Tegi 2018

ferbi123

NAŠI USPEŠNI

Koliko časa tedensko namenjaš atletiki?

Vse je odvisno od letnega časa, saj pozimi treniram več, poleti pa manj in bolj intenzivno. Treningi so

precej razgibani in večinoma potekajo vsak dan, tedensko skupaj nanesejo 10-15 ur. S trenerjem se

enkrat tedensko dobim v Ljubljani, sicer pa doma treniram sam. Vloga športnika zna biti včasih tudi

nadležna, saj zahteva precej prilagajanja. Tedensko se moram udeleževati masaž, paziti na spanec

in prehrano, pogosto pa celo izpustiti kakršnokoli aktivnost, saj moram paziti, da na treninge pridem

maksimalno spočit in se obenem izogibati poškodbam, kar pa zahteva praktično 24 ur na dan.

Kdo so tvoji življenjski vzorniki?

Pravzaprav nikoli nisem imel življenjskih vzornikov, saj ima vsak posameznik svojo življenjsko pot in

vsakdo je izpostavljen različnim dejavnikom. Veliko ljudi občudujem, pa naj bodo to sorodniki ali prijatelji,

nikakor pa ne znane osebnosti, saj z njimi nimam osebnega stika. Starši so tisti, ki me usmerjajo na

življenjski poti in po katerih se zgledujem. V vsakem človeku pa znam najti njegove pozitivne lastnosti, ki

me navdihujejo, ter jih poskušam tudi sam pridobiti.

Kot dijak zaključnega letnika si zagotovo doživel kakšno zanimivo dogodivščino. Nam lahko zaupaš

kakšno?

Resnično se težko opredelim ob vseh prijetnih izkušnjah, ki sem jih doživel v srednješolskih letih. Čas,

preživet s sošolci, bodisi v razredu ali pa na projektnih tednih, je neprecenljiv. Vse skupaj se okrona na

večer maturantskega plesa.

Nam lahko zaupaš svoje življenjske cilje?

Najprej bi rad uspešno opravil vse maturitetne izpite, nato pa doštudiral na Fakulteti za strojništvo v

Ljubljani. Dolgoročni cilji pa so se mi v različnih življenjskih obdobjih spreminjali, zato se ne osredotočam

na njih, pač pa bi rad napredoval na fizičnih atributih, značajskih lastnostih in akademskem področju.

Imaš kot predsednik dijaške skupnosti kakšne privilegije pri profesorjih?

Letos se v odnosu s profesorji ni prav nič spremenilo in prav je tako. Profesorji svoje delo opravljajo

objektivno ter vse nas, dijake, vidijo v enaki luči, ne glede na to, ali si športnik, igralec, glasbenik ... Na šoli

bi lahko veliko dijakov imelo privilegij, a to vsekakor ne bi bilo dobro niti za nivo znanja kakor tudi ne za

našo samoiniciativnost.

Kakšen nasvet za vse dijake, npr. kako najti čas in

voljo za šolo?

Prepričan sem, da v srednji šoli ni potrebno nameniti

pretirano veliko časa učenju doma, v kolikor si dosleden

pri pouku. S premišljeno organizacijo časa je vedno

mogoče razporediti dnevne obveznosti. Do sedaj sem

opazil, da imajo dijaki, ki se najbolj pritožujejo, na

splošno največ težav s časom. Glede motivacije za šolo

pa menim, da bi slednjo morali črpati iz zavedanja, da je

šola univerzalno merilo med mladostniki, s katerim se

lahko primerjamo med sabo in tudi tekmujemo.

Še kakšna vzpodbudna beseda za prihajajoče »fazane«?

Vsem bi rad sporočil, da jih čakajo zavidljivo lepa srednješolska leta, ki jih naj izkoristijo, kakor se le da. Z

odločitvijo o šolanju na SEŠTG nikakor niso zgrešili, saj so jim na voljo odlični pogoji za razvijanje njihovih

interesov. Zavedati pa se morajo, da s pasivnim pristopom nobena priložnost ne pride sama od sebe.

Eva Ilovar, T1c

31

More magazines by this user
Similar magazines