

Herceg Novi is known for its beautiful nature, festivals and lovely weather, but one thing

that makes it special and definitely worth visiting, is the culture living inside of it.

Our town was founded in 1382, by Bosnian king Tvrtko I and first was just a little parish

named Dračevica. Through the decades different invaders conquered Herceg Novi and

built it. Turks, Venetian Republic, Austro-Hungarians, French, Spaniards… All of them left

something that was important for culture and history of Herceg Novi. Also many important

personas lived and visited Herceg Novi: president of Yugoslavia Josip Broz Tito, novelist

Ivo Andrić, painter Petar Lubarda, writer Branko Ćopić… All of them loved Herceg Novi and

would look for inspiration in the sweet air of our town.

• Food Herceg Novi is seated in The Boka Bay which makes it an amazing place for you

to try our Mediterranean cuisine. Here you can find fresh fruit, vegetables, sea food, meat, fish,

cheese and any other milk product.

• Religion Even though a small town, Herceg Novi has a lot of churches and monasteries.

Eighty-nine to be exact which can be either Catholic or Orthodox.

• Happenings Herceg Novi might be a small town, and it might seem like it is abandoned

during winter. But actually that is not true. Throughout the year many different events happen.

Different festivals, from Mimosa festival in February to Film Fest in August

• Artists As we already mentioned, many artists were in Herceg Novi, living or visiting

they would always come for inspiration.

KULTURA

92 | 93

JUSMŠ Ivan Goran Kovačić

Branka Ćopića 4, 85340 Herceg Novi, Crna Gora

T +382 (0)31 344 004

E skola@sms-hn.edu.me

http://smsigkovacic.me


Our extraordirany Herceg Novi blossomed from just a little

parish, to a wonderful bustling town, with history and

culture under every step we make. So we encourage you

to come and visit our town.

Arrangement

1 st day

08.00 Meeting up on the main bus station

08.30 Climbing to fort Španjola and tour of it

09.30 Tour of fortress Kanli Kula

10.00 Tour of the Sahat Kula and the Old Town Centre,

as well as our squares

11.30 Lunch break and free time

13.00 Tour of the Venetian fortresses (Forte Mare and

Citadela)

14.00 Free time on Škver

17.00 Return to the hotel

2 nd day

09.30 Meeting up at the Škver,

where a boat is waiting for us

10.15 Arriving to the island Lastavica,

and tour of fortress Mamula

11.30 Tour of fortress Arza

12.15 Lunch break at the Fishermen's village

14.00 Tour of Blue Cave

14.30 Returning with a boat to the hotel

Kanli Kula

A fortress Kanli Kula was once a

bloody prison but today, it is known

as a summer stage, and very large

number of tourists come to see the

well-known film festival and usually

the wonderful sound of music which

spreads around the fortress when the

concerts or “Sunčane Skale“ are held.

From the top of it, magical Boka Bay

is like on the palm of your hands,

gorgeous view spreads, making your

heart feel like at home, while sun sets

on the horizon.

Katarina Seferović, Andrea Pešić, Valentina Bojanić,

Tatjana Nakićenović, Anđela Šiljegović

mentorica: Ksenija Odalović


REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN

TEHNOLOGIJO

Turistična zveza

Slovenska Bistrica


LIPA

Turistično društvo

KEBELJ

KULTURA

32. festival Turizmu pomaga lastna glava

15. festival Več znanja za več turizma

TURIZEM

izdala in založila Turistična zveza Slovenije

avtorji prispevkov Udeleženci turističnih tržnic

avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS

oblikovanje in izdelava preloma Modriš tisk Eurograf naklada 1300 izvodov

Ljubljana junij 2018

www.turisticna-zveza.si

More magazines by this user
Similar magazines