Tegi 2018

ferbi123

PROJEKTI

DR. MARKO PAVLIN,

radioamater in še kaj

Dr. Marko Pavlin je radioamater z licenco in klicnim znakom S54MTB. S

to dejavnostjo se v prostem času ukvarja že vrsto let. Poleg tega je tudi

inovator, ki rad dela z mladimi, na katere prenaša svoje bogato znanje.

Na Šolskem centru Novo mesto, kamor je tudi sam kot dijak nekoč hodil,

vodi projekt Scidrom, ki vključuje znanje elektrotehnike, robotike in

računalništva.

Pa začniva pri radioamaterstvu. Kaj sploh je to?

Radioamaterstvo obsega zelo širok nabor aktivnosti. Že sama beseda je

sestavljena iz dveh besed: radio in amaterstvo. Radio vsi poznamo, saj je

z nami že sto dvajset let. Iz radia so se razvili še televizija, mobilna telefonija in vse ostale radijske

povezave, ki nam omogočajo sodobno življenje in raziskovanje svoje okolice. Amaterstvo pa pomeni

nepoklicno dejavnost, torej nekaj, kar nekdo opravlja iz veselja. Radioamaterstvo je torej ljubiteljsko

nepoklicno ukvarjanje z radijsko tehniko. Je seveda še mnogo več: aktivnost, gibanje, organizacija,

izobraževanje, tudi način življenja in razmišljanja.

V uvodu je omenjen vaš klicni znak. Kaj to je in kaj pomeni?

To, kar je za človeka ime, za podjetje naziv ali za knjigo naslov, je za radioamaterja njegov klicni znak.

Vsak radioamater pridobi pravico za uporabo klicnega znaka, ko opravi izpit za radioamaterja. S

tem pridobi licenco za radioamatersko delo in lahko pridobi svoj klicni znak. Podobno kot pri drugih

dejavnostih tudi tu veljajo določena pravila. Ta ureja Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU).

Klicni znak je sestavljen iz predpone (prefiksa), ki predstavlja državo, od koder prihaja radioamater, in

končnice (sufiksa). Predpona za Slovenijo je S5.

Kaj radioamater potrebuje za vzpostavljanje zveze?

Za vzpostavljanje zveze sta potrebni radijska postaja in antena. V radijski postaji se ustvarijo električni

signali visokih frekvenc, ki po kablu potujejo v anteno. Ta seva v okolico. Elektromagnetno valovanje se

po atmosferi ali celo zunaj nje razširi. Antena pri drugem radioamaterju to sevanje sprejme, pretvori v

električni signal, ki se po kablu prenese v to sprejemno radijsko postajo. Drug radioamater tako sliši,

kar je prvi oddal, in obratno. Za zvezo morata biti torej dva radioamaterja na različnih koncih, ki imata

postajo in anteno. V nekaterih posebnih primerih lahko radioamater sliši celo samega sebe. Take

zveze potekajo na zelo dolge razdalje, po navadi z odbojem od Lune. Signal potuje do Lune in nazaj

kar 2,7 sekunde. Kratek pisk bi torej slišali z zamikom skoraj treh sekund. Take zveze se izvajajo med

dvema radioamaterjema, ki zaradi ukrivljenosti Zemlje nimata vidne linije med seboj in po običajni poti

skozi atmosfero sploh ne bi mogla vzpostaviti zveze.

Celoten klicni znak torej nedvoumno identificira radioamaterja in državo, iz katere prihaja.

Kako poteka radijska zveza med dvema radioamaterjema?

Radioamaterji med seboj vzpostavljajo radijske zveze na mnogo različnih načinov. Najpreprostejši

način je uporaba telegrafije, kjer se uporablja Morse-kod. To je mednarodno dogovorjeni način

sporazumevanja s pomočjo različno dolgih piskov in presledkov med njimi. Ker je taka komunikacija

dokaj počasna, se uporablja različne okrajšave za najbolj pogoste izraze: npr. »Od kod oddajaš?« se s

27

More magazines by this user
Similar magazines