4. redna seja občinskega sveta - Duplek

OBČINA DUPLEK 

OBČINSKI SVET 

DELOVNO GRADIVO ZA: 

4. REDNO SEJO OBČINSKEGA 

SVETA 

v torek, 15.3.2011, ob 17. uri 

1

TOČKA 2 

OBRAVNAVA IN POTRDITEV ZAPISNIKA 3. REDNE 

SEJE OBČINSKEGA SVETA 

Predlagatelj: Janez Ribič, župan 

Občinski svet 

ZAPISNIK IN SKLEPI 

3. seje občinskega sveta občine Duplek, ki je bila 15. 2.2011, ob 17. uri v prostorih občine 

Duplek. 

Prisotni: 

- člani občinskega sveta: Janko Drozg, Franc Fras, Vincenc Fridau, Slavica Golob, 

Janko Hauptman, Franjo Kosi, Albin Krajnc, David Kumer, Vanja Maher, Boris 

Pajnkihar, Boštjan Partljič, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter 

Zajc, Pater Žnidarič. 

- župan Janez Ribič 

- Franc Kangler- župan MOM 

- mag. Tanja Vindiš Furman- direktorica JMSS Maribor, Miha Glavič- namestnik 

direktorice JMSS Maribor, 

- doc.dr. Boštjan Brezovnik- Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila 

Maribor 

- Izidor Polanec- predsednik NO občine Duplek 

- delavci občinskega urada: Franc Beber, Dušanka Novak, Darja Rojko, Mitja 

Horvat, Marjan Topič, Maja Krepek, Jasmina Purič. 

1. TOČKA 

OTVORITEV SEJE IN UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI 

Župan Janez Ribič je v uvodu pozdravil vse prisotne in ugotovil, da je na seji od 16 

svetnikov prisotnih vseh 16 svetnikov, zato lahko občinski svet veljavno sprejema 

sklepe. 

2. TOČKA 

OBRAVNAVA IN POTRDITEV ZAPISNIKA 2. SEJE OBČINSKEGA SVETA 

OBČINE DUPLEK 

Zapisnik 2. seje so svetniki prejeli skupaj z vabilom kot delovno gradivo. Boris Pajnkihar 

je dal pobudo, da naj bodo odgovori na vprašanja posredovani sočasno z gradivom, zato 

meni, da zapisnik ni popoln. Z njegovo pobudo je soglašal tudi Franc Fras. 

Občinski svet je sprejel 

SKLEP št. 26: »Občinski svet Občine Duplek potrjuje zapisnik 2. redne seje 

občinskega sveta, ki je bila dne 7.12.2010.« 

2

Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 11 svetnikov (Vincenc Fridau, 

Slavica Golob, Franjo Kosi, Albin Krajnc, Vanja Maher, Boštjan Partljič, Jelka Rojko, Boris 

Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, Pater Žnidarič), 1 svetnik (Boris Pajnkihar) je glasoval 

PROTI. 

3. TOČKA 

OBRAVNAVA IN SPREJEM DNEVNEGA REDA 

Predlog dnevnega reda 3. redne seje so svetniki prejeli skupaj z vabilom za sejo. 

Predsedujoči župan Janez Ribič je predlagal spremembo dnevnega reda, in sicer se 

spremeni vrstni red obravnave točk tako, da 8. in 9. točka postaneta točki 5 in 6, ostale 

pa se nato ustrezno preštevilčijo. 


SKLEP št. 27: »Občinski svet občine Duplek potrdi spremenjeni dnevni red 3. 

redne seje z naslednjo vsebino: 

1. Otvoritev seje, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 

2. Obravnava in potrditev zapisnika 2. redne seje Občinskega sveta Občine 

Duplek 

3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 

4. Poročilo župana o izvedenih sklepih in o aktivnostih občinskega urada v 

času med obema sejama 

5. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega 

medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor 

6. Obravnava poslovno finančnega načrta Javnega medobčinskega 

stanovanjskega sklada Maribor za leto 2011 

7. Obravnava in sprejem predloga Odloka o gospodarskih javnih službah v 

Občini Duplek (predlog za prvo obravnavo) 

8. Obravnava in sprejem predloga Odloka o ustanovitvi javnega podjetja 

Mariborski vodovod (predlog za prvo obravnavo) 

9. Obravnava in sprejem predloga Odloka o načinu opravljanja javne službe 

oskrbe s pitno vodo (predlog za prvo obravnavo) 

10. Obravnava Odloka o proračunu za leto 2011 (predlog za prvo obravnavo) 

11. Obravnava Odloka o načinu urejanja in vzdrževanja javne 

razsvetljave v občini Duplek (predlog za prvo obravnavo) 

12. Sprememba Pravilnika o zagotavljanju sredstev za prehrano dojenčkov v 

občini Duplek 

13. Obravnava in sprejem sklepa o dodelitvi statusa grajenega javnega dobra 

14. Seznanitev z letnim programom dela in finančnim načrtom Nadzornega 

odbora Občine Duplek za leto 2011. 

15. Obravnava in potrditev dopolnitve DIIP in IP za dvorano Korena 

16. Volitve in imenovanja: 

a. imenovanje članov komisij in odborov občinskega sveta 

b. imenovanje člana sveta zavoda Mariborske knjižnice 

17. Pobude in vprašanja svetnikov.« 

Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 

4. TOČKA 

3

POROČILO ŽUPANA O IZVEDENIH SKLEPIH IN O AKTIVNOSTIH 

OBČINSKEGA URADA V ČASU MED OBEMA SEJAMA 

Poročilo o izvedenih sklepih 2. redne seje ter skrajšano poročilo o aktivnostih 

občinskega urada je podal župan Janez Ribič. 


SKLEP št. 28: «Občinski svet občine Duplek se je seznanil s poročilom župana o 

izvedenih sklepih in aktivnostih občinskega urada v času med drugo in tretjo sejo 

občinskega sveta.« 


5. TOČKA 

OBRAVNAVA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O 

USTANOVITVI JAVNEGA MEDOBČINSKEGA STANOVANJSKEGA 

SKLADA MARIBOR 

Občinska uprava in župan so pregledali vsebino predlaganih sprememb odloka, ki je za 

obravnavo na občinskem svetu bilo prejeto sredi decembra 2010 in je že tretja verzija. 

Ugotovljeno je bilo, da pri sestavi odloka niso upoštevane pripombe in pobude župana 

in občinske uprave, ki so jim bile posredovane v zadnjih dveh letih v ustni in pisni obliki. 

Predvsem so bila posredovana opozorila na netransparentnost finančnega poslovanja, na 

neenakomernost investicijskih vlaganj na območju občin ustanoviteljic (stanovanja s 

sredstvi JMSS Maribor so se gradila skoraj izključno v Mestni občini Maribor). JMSS je 

poslovanje v letu 2009 zaključil z visokim presežkom odhodkov nad prihodki. Ob 

obravnavi letnega poročila je bila dana zahteva po dodatnih pojasnilih in razkritjih, ki pa 

jih občina ni prejela, zato je bilo občinskemu svetu predlagano, da letnega poročila ne 

sprejme. Poudarek je bil, da je v Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor 

potrebno z ustrezno poslovno politiko zagotoviti medsebojne učinke, ki bodo 

zagotavljali enakomeren razvoj tega področja, oziroma enakomerno zagotavljanje javnega 

interesa na področju stanovanjske oskrbe za vse ustanoviteljice. Z investicijami v 

stanovanjsko gradnjo je potrebno zagotoviti, da se namensko premoženje ustanoviteljic z 

ustreznim stanovanjskim fondom dejansko zagotovi na geografskem območju 

ustanoviteljic. Ob visokih presežkih odhodkov nad prihodki pa so ustanoviteljice bile 

postavljene pred dejstvo, da se bo njihovo premoženje zmanjševalo zaradi izgub. 

Veljavno besedilo odloka omogoča ustanoviteljicam, da o povečanju in zmanjšanju 

namenskega premoženja, o statusnih spremembah in o poslovanju sklada odločajo 

soglasno. Navedeno določilo je bilo v zadnjih letih, ko vse občine ustanoviteljice niso 

sprejele letnega poročila in predloga sklepa o zmanjšanju namenskega premoženja za 

pokrivanje presežka odhodkov nad prihodki kršeno. V predlaganem besedilu odloka je 

določeno da se vse odločitve, ki se nanašajo na statusne spremembe, povečanje in 

zmanjšanje namenskega premoženja, programe in finančne načrte ter letna poročila 

sprejemajo »po podanem soglasju mestnega sveta občine ustanoviteljice, ki ima v skladu 

večinski kapitalski delež in vsaj še enega občinskega sveta preostalih občin ustanoviteljic 

sklada«. To pa pomeni, da bodo lahko ustanoviteljice z manjšimi deleži namenskega 

premoženja vedno preglasovane. Navedeno predstavlja tveganje, da manjše 

ustanoviteljice ne bodo imele nikakršnega vpliva na uresničevanje javnega interesa in 

tveganje za izgube namenskega premoženju, katerim je bilo priča v letu 2009. 

Predlagano je bilo, da občinski svet podpre te zahteve. 

Zahteve so bile, da se s spremembami Odloka o ustanovitvi javnega medobčinskega 

stanovanjskega sklada Maribor zagotovi: 

4

- da bodo poslovna politika in splošni pogoji poslovanja zagotavljali ohranjanje 

namenskega premoženja ustanoviteljic, 

- da bodo poslovna politika in splošni pogoji poslovanja sklada zagotavljali 

postopen prenos namenskega premoženja na geografsko območje ustanoviteljic, 

- enakovredno obravnavo ustanoviteljic v vseh zadevah, za katere je sklad 

ustanovljen, 

- da se pri pripravi sprememb odloka o ustanovitvi z ustreznimi določili zagotovi, 

da se način delitve presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanju presežka 

odhodkov nad prihodki, določi način, da se bo presežek razporejal v namensko 

premoženje iz katerega izvira in da se bo »izguba« pokrivala v breme tistega dela 

namenskega premoženja, iz katerega izvira. 

Zaradi odgovornosti za premoženje in zastopanje interesov prebivalcev Občine Duplek 

je bilo občinskemu svetu Občine Duplek predlagano, da sprememb odloka ne sprejme. 

Težko je podati pripombe na posamezne člene v predlaganem besedilu, saj besedilo že v 

osnovi ne upošteva pogledov, usmeritev ter rešitev predlaganih s strani Občine Duplek, 

ki so povsem skladna z načeli, ki so jih občine ustanoviteljice dolžne spoštovati pri 

upravljanju in gospodarjenju s premoženjem v javni lasti. Predvsem pa predlog ne 

vsebuje rešitev, ki bi na ustrezen način urejala medsebojne obveznosti in odgovornosti 

ustanoviteljic, zlasti še ob dejstvu, da namensko premoženje ni razdeljeno med 

ustanoviteljice. V predlogu je potrebno zastaviti rešitve, ki bodo urejale upravljanje in 

gospodarjenje ter uresničevanje interesov s skupnim premoženjem (ki je bilo prevzeto ob 

ustanovitvi) in s premoženjem posameznih ustanoviteljic. 

O tem je občina Duplek Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor seznanila na 

sestanku dne 18.1. 2010 in z dopisoma z dne 19.5.2010 ter. 9.6.2010. Zahteve občine 

Duplek so predvsem: 

- da se pri pripravi sprememb odloka o ustanovitvi z ustreznimi določili omogoči, da se s 

poslovno politiko in splošnimi pogoji poslovanja zagotavlja postopen prenos 

namenskega 

premoženja na geografsko območje ustanoviteljic, 

- da se pri pripravi sprememb odloka o ustanovitvi z ustreznimi določili zagotovi 

enakovredna 

obravnava ustanoviteljic v vseh zadevah, za katere je bil sklad ustanovljen, 

- da se pri pripravi sprememb odloka o ustanovitvi z ustreznimi določili zagotovi, da se 

način 

delitve presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanju presežka odhodkov nad 

prihodki, 

določi način, da se bo presežek razporejal v namensko premoženje iz katerega izvira in 

da se bo 

»izguba« pokrivala v breme tistega dela namenskega premoženja, iz katerega izvira, 

- finančni načrt naj se pripravi za vsako ustanoviteljico posebej. 

Pripombe na zadnjo verzijo Sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi Javnega 

medobčinskega stanovanjskega sklada so naslednje: 

1. Občina Duplek se ne strinja z določbami, ki se nanašajo na način sprejemanja 

odločitev, ki je opredeljen v 2. odstavku 8. člena predloga odloka in določa: 

»Odločitve (ki so v pristojnosti občinskih svetov) se sprejemajo po podanem soglasju 

mestnega sveta občine ustanoviteljice, ki ima v skladu večinski kapitalski delež in vsaj še 

enega občinskega sveta preostalih občin ustanoviteljic sklada«. 

5

Postavlja se vprašanje ali je v primeru ko javni sklad upravlja in gospodari z javnimi 

sredstvi, s ciljem uresničevanja potreb prebivalcev ( in ne s ciljem doseganja dobička) 

mogoče govoriti o » kapitalskih deležih«. 

Občine ustanoviteljice bi morale sprejemati naslednje odločitve soglasno: 

- o namenu sklada, 

- o povečanju in zmanjšanju namenskega premoženja, 

- o pokrivanju izgube, 

- o sprejemanju programa sklada, poslovne politike in finančnega načrta 

- o sprejemanju letnega poročila sklada, 

- o imenovanju vodstva sklada, 

- o izvajanju finančnega nadzora, 

Potrebno je, da JMSS Maribor pripravi takšne strokovne podlage, da bo odlok ščitil 

koristi vseh ustanoviteljic, pri čemer bi bila občina pripravljena podpreti tudi rešitve, da 

se v določenih zadevah odloča z večino glede na delež v namenskem premoženju. 

2. Stanovanjska politika zajema vse razpoložljive vire sklada. Že do sedaj je bilo 

kontinuirano vlaganje sredstev le v Mestno občino Maribor, z redkimi izjemami (Duplek, 

Starše). Če bi predlagano določilo postalo veljavno, se postavlja vprašanje, ali bi ostale 

občine ustanoviteljice sploh še kdaj prišle na vrsto za vlaganja v stanovanja na njihovem 

območju. 

3. Predvsem je pomembno, da bodo spremembe odloka omogočale malim 

soustanoviteljicam pravico odločati o zadevah v zvezi s premoženjem sklada in v zvezi s 

sredstvi za delo sklada. Prav tako naj odlok vsebuje določila v zvezi s poročanjem in 

načrtovanjem, ki mora zagotoviti: 

- poročanje o realizaciji in načrtovanje programov in finančnih načrtov 

upravljanja in gospodarjenja z namenskim premoženjem posamezne 

ustanoviteljice, 


upravljanja in gospodarjenja z namenskim premoženjem ki še ni razdeljeno 

(Skupno premoženje, ki ga je sklad prevzel ob ustanovitvi), 


upravljanja in gospodarjenja z namenskim premoženjem sklada kot celote. 

Za ureditev medsebojnih razmerij ustanoviteljic in za nadaljnje poslovanje sklada, je ob 

usklajevanju akta o ustanovitvi z novim zakonom o skladih, pomembno upoštevati tudi 

dejstva in tveganja za izgube katerim so izpostavljene ustanoviteljice. 

Potrebno je zagotoviti da se pričnejo postopno uresničevati cilji, ki so bili zastavljeni ob 

ustanovitvi sklada, in sicer, da se postopno z investicijskimi vlaganji v stanovanjsko 

gradnjo na območju občin ustanoviteljic, zagotovi da bo stanovanjski fond na 

geografskem območju posamezne ustanoviteljice ustrezal višini namenskih sredstev 

posamezne ustanoviteljice v skladu. Kar pomeni da bo potrebno z bodočimi 

investicijami, zagotoviti postopno razdelitev 

skupnega namenskega premoženja sklada. 

Znano je, da se ta cilj od ustanovitve sklada do danes ni uresničeval v skladu s potrebami 

ustanoviteljic. Ob spreminjanju ustanovitvenega akta in kasneje ob sprejemanju 

dolgoročnih in letnih planov bo potrebno uresničevanje tega cilja jasno zastaviti in 

določiti program za njegovo uresničevanje. 

6

Pripravljeni predlog odstopa od predlogov Občine Duplek, podanih v usklajevalnem 

postopku, v takšni meri, da ne more biti predlagan v sprejem občinskemu svetu, saj bi se 

s sprejetjem tega predloga zelo povečala tveganja za neučinkovito in negospodarno 

upravljanje s namenskim premoženjem občine Duplek v JMSS in da bi odločanje o 

javnem interesu na področju reševanja stanovanjskih potreb in gospodarjenja z 

namenskim premoženjem občine prepustili drugim. 

Župan Janez Ribič je v dodatni uvodni obrazložitvi h gradivu še posebej povedal, da je ob 

nastanku občine Duplek leta 1995 nastalo vprašanje delitve med novonastalimi občinami 

Starše, Duplek, Rače- Fram in Mestno občino Maribor. V ta namen je bila imenovana 

posebna komisija 

(člana te komisije sta Marija Ribič in Milan Železnik), ki je med drugim prišla tudi do 

problematike stanovanjskega sklada. V Dogovor o delitveni bilanci so takrat zapisali, da 

je vse kar se naknadno ugotovi, predmet novega dogovora. Tako so prišli tudi do 

problematike, ki se tiče takratnega stanovanjskega sklada, kjer pa se je zataknilo in nihče 

ni našel razumne rešitve, kajti v preteklosti so se stanovanja gradila tudi s 

samoprispevkom občanov sedanje občine Duplek in to večinoma v Mariboru. Ta 

stanovanja so v deležu pripadala tudi prebivalcem novo nastale občine Duplek. Občina 

Duplek je vseskozi težila k razrešitvi tega problema, težila je k temu, da bi se v občini čim 

več gradilo s sredstvi stanovanjskega sklada in da bi se na ta način prenesla vrednost 

deleža občine Duplek na njeno območje. Občinama Duplek in Starše je sicer uspelo, da 

sta pred leti dobili vsaj nekaj stanovanj. Problemi še niso bili rešeni, vendar je župan 

Mestne občine Maribor potegnil razumno potezo tako, da ima vsaka občina svojo listo 

prosilcev za neprofitna stanovanja. V novem predlogu odloka pa ta rešitev ni zapisana. 

Župan je poudaril, da je dosedanji odlok omogočal, da o zmanjšanju in povečanju 

namenskega premoženja, spremembah, statutarnih spremembah in o poslovanju sklada 

odločajo ustanoviteljice sklada soglasno. V predlaganem besedilu odloka je določeno, da 

o teh zadevah odločata le Mestna občina Maribor in še ena izmed občin ustanoviteljic. 

Zato je izrazil bojazen za premoženje občine Duplek, ki je vredno okrog 4.300.000 EUR 

in na nek način leži mrtvo. Skrb za gospodarjenje s premoženjem je skrb vseh svetnikov 

in župana. V JMSS je prišlo tudi do izgub, zaradi česar se je zmanjševala vrednost 

skupnega premoženja. Na to je občina Duplek opozarjala in zahtevala odgovore in zato 

je občina naročila revizijo poslovanja za leto 2009, revizijo je naročil tudi JMSS Maribor. 

Ugotovitve obeh revizij so bile, da pomanjkljivo poročajo o poslovanju sklada in 

gospodarjenju z namenskim premoženjem . Želja občine Duplek je želja po 

transparentnem sodelovanju, radi bi zaključni račun in plan za vsako občino posebej. 

Zadeve bi radi urejevali tako, da čez nekaj časa ne bi prišlo do očitkov, da je občina 

Duplek v preteklosti slabo gospodarila. 

Po uvodni predstavitvi župana Janeza Ribiča je občinski svet nagovoril še župan Mestne 

občine Maribor Franc Kangler. 

Franc Fras je dejal, da je župan Mestne občine Maribor prehitro odšel, ker bi mu zastavil 

še nekaj vprašanj. 

Albin Krajnc je vprašal, koliko je v skupnem premoženju, ki znaša 140 milijonov, kreditov, 

kakšna je možnost izplačila manjših, kaj spada pod premoženje JMSS, na osnovi česa se 

premoženje poveča, kakšne so izgube. 

Slavica Golob je predlagala, da spremembe odloka občinski svet potrdi. 

7

Boris Pajnkihar je dejal, da se je težko odločati izstopit ali ne, če se ne ve kaj in kako, 

skupaj s premoženjem občina podeduje tudi kredite, zadevo bi bilo treba peljat naprej, 

ker se ne ve kako bo naprej, potem pa zahtevat analizo, kaj bo občini to preneslo ali so 

pogoji za izstop ali ne, to naj pripravijo strokovne službe. 

Franc Fras je vprašal, kako je s kadrovskimi stanovanji. 

David Kumer je vprašal, kaj prinaša predlagani odlok glede izstopa. 

Danijel Štumberger podpira razpravo, da je treba skleniti nek kompromis, dolgoročno 

razmišljat o prenosu nepremičnin tudi na teritorij občine Duplek . Kakšna je sploh ta 

možnost prenosa. 

Franjo Kosi je dejal, da je treba tehtno premisliti, kaj odlok prinese občini, če ne bi 

glasovali, predlagal naj strokovne službe celo zadevo še enkrat preštudirajo, da bodo 

svetniki sploh vedeli pri čem sploh so. 

Boris Simonič je bil mnenja, da v predlogu odloka ne piše nič takšnega, da ga ne bi mogli 

potrditi. Okoli izstopa iz JMSS v odloku nič ne piše, morda kakšna točka doprinese tudi 

k racionalizaciji sklada. Na občinskem svetu opredelit jasna stališča ter z njimi stopiti 

pred JMSS in tudi do drugih občin. 

Občinski svet je po razpravi sprejel 

SKLEP št. 29: «Občinski svet Občine Duplek sprejme Spremembe in dopolnitve 

Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor.« 

Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 13 svetnikov, 3 svetniki (Albin 

Krajnc, Peter Žnidarič in Danijel Štumberger) so glasovali PROTI. 

SKLEP št. 30: »Občinski svet zadolži občinsko upravo za pričetek priprave 

podlag in načina izstopa iz javnega medobčinskega stanovanjskega sklada 

Maribor.« 

Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov (Janko Drozg, Franc 

Fras, Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Albin Krajnc, David Kumer, 

Vanja Maher, Boris Pajnkihar, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, Pater 

Žnidarič), PROTI ni glasoval nihče. 

6. TOČKA 

OBRAVNAVA POSLOVNO FINANČNEGA NAČRTA JAVNEGA 

MEDOBČINSKEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MARIBOR ZA LETO 2011 

Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor je Občini Duplek konec decembra 2010 

posredoval Poslovno finančni načrt 2011. V skladu z Odlokom o ustanovitvi JMSS 

morajo poslovno finančni načrt za veljavnost obravnavati in potrditi občinski sveti vseh 

občin ustanoviteljic. 

Poslovno finančni načrt JMSS za leto 2011 sestavljajo splošni podatki kot predstavitev, 

poslanstvo, vizija in cilji, statistični podatki ter finančni podatki, ki so sestavljeni iz 

prihodkov, odhodkov, tekočih transferov, investicijskih odhodkov , računa finančnih 

terjatev in naložb in računa financiranja. 

JMSS Maribor v letu 2011 načrtuje skupaj 5.255.000,00 EUR prihodkov Viri so prihodki 

od obresti, prihodki od najemnin, kupnine za prodana stanovanja po tržni vrednosti ter 

prihodki od subvencij najemnin. 

8

Odhodke načrtujejo v višini 6.909.363,00 EUR. Od tega bo 2.774.000,00 EUR 

namenjenih tekočim odhodkom, ki zajemajo izdatke za zaposlene in socialno varnost, 

Izdatke za blago in storitve te plačilo obresti. Izdatki za blago in storitve obsegajo stroške 

upravljanja stanovanj, odškodnine po denacionalizaciji, stroške garancij in komisijskih 

poslov . 

Za investicije načrtujejo sredstva v višini 4.070.363,00 EUR, od tega za gradnjo in nakup 

neprofitnih stanovanja 2.020.000,00 EUR, za vzdrževanje stanovanj pa 1.200.000,00 

EUR. 

Predvidevajo nakup 10 stanovanj in 20 začasnih bivalnih enot. Iz finančnega načrta ni 

razvidno ali je predviden nakup kakšnega stanovanja v občini Duplek, niti ni predvidena 

sanacija katerega od stanovanj na območju občine Duplek. 

Sklad predvideva zadolževanje v višini 2.000.000,00 EUR za nakup stanovanj in bivalnih 

enot., predvidoma za dobo 15 let. 

Dodatno razlago poslovno finančnega načrta JMSS za leto 2011 so na seji podali 

predstavniki sklada. 

Po predstavitvi je bil sprejet 

SKLEP št. 31: «Občinski svet občine Duplek potrjuje finančni načrt Javnega 

medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor za leto 2011.« 

Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov ((Janko Drozg, 

Franc Fras, Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Boštjan Partljič, David 

Kumer, Vanja Maher, Boris Pajnkihar, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, 

Pater Žnidarič), PROTI ni glasoval nihče. 

7. TOČKA 

OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O GOSPODARSKIH 

JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI DUPLEK 

Javna služba obsega pravni režim pod katerim se opravljajo posamezne dejavnosti preko 

katerih se zagotavljajo javne dobrine. Navedene dejavnosti označujejo naslednje 

značilnosti: izvajajo se v javnem interesu, za njihovo zagotavljanje je odgovorna država 

ali lokalna skupnost,izvzete so iz pravnega režima tržnih dejavnosti (prenesene so iz 

zasebne v javno sfero), izvajajo se po posebnem javnopravnem režimu. Javnopravni 

režim ne pomeni samo, da so določeni pogoji za izvajanje dejavnosti. Pogoje izvajanja 

dejavnosti, s katerimi se v javnem interesu omejuje gospodarska svoboda, določajo 

zakoni na številnih področjih gospodarskih dejavnosti, tudi tržnih. Namen posebne 

javnopravne ureditve je, da se zagotovi redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu in 

njena enaka dostopnost za vse. Pri javnih službah javni interes prevladuje nad zasebnim, 

čeprav lahko te dejavnosti izvajajo tudi zasebnopravni subjekti in pri tem pridobivajo 

dobiček. Javnopravni režim se nanaša predvsem na: način in oblike izvajanja dejavnosti, 

razmerje med izvajalcem, uporabnikom in lokalno skupnostjo ter na cenovni režim. 

Ker pravni režim javne službe pomeni omejitev svobode gospodarske pobude in 

konkurence, lahko ta režim vzpostavi samo zakonodajalec. 

V skladu z določilom 61. člena Zakona o lokalni samoupravi občina zagotavlja 

opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z 

zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja 

občina:neposredno v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih 

podjetij, z dajanjem koncesij, z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega 

prava. 

9

Gospodarske javne službe so republiške in lokalne in so lahko obvezne in izbirne. 

Obvezna gospodarska javna služba se določi z zakonom. 

S predpisom (odlokom) lokalne skupnosti se lahko uredijo vprašanja v zvezi z javno 

službo, ki so v javnem interesu, ne glede na to v kakšni obliki se bo izvajala javna služba. 

Ta predpis naj bi tudi že določal, v kakšni obliki se bo izvajala javna služba. V predpisu 

(odloku) lokalne skupnosti se torej uredijo vsa vprašanja, ki so zaradi javnega interesa 

pomembna pri gospodarski javni službi - gre torej za javnopravno regulacijo javne 

službe. 

Izhajajoč iz navedenega je bil občinskemu svetu predlagan v sprejem vsebinsko ustrezno 

usklajen Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek. 

Dodatne uvodne obrazložitve je podal pripravljavec doc.dr. Boštjan Brezovnik. 

Občinski svet je nato sprejel 

SKLEP št.32: »Občinski svet Občine Duplek sprejme Odlok o lokalnih 

gospodarskih javnih službah v Občini Duplek v prvi obravnavi. 

Občinski svetniki bodo do 28.2.2011 z amandmaji predlagali morebitne 

spremembe in dopolnitve predloga odloka. » 


8. TOČKA 

OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O USTANOVITVI 

JAVNEGA PODJETJA MARIBORSKI VODOVOD 

V skladu z navedenim župani občin ustanoviteljic predlagajo, da občinski sveti občin 

ustanoviteljic sprejmejo Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Mariborski vodovod d.o.o. 

s katerim se ustanovi javno podjetje v pravno organizacijski obliki družbe z omejeno 

odgovornostjo. Obenem se z odlokom predlaga statusno preoblikovanje javnega podjetja 

Mariborski vodovod d.d. v družbo z omejeno odgovornostjo v skladu z določili veljavne 

zakonodaje. Tako je z Zakonom o gospodarskih družbah /ZGD-1/ določeno, da se 

lahko delniška družba, ki ima manj kot 50 delničarjev, preoblikuje v družbo z omejeno 

odgovornostjo na podlagi sklepa skupščine, če izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev 

družbe z omejeno odgovornostjo. Sklep o preoblikovanju pa mora sprejeti večina, ki 

vključuje najmanj devet desetin osnovnega kapitala. 

Bistvena prednost družbe z omejeno odgovornostjo pred delniško družbo je v omejitvi 

pri prenosu poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev na druge osebe. Tako se z 

odlokom določa, da poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev ni dopustno prenesti 

na fizične osebe in pravne osebe zasebnega prava ali na druge osebe javnega prava, ki 

niso občine. S tem določilom občine ustanoviteljice zasledujejo javni interes po ohranitvi 

statusa javnega podjetja v skladu z določilom 25. člena Zakona o gospodarskih javnih 

službah /ZGJS/. Slednji namreč določa, da lahko javno podjetje ustanovita vlada ali 

lokalna skupnost v lasti države ali lokalne skupnosti. Z vstopom drugih fizičnih ali 

pravnih oseb tako ni izpolnjen pogoj iz navedenega člena za ohranitev statusa pravne 

osebe javnega prava. 

Ob navedenem se z odlokom uredijo vsa vprašanja, ki se nanašajo na poslovanje in delo 

javnega podjetja, izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju ter položaj javnega 

podjetja. 

Na podlagi navedenega je bil podan predlog Mestnemu svetu Mestne občine Maribor in 

občinskim svetom občin Rače-Fram, Starše, Duplek, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na 

10

Pohorju, Pesnica, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, 

Kungota, Šentilj, Lenart, Benedikt, Sveta Ana, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju 

in Cerkvenjak, da sprejmejo Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Mariborski vodovod 

d.o.o. v enakem besedilu. 

Po dodatni uvodni obrazložitvi Boštjana Brezovnika je občinski svet sprejel 

SKLEP št. 33: »Občinski svet občine Duplek sprejme Odlok o ustanovitvi javnega 

podjetja Mariborski vodovod v prvi obravnavi. 




9. TOČKA 

OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O NAČINU 

OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO 

Občinski svet Občine Duplek je v letu 2008 sprejel Odlok o oskrbi s pitno vodo v 

Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št 9/2008), s katerim je določil pogoje 

in način opravljanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, 

gospodarjenje z vodovodi ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne 

službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v 

Občini Duplek. Občinski svet je navedeni odlok sicer sprejel na podlagi določila 3. in 7. 

člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 

30/1998, 27/2006), vendar ni uredil nekaterih bistvenih sestavin posebnega pravnega 

režima izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, kot je 

določeno z 7. členom Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/. 

Tako občinski svet ni uredil naslednjih vprašanj:organizacijske in prostorske zasnove 

opravljanja javne službe, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, vire 

financiranja javne službe in način njenega oblikovanja, vrsto in obseg objektov in naprav, 

potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, cene storitev javne službe, 

javna pooblastila izvajalca javne službe in nadzor nad izvajanjem javne službe. 

Na podlagi navedenega je bilo predlagano, da občinski svet sprejme v obravnavo 

pripravljeni osnutek Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe 

oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek. 

Dodatno uvodno obrazložitev je podal Boštjan Brezovnik. 


SKLEP št. 34: »Občinski svet občine Duplek sprejme Odlok o načinu opravljanja 

lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek v prvi 

obravnavi. 




11

10. TOČKA 

OBRAVNAVA ODLOKA O PRORAČUNU ZA LETO 2011 

S proračunom občine Duplek za leto 2011 se zagotavljajo sredstva za financiranje 

javnih nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravlja občina. Z odlokom o 

proračunu občine Duplek za leto 2011 se za Občino Duplek določajo, proračun, 

postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in 

javnega sektorja na ravni občine. 

Proračun občine se sprejema na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o 

javnih financah in Statuta občine Duplek. V splošnem delu proračuna so 

prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. 

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so 

razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne 

programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov 

občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa 

na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. 

Proračun je sestavljen iz: splošnega in posebnega dela, obrazložitev splošnega in 

posebnega dela, načrta razvojnih programov, letnega načrta pridobivanja in razpolaganja 

z nepremičnim premoženjem, kadrovskega načrta ter letnega programa športa in kulture. 

Proračun za leto 2011 je svetnikom predložen v obravnavo kot delovno gradivo v 

prvem branju. 

Dodatne uvodne obrazložitve sta podala župan Janez Ribič in Mitja Horvat. 

Boris Pajnkihar je vprašal, zakaj v proračunu ni rezerviranih sredstev za ureditev 

zbirnega centra oz. ureditev začasnega zbirnega centra na lokaciji blizu 

režijskega obrata. 

Franc Fras je predlagal, da bi se povezali z občino Miklavž ali Mestno občino 

Maribor in se dogovorili za odlaganje odpadkov na njihovih zbirnih centrih. 

Občinski svet ne nato sprejel 

SKLEP št.35: » Občinski svet Občine Duplek sprejme Odlok o proračunu Občine 

Duplek za leto 2011 s Posebnim delom proračuna, z Načrtom razvojnih 

programov za obdobje 2011-2014, s kadrovskim načrtom v občinski upravi Občine 

Duplek za leto 2011 in 2012, z letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja z 

nepremičnim premoženjem ter letnim programom športa in kulture v prvi 

obravnavi. 

Občinski svetniki bodo do 28.2.2011 amandmaji predlagali morebitne spremembe 

in dopolnitve predloga odloka. Vsak predlagatelj mora upoštevati pravilo o 

ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. 

Usklajevalni sestanek bo 21.2.2011, ob 16. uri.« 


11. TOČKA 

OBRAVNAVA ODLOKA O NAČINU UREJANJA IN VDRŽEVANJA JAVNE 

RAZSVETLJAVE 

Pravna podlaga za sprejem Odloka o načinu urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave v 

občini Duplek je Zakon o gospodarskih javnih službah, ki določa, da se način opravljanja 

posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb predpiše z odlokom. Urejanje in 

vzdrževanje javne razsvetljave je skladno z Odlokom o lokalnih gospodarskih javnih 

službah opredeljeno kot izbirna javna služba, ki se lahko med drugim zagotavlja tudi z 

12

ustanovitvijo režijskega obrata. Cilj odloka je, da se izvajanje javne službe pravno uredi in 

se določijo podrobnejši pogoji za njeno delovanje ter da se z ustrezno ureditvijo izvajanja 

javne službe zagotovi boljša varnost vseh udeležencev tako v cestnem prometu kot tudi 

splošna varnost vseh občank in občanov. 

Dodatne uvodne obrazložitve je podal Franc Beber. 

V razpravi so sodelovali Franc Fras, Franjo Kosi in Boris Pajnkihar. 


SKLEP 36: »Občinski svet Občine Duplek sprejme predlog Odloka o načinu 

urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave v občini Duplek v prvem branju. 

Rok za posredovanje pripomb in predlogov je najkasneje do 28.2.2011.« 


12. TOČKA 

SPREMEMBA PRAVILNIKA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA 

PREHRANO DOJENČKOV V OBČINI DUPLEK 

Občinski svet občine Duplek je na 18. redni seji dne 3.2.2009 sprejel Pravilnik o 

zagotavljanju sredstev za prehrano dojenčkov v občini Duplek. V 2. členu tega 

pravilnika je določeno, da imajo pravico do mlečnih preparatov, za katere krije stroške 

občina Duplek, vsi dojenčki do 6 meseca starosti. 

V letu 2009 je znašal strošek prehrane dojenčkov v občinskem proračunu 15.000,00 €, v 

letu 2010 pa je narasel na 26.000,00 €. Povišanje gre deloma na račun razširitve pravice 

na vse dojenčke do 6. meseca starosti, deloma pa na povečano število rojstev v letu 2010. 

Zaradi omejitve stroškov je v predlogu proračuna za leto 2011 predvidenih za prehrano 

dojenčkov 15.000,00 €. Ob pogojih, ki jih določa Pravilnik o zagotavljanju sredstev za 

prehrano dojenčkov v občini Duplek, sredstva ne bodo zadostovala za vse leto 2011, 

zato predlagamo, da občinski svet sprejme predlagano spremembo pravilnika in 

navedeno pravico nekoliko zmanjša. Pravico, do brezplačne prehrane bi še naprej imeli 

vsi dojenčki, ki imajo z enim od staršev stalno prebivališče na območju občine Duplek. 

Dodatne uvodne obrazložitve je podala Dušanka Novak. 

V razpravi so sodelovali Peter Zajc, Albin Krajnc, Boris Simonič, Franc Fras in Boris Pajnkihar 

z enotnim mnenjem, da se pravilnih ohrani v dosedanji obliki in se pravica do brezplačne 

prehrane do 6 meseca otrokove starosti. 

Predsedujoči je dal na glasovanje predlog sklepa, da Občinski svet občine Duplek 

sprejme spremembe Pravilnika o zagotavljanju sredstev za prehrano dojenčkov v občini 

Duplek. 

Prisotnih je bilo 16 svetnikov, 16 svetnikov je glasovalo PROTI. 

13. TOČKA 

OBRAVNAVA IN SPREJEM SKLEPA O DODELITVI STATUSA 

GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 

13

Objekt oz. del objekta pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena 

z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po 

uradni dolžnosti izda občinska uprava. Občinska uprava pošlje pravnomočno 

ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega 

pomena pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo 

zaznambo o javnem dobru. 

Občina Duplek je na podlagi Pogodb o brezplačnem prenosu lastninske pravice 

pridobila v last več zemljišč na območju občine. Gre za ceste, ki so že sedaj v 

splošni rabi. Ker gre za grajeno javno dobro lokalnega pomena je bilo predlagano, 

da občinski svet sprejme sklep, da navedene nepremičnine pridobijo status 

grajenega javnega dobra, na podlagi katerega bo ta status knjižen v zemljiški 

knjigi. 

Dodatne uvodne obrazložitve je podala Dušanka Novak. 

Občinski svet je sprejel naslednji 

SKLEP št. 37: »Občinski svet Občine Duplek na podlagi 21. člena Zakona o 

graditvi objektov – ZGO-1-UPB1 (Ur. list RS, št. 126/07) in 16. člena Statuta 

Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, 15/10) sprejme sklep, da 

pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena nepremičnine: 

1. parc. št. 52/10, vložna številka 277, k.o. Ciglence, 

2. parc. št. 546/4, 548/9, 555/9 in 555/4, vložna številka 601, k.o. Dvorjane, 

3. parc. št. 549/13, vložna številka 954, k.o. Dvorjane, 

4. parc. št. 381/51, 381/52 in 381/65, vložna številka 313, k.o. Dvorjane, 


6. parc. št. 366/122 in 366/123, vložna številka 953, k.o. Dvorjane, 


8. parc. št. 457/4, vložna številka 256, k.o. Jablance, 

9. parc. št. 736/3, vložna številka 1271, k.o. Spodnji Duplek, 




13. parc. št. 312, vložna številka 610, k.o. Vurberk, 

14. parc. št. 224/6, vložna številka 253, k.o. Završka vas, 

15. parc. št. 296/5, vložna številka 250, k.o. Završka vas, 



18. parc. št. 825/2, vložna številka 1360, k.o. Zgornji Duplek, 






24. parc. št. 171/17, vložna številka 1359, k.o. Zgornji Duplek, 

25. parc. št. 807/2, vložna številka 538, k.o. Žikarce, 

26. parc. št. 802/2 in 803/2, vložna številka 536, k.o. Žikarce, 

27. parc. št. 796/2, vložna številka 535, k.o. Žikarce. 

Občinska uprava Občine Duplek izda ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa 

grajenega javnega dobra lokalnega pomena ter vpisu tega statusa v zemljiško 

14

knjigo. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje Okrajnemu sodišču v Maribor 

v izvršitev. 

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.« 

Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov (Janko Drozg, 

Franc Fras, Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Albin 

Krajnc, David Kumer, Vanja Maher, Boris Pajnkihar, Boštjan Partljič, Jelka 

Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, Pater Žnidarič.), PROTI 

ni glasoval nihče. 

14. TOČKA 

SEZNANITEV Z LETNIM PROGRAMOM DELA IN FINANČNIM 

NAČRTOM NADZORNEGA ODBORA OBČINE DUPLEK ZA LETO 2011 

Nadzorni odbor samostojno določa program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in 

predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu in 

občinskemu svetu. Zaradi lokalnih volitev in na novo imenovanega nadzornega odbora 

tega določila ni bilo mogoče dosledno upoštevati glede roka predložitve, saj je bila prva 

seja nadzornega odbora v januarju 2011. Na 2. redni seji nadzornega odbora, ki je bila 19. 

1. 2011 so člani nadzornega odbora soglasno sprejeli Letni program dela in finančni načrt 

za leto 2011. 

Podrobneje je program dela in finančni načrt predstavil predsednik NO Izidor Polanec. 


SKLEP št. 38:»Občinski svet Občine Duplek se je seznanil z letnim programom 

dela in finančnim načrtom Nadzornega odbora Občine Duplek za leto 2011. » 

Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov (Janko Drozg, 

Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Albin Krajnc, David Kumer, Vanja 

Maher, Boris Pajnkihar, Boštjan Partljič, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, 

Pater Žnidarič). 

15. TOČKA 

OBRAVNAVA IN POTRDITEV DOPOLNITEV DIIP IN IP ZA DVORANO 

KORENA 

Dom krajanov v Zg. Koreni je bil zgrajen s prostovoljnim delom in sredstvi občanov. Z 

leti uporabe in spremenjenih okoliščin za vzdrževanje je danes v stanju, ko bi ga bilo 

potrebno temeljito prenoviti. Investicija bo zajemala dozidavo, s katero bodo 

zagotovljeni dodatni prostori za sanitarije in dodatni prostori za vadbo, ter obnovo 

obstoječe zgradbe. Obnoviti je potrebno vse instalacije, sredstva pa bodo vložena tudi v 

zagotovitev boljše akustike, ozvočenja in osvetlitve. Projekt predvideva tudi sledenje 

energetski varčnosti objekta, saj bodo stavbno pohištvo in fasada izvedeni tako, da bodo 

v največji meri služili varčevanju z energijo. Vgrajeno bo tudi ustrezno ogrevanje in 

prezračevanje. 

V občini Duplek ves čas potekajo investicije na številnih področjih, zato je potrebno za 

vsako investicijo pridobiti vsaj nekaj sofinanciranja, bodisi s strani države, bodisi iz 

evropskih sredstev. Za ta sredstva kandidirajo občine na različne javne razpise, ki imajo 

vsak svojo specifiko. Temu primerna je potem tudi struktura financiranja investicije. 

15

Občinski svet Občine Duplek je na 26. redni seji potrdil Dokument identifikacije 

investicijskega projekta – DIIP in Investicijski program - IP. Občina se je s projektom 

»Prizidava in rekonstrukcija večnamenske dvorane za kulturne dejavnosti« v Kulturnem 

domu Korena v občini Duplek prijavila na Javni razpis za izbiro občinskih investicij na 

področju kulture (JPR-OBI-2010), ki ga je razpisalo Ministrstvo za kulturo, je bilo 

potrebno dopolniti DIIP in IP in ga prilagoditi aktualnemu razpisu. Dokumenta sta 

prilagojena potrebam razpisa, ki je omogočal, da se občina poteguje za 90% 

sofinanciranje upravičenih stroškov. 

Skupna ocenjena vrednost investicije po tekočih cenah znaša 592.433,38 €. Investicija naj 

bi se začela izvajati v letošnjem letu. 

Dodatne obrazložitve h gradivu je podal Franc Beber. 


SKLEP št. 39: »Občinski svet občine Duplek potrdi dopolnitev Dokumenta 

identifikacije investicijskega projekta – DIIP in dopolnitev Investicijskega 

programa - IP za projekt »Prizidava in rekonstrukcija večnamenske dvorane za 

kulturne dejavnosti« v Kulturnem domu Korena v občini Duplek.« 


16. TOČKA 

VOLITVE IN IMENOVANJA 

A/ IMENOVANJE ČLANOV KOMISIJ IN ODBOROV OBČINSKEGA SVETA 

12. člen Poslovnika Občinskega sveta določa, da mora Komisija za mandatna 

vprašanja, volitve in imenovanja pregledati članstvo v občinskih organih in 

delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih 

ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za 

imenovanje novih članov. To je komisija storila na svoji prvi seji in tako na drugi 

seji Občinskega sveta pozvala svetnike, da do 10. januarja 2011 posredujejo 

komisiji predloge kandidatov za člane Odbora za komunalo, Stanovanjske 

komisije, Komisije za podeljevanje priznanj in odlikovanj Občine Duplek, Sveta 

za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Občinske volilne komisije in Sveta 

zavoda Mariborska knjižnica 

Do roka je komisija prejela predloge Liste za trajnostni razvoj Občine Duplek, predloge 

SLS, Občinskega odbora Duplek, Občinskega odbora SDS in predloge Liste mladih 

Občine Duplek. Po roku je komisija prejela še predloge Janka Hauptmana, Zelenih 

Slovenije in Liste za razvoj občine Duplek. 

Komisija si je pridobila mnenje Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno 

politiko glede obligatornosti postavljenega roka. Po mnenju navedene službe je v domeni 

komisije, kako bo ravnala v takšnem primeru. Mnenje komisije je, da je že zaradi 

kandidatov, ki so se s tem, da so dali soglasje h kandidaturi izpostavijo, korektno, da se 

upoštevajo ti predlogi, kljub temu, da so vloženi po roku. 

Komisija je pripravila predloge in jih predlagala v potrditev občinskemu svetu. 

Dodatne uvodne obrazložitve je podal predsednik komisije Peter Žnidarič. 

16

Albin Krajnc je predlagal, da občinska uprava pripravi poslovnike oziroma pristojnosti 

komisij, najprej pa poslovnik o delu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in 

imenovanja. 

Po razpravi je občinski svet sprejel 

SKLEP št.40: »Občinski svet občine Duplek bo o vseh predlogih glasoval v 

paketu.« 


SKLEP št. 41:» Občinski svet občine Duplek imenuje Odbor za komunalo v 

naslednji sestavi: 

1. Vanja Maher, Mejna ul. 2 a, 2241 Spodnji Duplek, predsednica, 

2. Peter Zajc, Zgornja Korena 5g, 2242 Zgornja Korena, član, 

3. Albin Krajnc, Ciglence 3, 2241 Spodnji Duplek, član, 

4. Boris Simonič, Dvorjane 32 a, 2241 Spodnji Duplek, član, 

5. Janko Hauptman, Dvorjane 89, 2241 Spodnji Duplek, član, 

6. Nataša Lenič, Zg. Korena 41, 2242 Zgornja Korena, članica. 

Sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. » 

SKLEP št. 42:» Občinski svet občine Duplek imenuje Stanovanjsko komisijo v 

naslednji sestavi: 

1. Jelka Rojko, Vurberk 99, 2241 Spodnji Duplek, predsednica, 

2. Vincenc Fridau, Zgornji Duplek 103, 2241 Spodnji Duplek, član, 

3. Klementina Tement, Dvorjane 2 a, 2241 Spodnji Duplek, članica. 

Sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. « 

SKLEP št. 43: » Občinski svet občine Duplek imenuje Komisijo za podeljevanje 

priznanj in odlikovanj Občine Duplek v naslednji sestavi: 

1. Franjo Kosi, Zgornji Duplek 91 b, 2241 Spodnji Duplek, predsednik, 

2. Zinka Dokl, Zgornji Duplek 117, 2241 Spodnji Duplek, članica, 

3. Tjaša Vandur, Dupleški vrh 37, 2241 Spodnji Duplek, članica, 

4. David Kumer, Dvorjane 19, 2241 Spodnji Duplek, član, 

5. Branko Kramberger, Zgornji Duplek 181, 2241 Spodnji Duplek, član, 

6. Albin Krajnc, Ciglence 3, 2241 Spodnji Duplek, član. 


SKLEP št. 44: » Občinski svet občine Duplek imenuje Svet za preventivo in 

vzgojo v cestnem prometu v naslednji sestavi: 

1. Marko Rahle, vodja policijskega okoliša Duplek, predsednik, 

2. Nina Mohar Krajnc, predstavnica OŠ Duplek, 

3. Peter Zajc, predstavnik OŠ Korena, 

4. Lidija Kresnik, Dvorjane 7 a, 2241 Spodnji Duplek, članica, 

5. Anton Somer, Ciglence 64, 2241 Spodnji Duplek, član. 


17

SKLEP št. 45: » Občinski svet občine Duplek imenuje Občinsko volilno komisijo 

v naslednji sestavi: 

1. Igor Strnad, Zgornji Duplek 90 c, 2241 Spodnji Duplek, predsednik, 

2. Janez Bezjak, Mejna ul. 12, 2241 Spodnji Duplek, član, 

3. Maja Pihler, Log 21, 2241 Spodnji Duplek, članica, 

4. Maja Kajnih, Zg. Korena 45, 2242 Zgornja Korena, članica. 

1. Maja Krepek, Dvorjane 70, 2241 Spodnji Duplek, namestnica predsednika, 

2. David Greifoner, Korenska cesta 9, 2241 Spodnji Duplek, namestnik člana, 

3. Silva Kramberger, Ciglence 23, 2241 Spodnji Duplek, namestnica članice, 

4. Dušan Ferlič, Zimica 55, 2242 Zgornja Korena, namestnik članice. 


SKLEP št. 46: » Občinski svet občine Duplek imenuje v Svet zavoda Mariborska 

knjižnica Mileno Ropoša, Ulica Šercerjeve brigade 7, 2000 Maribor. 



17. TOČKA 

VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV 

a/ ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZASTAVLJENA NA 2. REDNI 

SEJI 

1. Janko Drozg 

1. V zvezi s pregledom vodovodov je bila pred časom imenovana komisija za pregled 

novozgrajenega vodovoda. Komisijo in občinsko upravo je vprašal, kaj je ta komisija 

naredila in če imajo vodovodi uporabna dovoljenja. 

Odgovor: V letu 2007 smo pripravili projekt za delno obnovo dotrajanega 

vodovodnega omrežja predvsem v območjih največjih izgub vode zaradi lomov 

ter z njim kandidirali za pridobitev evropskih sredstev. Predvideni obseg obnove 

je bil 7.780 m v skupni vrednosti približno 1,1 mio EUR. Z vlogo za pridobitev 

evropskih sredstev (85 % od upravičenih stroškov) smo uspeli ter v letu 2008 tudi 

v skladu s predpisi o javnih naročilih izbrali izvajalca in izvedli obnovo. Na 

podlagi ustreznih rešitev izvedbe projekta smo izvedli obnovo okrog 10.000 

metrov omrežja v skupni vrednosti približno 950.000,00 EUR. Samo obnovo je 

spremljal v skladu z Zakonom o graditvi objektov »strokovni nadzor«, ki ga je 

izvajalo podjetje Lineal, d.o.o. iz Maribora. S strani sofinanciranja iz evropskih 

sredstev ja administrativni in strokovni nadzor izvajala Služba vlade Republike 

Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Na podlagi kvalitetnega 

pregleda, ki ga je opravil strokovni nadzor skupaj s predstavniki občine, Službe 

vlade, upravljavca – Mariborskega vodovoda in izvajalca je obnovljeni del 

vodovodnega omrežja bil predan v upravljanje Mariborskemu vodovodu. Izvajalec 

je po končanih delih občini predal ustrezno bančno garancijo za odpravo napak v 

garancijski dobi. Do sedaj na območju obnovljenih cevovodov nismo opazili 

nekih napak ali drugih nepravilnosti, ki bi se pojavljale zaradi slabo izvedenih del 

18

ali neustrezno vgrajenih materialov. Sam projekt se je izvajal kot »obnova 

vodovodnega omrežja« na podlagi projektne dokumentacije za izvedbo (PZI) ter 

zato ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja ter tudi ne izvesti 

upravnega postopka pridobitve uporabnega dovoljenja. 

Na podlagi veljavnih zakonskih določil velja, da imajo vsi objekti (javni in 

zasebni), ki so bili zgrajeni pred letom 1967 že na podlagi samega zakona 

uporabno dovoljenje, objekti javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred letom 

1991 in vpisani v kataster javne infrastrukture pa so pridobili na podlagi samega 

zakona prav tako uporabno dovoljenje. Za vse novogradnje javne infrastrukture 

po tem času pa je potrebno pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo (PGD) za 

pridobitev gradbenega dovoljenja ter po končani gradnji tudi uporabno 

dovoljenje. Občina Duplek izvaja obnovitvena dela na obstoječem vodovodnem 

omrežju na podlagi projektne dokumentacije za izvedbo obnovitvenih del, vse 

novogradnje pa na podlagi gradbenega dovoljenja in nato pridobimo tudi 

uporabno dovoljenje. 

2. Na dvorišču PGD Dvorjane sta dve krpi oz. luknji, kjer so bila večkrat opravljena 

popravila Vodovoda. Vprašal je kaj se je tam delalo, naj se preveri na delovnem nalogu 

in kdo je ta nalog podpisal. 

Odgovor: Na področju gasilskega doma v Dvorjanah so se izvajala interventna 

dela na vodovodnem omrežju zaradi loma vodovodnega cevovoda, ki poteka 

preko tistih zemljišč. Dela je izvajal upravljavec omrežja, Mariborski vodovod, 

d.d.. Upravljavec dela, ki imajo značaj intervencij ali tekočega vzdrževanja izvaja 

na podlagi internih delovnih nalogov. Obračun opravljenih del in materiala se 

izvede po principu dejanskih stroškov oziroma cen (»cene in haus«) ter bremenijo 

izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo tiste občine na področju katere se dela 

izvajajo oziroma lastnika infrastrukture. Direkten nadzor in spremljavo nad 

izvajanjem del in tako tudi stroški ima upravljavec omrežja oziroma izvajalec 

javne službe, posreden nadzor pa poteka tudi s strani lastnika – občine in to po 

splošno veljavnih postopkih. Ta kontrola ali spremljava se lahko izvaja na podlagi 

mesečnih in letnih poročil. Lahko se pa izvaja tudi po posameznem delovnem 

nalogu sprotno ali za določeno obdobje. Direktno spremljanje in odobravanje 

stroškov posameznih posegov pa ni v pristojnosti občine, pa tudi tovrstne prakse 

ne poznamo temveč je to v pristojnosti izvajalca javne službe. Občine pa imajo v 

skladu z veljavnimi predpisi dolžnost in pravico določati in spremljati parametre, 

ki vplivajo na učinkovitost izvajanja javne službe in to v smislu kvalitete, cene, 

stroškov in nasploh poslovanja. Če občina ne odobri ekonomsko upravičene cene 

izvajalcu javne službe in ta zaradi tega ne dosega pozitivnega poslovnega izida je 

mu dolžna pokriti izgubo iz svojega proračuna. Na splošno pa lahko ugotovimo, 

da je »večno« odprta tema kaj so dovolj nizke cene in kaj je količinsko in dovolj 

kvalitetno za to ceno možno dobiti, da ne nadaljujemo s polemiko stroškov in 

učinkovitosti izvajalcev javnih služb pa naj si bo to v javnih ali zasebnih oblikah 

organiziranosti. 

3. Večkrat je že zastavil vprašanje oziroma podal pobudo (nazadnje 12.3.2008) za 

pripravo karte n seznama uporabnih hidrantov, kajti trenutno je zanesljiv hidrant le v 

Dogošah. 

Odgovor: Karto hidrantov smo že nekajkrat posredovali posameznemu 

gasilskemu društvu ter bomo to storili tudi v naslednjih dneh ko bomo z zadnjimi 

19

spremembami jo prejeli od upravljavca – Mariborskega vodovoda. Morda pa ne 

bo odveč informacija, da lahko preko spleta se vsak trenutek vpogleda v kataster 

javne infrastrukture med katero je tudi vodovodno omrežje ter se vidi zadnje 

aktualno stanje celotnega omrežja – tudi hidrantov. Že nekajkrat pa smo že 

omenili, da vsi nameščeni hidranti ne izpolnjujejo kriterijev za »požarne hidrante« 

in tudi niso bili vgrajeni v te namene. Da določeni hidranti niso namenjeni 

požarni varnosti je vzrok predvsem v neustreznem omrežju in to po vprašanju 

pretokov in tlakov. Omrežje namreč lahko deluje le do določenega najvišjega 

tlaka, da ne prihaja do okvare omrežja zaradi prevelikih tlakov, količina vode, ki 

jo lahko na določenem hidrantu dobimo pa je odvisna od preseka dovodne cevi in 

hitrosti toka vode, ki pa je odvisen v največji meri od tlaka. Problem, da so 

pretočne količine premajhne je predvsem v premajhnih presekih cevovodov. 

Včasih se pojavi vprašanje zakaj pa ne vgrajujete cevi večjega preseka in tedaj 

nam vsem skupaj odgovori zdravstvena stroka, ki pove, da voda ne sme predolgo 

zastajati v ceveh predvsem, ker izgublja na kvaliteti in potencialno omogoča 

pojavitev legionele. Skratka, če bi hoteli zadostiti vsem kriterijem bi morali na 

področjih z manjšo porabo vode (redka poseljenost) graditi ločene cevovode za 

uporabo pitne vode in ločeno za uporabo v požarno varnostne namene kar pa bi z 

ekonomskega vidika bilo nesprejemljivo. Bistveno se bo izboljšala »požarno 

varnostna« funkcija našega vodovodnega omrežja ko bo dokončan projekt 

izgradnje vodovodnega omrežja, ki se gradi v okviru projekta »Oskrba s pitno 

vodo SV Slovenija« in ko bomo preko reka Drave v Zg. Dupleku zgradili novi 

vodovodni cevovod večjega preseka – sedaj je premera 200 mm, novega pa 

planiramo premera 300 mm, ki bo omogočal kar za 100 % večje pretočne količine 

od sedanjih. 

4. V zvezi z varnostjo v dvoranah je podal pobudo, da ko se dela ocena ogroženosti in 

varnostno poročilo, naj se opravi tudi revidiranje ocene ogroženosti. Predvsem velja to 

za dvorano v Sp. Dupleku, kjer je še posebej nevarno. 

Odgovor: Za vse objekte imamo v skladu s predpisi izdelane ustrezne »požarno – 

varnostne« ocene in plane evakuacij za primere morebitnih naravnih ali drugih 

nesreč. Tudi za dvorano v Sp. Dupleku je takšna ocena izdelana, in na podlagi nje 

smo celo pred letom ali dvema izdelali nove požarne stopnice na dveh straneh za 

smeri evakuacije iz in preko odrskega prostora. Da je neki prostor dovolj varen 

lahko trdimo le na podlagi veljavnih predpisov, ki pa vseh možnih nepredvidenih 

situacij ne morejo upoštevati in zajeti. Zaradi splošne varnosti in predvsem 

preventivnega delovanja v smislu preprečitve ali zmanjšanja posledic kakršnekoli 

nesreče želimo upoštevati čim več dejstev in predlogov, da varnost katerega koli 

objekta in bivanja v njem povečamo do največje možne in razumne meje, zato 

smo in bomo vsakršen predlog proučili in skupaj s strokovnjaki se do njega tudi 

opredelili v smislu njegove celotne ali delne realizacije. 

5. Podal je pobudo, da se vsa društva opozori, da prijavljajo prireditve, ker so tudi velike 

prireditve neprijavljene. 

Odgovor: 10. februarja bo organizirano srečanje s predsedniki društev in v okviru 

tega srečanja bo tudi predavanje s strani Policijske postaje Maribor I o tej temi. 

6. Gasilci so večkrat pozvani za urejanje prometa. Povedal je, da gasilci ne smejo urejati 

prometa. 

20

Odgovor: Gasilci so nekako že po tradiciji tisti, ki pomagajo na večini prireditev 

urejati promet. To urejanje prometa pa ni mišljeno v smislu urejanja kot ga ureja 

policija temveč v veliki meri usmerjanja s cest na mesta za parkiranje in na samih 

začasnih parkiriščih. Prav tako pa gasilci mnogokrat pomagajo v nekem smislu 

na področju redarstva – urejanju splošnega reda na mestih za prireditev in v 

neposredni okolici. Po pogovorih z gasilci iz sosednjih občin je ta praksa 

popolnoma enaka kot v naši občini in po mnenjih večine občin in prostovoljnih 

gasilskih društev v njih bo ta praksa se še dolgo nadaljevala. V splošnem pogledu 

pa ta praksa tudi ni v nasprotju s katerim koli zakonom ali njegovim 

podzakonskim aktom. 

7. Sneg, ki se vsuje s strehe gasilskega doma na objekt za gasilskim domom v Dvorjanah 

povzroča probleme, nujna je tudi ureditev lastništva parcele. 

Odgovor: Sneg, ki se nabira na strehi in nato zdrsne z nje je lahko nevaren za 

stvari ali ljudi, ki se v tistem trenutku tam nahajajo. Najpogostejša praksa 

preprečitve zdrsa snega s strehe so ustrezni snegobrani. Tudi v tem primeru 

ocenjujemo, da bi ustrezni snegobrani preventivno preprečili večje poškodbe 

zaradi zdrsa snega s strehe. 

Ureditev lastništva parcele je do neke mere urejena. Sama parcela je v lasti 

Občine Duplek, torej v lasti lokalne skupnosti, ki je tudi sofinancirala nakup tega 

zemljišča z objektom in po samem zakonu skrbi in sofinancira delovanje 

gasilskih društev na svojem območju. Prostovoljno gasilsko društvo Dvorjane 

lahko celotno zemljišče uporablja za namene in potrebe društva ter tako ni 

nobenih omejitev uporabe ali česa drugega zaradi trenutnega lastništva občine. 

8. Povedal je, da se je družina Petek izselila iz stanovanja gasilskega doma v Dvorjanah in 

da je stanovanje treba vzpostavit v prvotno stanje. 

Odgovor: Stanovanje v prostorih PGD Dvorjane kjer je začasno bival družina 

Petek je v skladu z dogovorom med PGD Dvorjane in Občino Duplek bilo 

predano ter je o tem izveden in podpisan ustrezni primopredajni zapisnik iz 

katerega je razvidno, da nobena stran nima pripomb na primopredajo. 

9. Pobuda županu: Imenovati je potrebno komisijo za razpolaganje s sredstvi požarnega 

sklada. 

Odgovor: S sklepom št. 845-3/2011 je župan imenoval komisijo za načrtovanje 

uporabe sredstev požarne takse v sestavi: Janko Drozg, predsednik PGD 

Dvorjane, Franc Dvoršak, predsednik PGD Korena, Peter Zajc, občinski svetnik, 

Peter Grušovnik, Vaška skupnost Sp. Duplek, Janez Tement, predstavnik 

zavarovalništva in Franc Beber, poveljnik civilne zaščite Občine Duplek. 

10. Tudi za gasilce naj se v proračunu planirajo sredstva, kajti PGD Dvorjane ima dolg 

7748 EUR za gasilsko vozilo in za katerega ne vedo, kako ga bodo poravnali. 

Odgovor: Župan z občinsko upravo bo pripravil predlog proračuna Občine 

Duplek za leto 2011 v katerem bo tudi predlog višine sredstev za PGD v naši 

občini. Občinski svet pa je tisti organ občine, ki bo predlog proračuna potrdil 

oziroma ga v skladu s pravili in možnostmi spremenil. Vsekakor pa je PGD 

Dvorjane prvo kompetentno, da s pripravo svojega »proračuna« na podlagi 

ocenjenih virov predvidi kako in kdaj bo lahko poravnalo svoje obveznosti. 

21

11. V zvezi z vzpostavitvijo namestitve sirene ni bilo povedano tako kot v resnici je. 

Namestitev je bila izvedena na njegovo osebno prošnjo na Upravo ZIR , kajti občina 

še ni na vrsti za namestitev siren in je bila namestitev prednostna. 

Odgovor: Res je, da ste se sami angažirali za namestitev sirene in res je tudi, da 

ste bili pri tem v stiku tudi z občinsko upravo. Občina Duplek je tako v 

sodelovanju z vami že v letu 2009 ob začetku rekonstrukcije regionalne ceste R3- 

710 Upravo za zaščito in reševanje večkrat opozorila na premestitev sirene v 

Spodnjem Dupleku in hkrati za namestitev novih siren. V mesecu aprilu 2010 je 

občina Upravo RS za zaščito in reševanje ponovno pisno zaprosila za odgovor. V 

odgovoru so zapisali, da bo sirena nameščena v jesenskih mesecih, ko bodo 

zagotovljena sredstva. 

12. Opozoril je, da je nasip med Dravo in gramoznico (brežina reke Drave) v zelo 

slabem stanju, kateri je lahko ob prvih poplavah znova zelo nevaren. Obvestil je 

center za obveščanje in Upravo za ZIR naj nekoga pošljejo, da bo brežino pregledal. 

Poslan je bil hidromehanik iz ARSO, kateri je tudi takoj naredil predlog interventnih 

ukrepov. 

Odgovor: Drži da so v mesecu septembru 2010 potekale aktivnosti tako s strani 

Občine Duplek, kot tudi PGD v občini o izredno slabem stanju brežine med 

gramoznico in reko Dravo. Občina Duplek je pisno o tem obvestila tudi Agencijo 

RS za okolje, ki je v odgovoru zapisala, da je bila že v letu 2003 naročena 

projektna dokumentacija za sanacijo brežine, vendar država k sami izvedbi ni 

pristopila zaradi pomanjkanja sredstev. Konec meseca novembra 2010 smo bili s 

strani koncesionarja za urejanje voda tudi obveščeni, da se je na podlagi mnenja 

geomehanika pristopilo k interventnim delom. Občina Duplek je v mesecu 

oktobru 2010 agencijo tudi pozvala, da v letnem planu vzdrževanju za leto 2011 

predvidi ureditev navedene brežine. 

2. Boris Pajnkihar 

1. Podal je pobudo za spremembo meje Krajinskega parka Drava, in sicer se naj meja 

prestavi na linijo protipoplavnega nasipa v skladu z zakonodajo. 

Odgovor: Glede na dejstvo, da je bil odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na 

območju občine Maribor sprejet v letu 1992 in da je bil v letu 2004 sprejet državni 

lokacijski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke Drave od Vurberka do 

Zgornjega Dupleka, ki pomeni precejšen poseg v to območje in da del 

Krajinskega parka Drava zajema tudi območje Natura 2000, smo pobudo uvrstili 

med pobude, ki bodo obravnavane v sklopu priprave občinskega prostorskega 

načrta. O nadaljnjih aktivnostih vas bomo obveščali. 

2. Na kakšen način, s kakšnimi sredstvi in na osnovi česa je občina pomagala zgraditi hišo 

družini Petek v Dupleškem vrhu? 

Odgovor: V zvezi z izgradnjo nadomestne hiše družini Petek je Občina: 

• na podlagi pogodbe za nakupu nepremičnine odkupila od Petkov del 

zemljišča parc. št. 170, k.o. Spodnji Duplek v izmeri 72,50 m2 za potrebe 

obnove ceste , kupnino pa nakazala izvajalcu izgradnje hiše; 

• na podlagi predpogodbe za nakup nepremičnine odkupila od Petkov del 

zemljišča parc. št. 59/1.S, k.o. Spodnji Duplek in porušeni objekt za potrebe 

obnove ceste, kupnino pa nakazali izvajalcu izgradnje hiše. 

22

3. Kot član sveta JMSS ugotavlja težave pri delu, saj manjše občine nimajo možnosti 

odločanja o delu sklada. Mestna občina Maribor ima večino v odločanju in manjše 

občine sploh nimajo vpliva. Vsem manjšim občinam je že dal pobudo, da se spremeni 

način odločanja oziroma zakonodaja. V nasprotnem primeru pa bo potrebno 

premisliti, kaj bo občina Duplek naredila s 5 milijoni premoženja, ki ga ima občina 

Duplek v JMSS. 

Odgovor: Občina Duplek ves čas opozarja na probleme v zvezi z odločanjem. V 

teku je sprejemanje Sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi JMSS. S 

predlaganimi spremembami se Občina Duplek ne more strinjati, saj še bolj 

diskriminirajo občine, ki imajo v skladu manjši delež. O predlaganih 

spremembah se bo odločal občinski svet na tretji seji. 

4. Podal je pobudo za omejitev hitrosti na Kugelščaku na Vurberku, 2004 so bile dane 

pobude s strani občanov in dal kritiko občinski upravi, da to še ni urejeno. Uredi naj 

se tako, da bo omejitev hitrosti ali namestitev namestitev ogledala. 

Odgovor: Upravljanje z državno regionalno cesto tretjega reda R3-710, odsek 1292 

Maribor – Vurberk – Ptuj, je v izključni pristojnosti Ministrstva za promet, 

Direkcije Republike Slovenije za ceste. Pristojni vzdrževalec omenjene ceste je 

pooblaščeno podjetje CPM d.d. Maribor. Občina Duplek nima v varovalnem pasu 

državnih cest nikakršne pristojnosti postavljanja oz. spreminjanja prometne 

signalizacije. Vse pobude občanov, ki so prispele na Občino Duplek in so se 

nanašale na postavitev oziroma spreminjanje prometnega režima ali prometne 

signalizacije (tako vertikalne kot tudi horizontalne) v varovalnem pasu omenjene 

državne regionalne ceste tretjega reda, je Občina Duplek, nemudoma 

posredovala v reševanje pristojnemu organu, Direkciji RS za ceste. Vse pobude 

občanov in nenazadnje tudi Občine Duplek za spremembe prometnega režima 

(omejitev hitrosti vožnje oz. postavitev prometno varnostnih ogledal) na odseku 

ceste, ki ga omenjate, so bile s strani Direkcije za ceste, zavrnjene kot 

neutemeljene, glede na določila Zakona o varnosti v cestnem prometu oz. 

Pravilnika o postavljanju prometne signalizacije in opreme na javnih cestah. 

Nazadnje je Direkcija za ceste konec lanskega leta zavrnila pobudo Občine 

Duplek za postavitev prometnega ogledala na priključku Nove ulice na 

predmetno državno cesto, z obrazložitvijo, da postavitev omenjenega prometnega 

ogledala ni upravičena glede dejansko preglednost priključka, katera naj bi bila 

skladna določilom Pravilnika o projektiranju cesta, tako za prometni režim 50 

km/h kot tudi 70 km/h. 

5.Podal je pobudo za ustanovitev poravnalnega sveta, člani tega sveta pa naj bodo 

sodniki porotniki, če bodo za to dali soglasje. 

Odgovor: Po ustavi SRS in Zakonu o samoupravnih sodiščih so bili poravnalni 

sveti v okviru občin ena izmed vrst samoupravnih sodišč, ki so opravljali sodno 

funkcijo v mejah svojih pristojnosti, določenih z ustavo, zakonom in aktom o 

ustanovitvi. Z uveljavitvijo Zakona o delovnih in socialnih sodiščih leta 1994 so 

prenehale veljati tudi določbe Zakona o samoupravnih sodiščih, ki so se nanašale 

na poravnalne svete. V 21. členu Zakona o lokalni samoupravi je sicer bila 

določba, ki med pristojnostmi občine našteva tudi zagotovitev izvensodne 

poravnave, vendar je bila ta določba s sprejetjem novele zakona leta 1997 črtana. 

Trenutno torej ni pravne podlage za ustanovitev poravnalnega sveta. 

23

6. Izrazil je zahtevo za izčrpno poročanje v zadevi obratovalni čas za gostinski obrat Bar 

vrh. 

Odgovor: Darinka Šešerko in Lado Klemenčič, oba stanujoča v neposredni bližini 

gostinskega lokala Bar Vrh, sta se dne 29. 3. 2010 pritožila na izdano soglasje za 

podaljšan obratovalni čas. V okviru reševanja pritožbe je bil 12. maja 2010 sklican 

sestanek, na katerem so bili prisotni vodja policijskega okoliša občine Duplek, 

pomočnik komandirja PP Maribor I , Boštjan Vohl, takratni najemnik Bara Vrh, 

oba pritožnika in direktor občinske uprave ter višja svetovalka župana za pravne 

zadeve. V okviru tega sestanka je bilo dogovorjeno, da bosta obe vpleteni strani 

skušali situacijo rešiti v obojestransko zadovoljstvo do konca meseca maja, v 

nasprotnem primeru bo občina ravnala v skladu z njenimi zakonskimi pooblastili. 

Občina ni po tem sestanku prejela nobene pritožbe zoper obratovanje bara, zato 

utemeljeno sklepa, da so gostinec in pritožnika zadevo sporazumno rešili. 

Sedaj je bar zamenjal najemnika in zaenkrat ni pritožb glede njegovega 

obratovanja. 

7. Podal je pobudo za novo lokacijo za zbirni center komunalnih odpadkov, ki naj bo na 

lokaciji režijskega obrata, kajti zakon o varovanju narave to dovoljuje, ker ne gre za 

trajno lokacijo. 

Odgovor: Občina na območju režijskega obrata že izvaja zbiranje različnih vrst 

odpadkov, zato razmišljanja občine že tečejo v smeri ureditve novega manjšega 

zbirnega centra komunalnih odpadkov na navedenem območju. Za ureditev 

zbirnega centra komunalnih odpadkov je skladno s predpisi potrebno pridobiti 

gradbeno dovoljenje. Glede na določila predpisov tako s področja ohranjanja 

narave, kot tudi graditve objektov, bo v postopku potrebno pridobiti tudi soglasje 

Zavoda RS za varstvo narave, saj se območje nahaja v Krajinskem parku Drava. 

8.Leta 1995 so bile poplave zaradi reke Drave, izpostavil bo odgovornost, če se bodo 

poplave še enkrat ponovile. 

Odgovor: V letu 2004 je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o državnem 

lokacijskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev reke Drave od Vurberka do 

Zgornjega Dupleka. S tem se je zavezala urediti območje ob reki Dravi in 

preprečiti vnovično poplavljanje ter s tem tudi škodo. Ministrstvo za okolje in 

prostor je tudi pričelo s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za 

izgradnjo protipoplavnega nasipa, ki pa žal še zmeraj niso končani. Občina 

ministrstvo vseskozi opozarja na težave, ki se lahko pojavijo v primeru večjih 

padavin in aktivno sodeluje pri urejanju drugih vprašanj, kot so določitev začasne 

deponije za zbiranje potrebnega materiala, urejanje premoženjsko pravnih zadev 

pri odkupu zemljišč, potrebnih za izgradnjo nasipa. Ministrstvo za okolje in 

prostor smo ponovno pozvali k posredovanju informacij o stanju postopka 

pridobivanja gradbenega dovoljenja, zadostni količini materiala in začetku 

izgradnje nasipa. O odgovoru MOP boste obveščeni. 

9. Nujno je potrebno sprožiti aktivnosti, da se očisti struga reke Drave, pred leti pretok 

1800 m3, sedaj 900 m3, kar pomeni, da se struga Drave nalaga. 

Odgovor: Občina Duplek je ob poplavah v letu 2009, ki so prizadele občane v 

Spodnjem Dupleku zaradi nepretočnosti Žitečkega potoka, Agencijo RS za okolje 

opozorila med drugim tudi na slab pretok stare struge reke Drave in na nujnost 

24

izvedbe čiščenja. Ob tem so na Agenciji RS za okolje pojasnili, da čiščenja ne 

dovoljujejo naravovarstveniki, saj gre za zavarovano območje NATURA 2000 in bi 

se s kakršnimi koli posegi, posegalo v območja, ki so z direktivo o pticah oziroma 

Uredbo o posebnih varstvenih območjih (Uradni list RS, št. 45/04) opredeljena 

kot posebno naravno zavarovana območja. 

3. Franc Fras 

1. Prisotne je obvestil o možnosti plačila položnic na mestni blagajni. 

Odgovor: Ta informacija je že dalj časa znana in je bila objavljena že v več javnih 

medijih (dnevnik Večer….). Je pa informacija že bila objavljena v Novicah. 

2. V zvezi z izterjavo dolga do Mestne občine Maribor naj se pripravi pregled stanja. 

Odgovor: KS Zgornji. Duplek, KS Spodnji Duplek, KS Korena, KS Vurberk in KS 

Dvorjane, kot pravni predniki občine Duplek, so zoper Mestno četrt Brezje 

Dogoše Zrkovci leta 1992 vložili tožbo zaradi izterjave takratnih 8.268.000,00 SIT. 

Pravda je bila pravnomočno zaključena leta 2006. Na podlagi pravnomočne sodbe 

je Občina Duplek istega leta vložila predlog za izvršbo, ki pa ni bila uspešna. 

Mestna četrt namreč na računu ni imela finančnih sredstev, prav tako ni uspel 

rubež premičnin. Nepremičnin v svoji lasti mestna četrt nima. 15. marca 2010 smo 

predlagali dodatno izvršilno sredstvo – rubež denarnih sredstev, ki jih dolžnik 

prejema pri svojem dolžniku (Mestni občini Maribor) vendar sklep o tem 

predlogu s strani sodišča še ni bil izdan. 

Iskali smo tudi možnosti izterjave dolga od Mestne občine Maribor na podlagi 

zakonite subsidiarne odgovornosti. Vendar je šele novela Zakona o lokalni 

samoupravi iz leta 1997 določila, da je občina subsidiarno odgovorna za 

obveznosti ožjih delov občine. Vprašanje takrat je bilo ali lahko še tožimo občino 

ali pa je zadeva že zastarala. 3 letni zastaralni rok je potekel leta 1992, torej tri leta 

pred pričetkom delovanja samostojne občine Duplek in pet let pred sprejemom 

novele, ki je sploh določila subsidiarno odgovornost občin. 

3. Predlagal je pogovor okrog Komisije za imenovanja, volitve in mandatna vprašanja in 

da se popravi razmerje. 

Odgovor: Kar se tiče števila članov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in 

imenovanja, le-to določa 24. člen Statuta občine. Sama sestava komisije pa je 

odvisna od predlogov, ki jih podajo svetniki in nato volje svetnikov, komu bodo 

namenili največ glasov. 

4. V zvezi s poročanjem medijem je vprašal, kdo daje informacije medijem, zadnja 

informacija je bila katastrofa. 

Odgovor: Izjavo za javnost v zvezi s sejami občinskega sveta posreduje občinski 

urad. Informacije morajo biti strnjene in obsegati najpomembnejša dejstva v 

zvezi s sejo. Mediji jih ne objavijo dobesedno, temveč jih preoblikujejo po svoje. 

Kadar kdo meni, da v zvezi z informacija ni kaj v redu, bi bilo dobro, da bi 

konkretno povedal, kaj ni v redu oz. skladno z dejanskim stanjem. Tedaj bo lažje 

ugotoviti, kje in zaradi koga je nastala napaka in jo odpraviti. Kadar pa je kritika 

v smislu, da je nekaj katastrofalno, pa ne moremo vedeti točno, kaj ocenjevalca 

moti. 

5. Odnos do županske funkcije naj bo spoštljiv, oziroma na nivoju. 

25

Odgovor: O medsebojnih človeških odnosih in tudi o odnosih do raznih funkcij je 

mnogo napisanega in še več izrečenega. Morda ni ta točka primerna, da bi o njej 

podrobno razpravljali. Splošen poziv o medsebojnem spoštovanju pa naj si bo z 

funkcijo posameznika ali brez pa vsekakor ni odveč. 

6. Zagotoviti je potrebno varnost do mostu v Zg. Dupleku, kar je že bilo večkrat 

izpostavljeno. 

Odgovor: Ustrezno varnost pešcev udeleženih v prometu na delu državne 

regionalne ceste tretjega reda R3-710, odsek 1292 Maribor – Vurberk – Ptuj v 

naselju Zg. Duplek od križišča z Občinsko javno potjo, ki vodi v naselje 

Zapolutke, pa do mostu čez Dravo v Zg. Dupleku, bi bilo možno zagotoviti šele z 

izgradnjo ustreznega pločnika na tem delu že omenjene državne regionalne ceste. 

Omenjeno je predvideno ob rekonstrukciji mostu v Zg. Dupleku, katerega 

Ministrstvo za promet planira izvesti v odvisnosti glede na razpoložljiva državna 

proračunska sredstva za te namene, v prihodnjih letih. 

7. V zvezi z obnovo ceste je dejal, da je lepo, da je do tega sploh prišlo, čeprav je bilo 

veliko ovir, ostal pa je problem, kjer je zožena cesta, ki pa občini ni v čast. Vprašal je, 

kakšno vlogo je pri tem odigral odbor za komunalo, čim prej je treba pristopiti k 

sanaciji te ožine. 

Odgovor: Obnova ceste skozi Dupleški vrh je zaključena in glede na zadnji znani 

razvoj situacije v gradbenih podjetij smo to obnovo izpeljali še v veliki meri 

pravočasno. Res je,da bi lahko nekatere posamezne dele v tehnično – prometnem 

smislu rešili bolje toda pri optimiranju rešitev je potrebno upoštevati tudi želje 

občanov, ki ob cesti živijo in ne nazadnje tudi čas potreben za rešitve in potrebna 

sredstva. Nekoliko zožen del ceste ni v nobenem pogledu kritičen saj glede na 

promet oziroma udeležence v prometu na tej cesti zadosti vsem sedaj veljavnim 

predpisom. Sicer pa bo morda zanimiv podatek, da je na najožjem mestu širina 

voznega dela cestišča 4,2 m, širina sedaj regionalne ceste od Sp. Dupleka skozi 

Koreno in dalje pa je v večini široka 4 m in to brez pločnika, ki pa ga ob celotni 

trasi ceste skozi Dupleški vrh smo uspeli izvesti. Za najbolj kritične primere 

uporabe ceste z velikimi širinami vozil in priključkov (traktorji s priključki, 

tovorna vozila…) pa je možno s primerno hitrostjo uporabiti tudi »povozni 

pločnik« ter tako se izognemo morebitni potrebi po vzvratni vožnji ali 

onemogočenemu srečanju dveh udeležencev na tem območju cestišča. 

8. Odkar deluje društvo Kostanj na Vurberku tja prihaja veliko ljudi iz cele Slovenije. 

Nujno bi bilo potrebno urediti javne sanitarije. Apelira naj si društva na Vurberku 

med seboj pomagajo. 

Odgovor: S predsednikom društva smo neprestano v kontaktu in trenutno 

potekajo dogovori v zvezi z ureditvijo društvenih prostorov, v okviru česar bodo 

urejene tudi sanitarije. 

9. Kakšen je status vračanja oziroma denacionalizacije v Vurberku, bilo je rečeno, da bo 

ministrstvo kmalu odločilo. 

Odgovor: Postopek denacionalizacije je končan. Zahtevek za vračilo je bil z 

odločbo Ministrstva za kulturo zavrnjen. Odločbo smo prejeli 25. februarja 2010. 

10. Opozoril je na ureditev ceste od Pulka do križa v dolžini 200 m, verjetno je to 

26

najslabši odsek v celi občini. 

Odgovor: Ta del ceste je precej dotrajan ter tako potreben primerne obnove. Še 

dodatno je ta del ceste poškodovan zaradi obnove vodovoda, ki je v zaključni fazi. 

Občina je že pred časom naročila projekte za obnovo ceste in to predvsem zaradi 

morebitne istočasne obnove vodovoda, izgradnje kanalizacije in nato še same 

ceste. Projekti za izgradnjo kanalizacije so v zaključni fazi in bomo v naslednjih 

dneh vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po prejetju projektov 

bomo tudi ocenili vrednost vseh del ter tudi virov sredstev potrebnih za obnovo 

vsake vrste infrastrukture posebej. Šele po realno ocenjenih virih in potrebnem 

obsegu obnove in investicije bomo lahko sprejeli konkretne odločitve o 

nadaljnjem poteku obnov oziroma izgradnje infrastrukture. 

4. Janko Hauptman 

1. Kdo nadzira popravila po posegih na javnih površin ? 

Odgovor: Obseg in kvaliteto del na javnih površinah oziroma vseh vrstah 

infrastrukture spremlja in nadzira v obsegu kompetenc občinski urad, ki pa za 

področja kjer ni kompetenten najame ustrezne zunanje sodelavce (strokovni 

nadzor pri gradnjah). Za posamezne primere izvajanja del pa so pristojne tudi 

posamezne inšpekcijske službe (gradbena inšpekcija, okoljska inšpekcija, 

prometna inšpekcija….) 

2. Več bo potrebno delati na odmeri zemljišč, v zadnjih 10 letih se ni nič uredilo, ljudem 

pa so bila dana upanja. 

Odgovor: Glede na število postopkov, ki jih vodimo bodisi iz področja geodetske 

odmere zemljišč ali zemljiško knjižne ureditve lastništva smo mnenja, da 

pospešeno urejamo tovrstna vprašanja. Res je, da so postopki zelo dolgotrajni in 

zahtevajo tudi precejšnja sredstva. Da pa ti postopki ne tečejo hitreje in 

številčneje pa je vzrok predvsem pomanjkanje sredstev ob tem pa še neurejenost 

lastništva in tudi nenazadnje pripravljenost lastnikov za bodisi samo ureditev 

lastništva med občino in lastnikom ali za ureditev meja med sosedi. Dokler pa 

meje zemljišč in lastništvo (na primer dedovanje) ni urejeno pa ni možno tudi 

urediti zemljiško knjižnih odnosov med občino in lastnikom. 

5. Boris Simonič 

1. Občinska uprava naj preveri možnost znižanja provizije za pobiranje takse za 

obremenjevanje z vodo, ki je 7%, DURS ima provizijo 2%. 

Odgovor: Javno komunalno podjetje NIGRAD d.d., kot izvajalec javne službe 

odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, zaračunava 

provizijo za obračunavanje okoljske dajatve v Občini Duplek, na osnovi 

vsakoletno sklenjene pogodbe, karo omenjeni izvajalec sklepa po enakem ključu 

z vsemi občinami, v katerih le ta izvaja službo odvajanja in čiščenja komunalnih 

odpadnih in padavinskih voda. Strošek obračuna provizije je opredeljen glede na 

materialne stroške in stroške dela, ki nastanejo v vsakokratnem obračunskem 

obdobju. Materialni stroški so v soodvisnosti glede na število izdanih položnic, 

stroškov poštnine, stroškov vzdrževanja potrebne programske opreme, stroškov 

izterjave neplačanih obveznosti itd.). Vsekakor si bo Občina Duplek tudi v 

prihodnje prizadevala v pogajanjih, ki jih izvedemo vsako leto pred podpisom 

pogodbe z Nigrad-om, znižati že omenjene stroške provizije, vendar pa je 

27

omenjeno odvisno tudi od skupnega nastopa vseh vključenih Občin ter 

nenazadnje od vsakokratnih dejanskih stroškov, ki pri omenjenem nastajajo. 

6. Vanja Maher 

1. Zahvalila se je vsem, ki so sodelovali ali pomagali pri pripravi dobrodelnega koncerta. 

S tovrstnimi aktivnostmi bodo nadaljevali. Če bodo le občani za to. 

2. Bolje in hitreje bi bilo potrebno čistiti poti na pokopališčih, ko zapade sneg, vsaj tiste 

glavne. 

Odgovor: Ocenjujemo, da je izvajanje zimske službe v naši občini sorazmerno 

dobro urejeno tudi na področju poti med grobovi na pokopališčih. Na večini 

pokopališč v sosednjih občinah ne izvajajo čiščenja snega s poti med grobovi. 

Sicer pa glede na količino snega v letošnji zimi smo prepričani, da ni moglo biti 

nekih večjih ovir do dostopov posameznih grobov. Sneg je v glavnem bil očiščen 

v nekaj dneh. Vsekakor pa je razumljivo , da na prioritetno nujnost čiščenja poti 

so na prvem mestu poti okrog šol in šolske poti, nato pločniki in druge poti 

namenjene pešcem in šele nato poti na pokopališčih in drugih manj pomembnih 

površinah. V slučaju pogreba pa seveda prioritetno očistimo poti, ki vodijo do 

novega groba. 

7. Boštjan Partljič 

1. Gradiva za občinski svet naj bi svetniki prejeli tudi v elektronski obliki, in vprašal ali je 

že bila narejena kakšna študija, če bi bila namestitev računalnikov ugodnejša varianta. 

Odgovor: Do sedaj s strani svetnikov ni bil izkazan večji interes po tovrstnem 

prejemanju gradiva in delu na sami seji, zato tudi ni bila narejena nobena študija. 

2. Predlagal je, da bi povabili ministra za promet Vlačiča na ogled Korenske ceste. 

Odgovor: Župan je že navezal stike z ministrom, da bi obiskal našo občino. Ko bo 

znan konkreten termin in vsebina ali protokol obiska vas bomo vsekakor o tem 

obvestili. 

3. Pogovarjal se je z županom Starš, ki je zelo zainteresiran za gradnjo mostu preko 

Drave Duplek – Starše. Organizira naj se sestanek na to temo. 

Odgovor: O gradnji mostu med Duplekom in Staršami je bilo že nekaj razgovorov 

z različnimi subjekti tudi z sedanjim županom Starš. V kolikor bo potrebno in 

možno organizirati takšen razgovor širše ga vsekakor bomo ter vključili 

zainteresirane posameznike ali skupine. 

4. Razmišljati bo potrebno o razširitvi Žitečkega potoka, ker bo obremenitev ob nalivih 

velika, ko se bo voda skoncentrirala. 

Odgovor: V letu 2009 po poplavah v Spodnjem Dupleku so aktivno potekala 

dogovarjanja z Agencijo RS za okolje o trajni rešitvi za ureditev Žitečkega potoka. 

Agencija RS za okolje je na sestanku v oktobru 2009 nakazala možnost rešitve v 

izgradnji zadrževalnika gorvodno na Žitečkem potoku, s čimer bi se zagotovila 

ustrezna poplavna varnost. V skladu s tem smo Agenciji RS za okolje konec 

preteklega leta že predlagali uvrstitev ureditve Žitečkega potoka v letni plan 

vzdrževanja vodotokov na našem območju. 

5. Maribor bo prestolnica mladih; vprašal je ali bo občina Duplek pri tem kaj sodelovala? 

28

Odgovor: Mestna občina Maribor bo leta 2013 Evropska prestolnica mladih. 

Organizatorji so si zadali kar nekaj ciljev, ki bodo izredno zanimivi za mlade iz 

Maribora in okolice. Imenovanje Mestne občine Maribor za Evropsko prestolnico 

mladih bo nedvomno imelo vpliv tudi na naše občane, predvsem pa na mlade. O 

konkretnem vključevanju Občine Duplek v naveden projekt pa bo mogoče 

govoriti šele, ko bo bolj podrobno znan program in projekti, ki se bodo v sklopu 

tega izvajali. 

6. S svetnikom Jankom Hauptmanom sta se pogovarjala, da bi bilo v Dupleku možno 

graditi novo tovarno. Predlagal je skupen sestanek v zvezi s tem in preučitev možnosti. 

Odgovor: Če so kakršnekoli realno izvedljive ideje ali možnosti s področja 

podjetništva ali pridobivanja novih delovnih mest (kar gradnja tovarne je) smo v 

vsakem trenutku od župana do občinske uprave in vseh ostalih inštitucij 

pripravljeni za tovrstne razgovore v smislu iskanja poti do realizacije. Če je 

kakšna realna osnova bi jo vsekakor bilo smiselno obelodaniti tudi zaradi 

morebitne uskladitve s prostorskimi akti o vključitvi v prostor. Zainteresirani 

lahko se za dogovor in informacije dogovorijo bodisi direktno z županom ali z 

občinsko upravo na področju njene pristojnosti. 

8. Albin Krajnc 

1. Podal je pobudo, da se ustanovi pogajalska skupina za pridobitev zemljišč, ki jih 

občina potrebuje za izvedbo projektov. 

Odgovor: Navedeno pobudo smo vzeli dobronamerno v obravnavo in ko bo 

konkreten primer nastopil in bomo ocenili, da bi na takšen način lahko izboljšali 

postopek pridobitve zemljišč za namene in potrebe javnega interesa bomo to tudi 

realizirali. 

9. Peter Žnidarič 

1. Vsem starim svetnikom se je zahvalil za sodelovanje pri obnovi ceste Dupleški vrh. 

Odgovor: Res gre zahvala vsem svetnikom in sploh vsem, ki so dobronamerno pri 

obnovi sodelovali ali je vsaj ne ovirali. Hvala vam. 

2. V sklopu ureditve ceste Dupleški vrh je bila urejena tudi Šolska pot, ki je zaživela, 

vendar je nevarna, ker ni nameščene ograje. Predlagal je, da se pot zapre, dokler ne bo 

ograje. 

Odgovor: Šolska pot je v veliki meri urejena, potrebno pa je urediti še varnostne 

ograje in druge do sedaj neurejene zadeve. Upamo, da takoj ko bo vreme 

dopuščalo in bodo na razpolago ustrezna sredstva bomo to pot tudi v tem smislu 

uredili do konca ter tako jo predali v uporabo otrokom katerim je v največji meri 

namenjena. 

3. Direktorja občinske uprave je opozoril, da izvajalce opozori na zmerno porabo 

posipnega materiala, kar je potem zelo težko odstranit, hkrati pa at material zamaši cevi 

za odvodnjavanje. 

Odgovor: Poraba posipnega materiala je večen predlog diskusij kdaj je preveč i 

kdaj premalo. Res je, da so strokovno določeni neki normativi o primerni porabi 

toda te normative ja možno spremljati le v nekem povprečju za neko obdobje. V 

splošnem smo mnenja, da v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami in tudi 

državami mi sorazmerno »bogato« izvajamo zimsko službo in to po vprašanju 

29

pluženja in posipavanja. Sicer pa v splošnem je to odločitev naše občine in, če 

bomo v okviru zakonskih mej se odločili drugače ne bo nič narobe le manj ali več 

sredstev bomo porabili za zimsko službo ter večje ali manjše nezadovoljstvo 

oziroma zadovoljstvo občanov bomo povzročili. 

10. Danijel Štumberger 

1. Kakšne so aktivnosti občine v zvezi z uvedbo davka na nepremičnine? 

Odgovor: Gre za projekt, ki ga vodi Geodetska uprava RS. V okviru tega projekta 

so bile na občinah javne razgrnitve modelov vrednotenja nepremičnin v času od 4. 

10. 2010 do 17. 11. 2010. Občine so imele nalogo zgolj nuditi prostor, ker pa fizično 

niso bili prisotni predstavniki GURS-a, smo dajali občanom tudi določena 

pojasnila. Prav tako tudi v času roka za pripombe zoper obvestila o vrednotenju 

nepremičnin. Glede na veliko število pripomb, ki jih bo v nadaljevanju moral 

obdelati GURS, v letošnjem letu ne pričakujemo drugih aktivnosti. 

11. Peter Zajc 

1. Ali se na makadamskem delu plazu pri Šterleku pri izvajanju 

Odgovor: Za sanacijo plazu pri Šterleku je že izdelana projektna dokumentacija. 

Glede na prioriteto in prevoznost tega dela ceste ter razpoložljiva sredstva pa še 

sanacija ni uvrščena v konkreten plan izvedbe. 

2. Nekaj bo potrebno uredit za začetek sanacije ceste Sp. Duplek- Sp. Korena, čeprav je 

republiška. 

Odgovor: Občina Duplek vse od uvrstitve navedene ceste med regionalne ceste 

tretjega reda opozarja Direkcijo RS za ceste na redno izvajanje vzdrževalnih del. 

IZ Direkcije RS za ceste so nam v mesecu decembru 2010 sporočili, da so v 

predlog krpanja vozišča uvrstili del ceste v Spodnjem Dupleku in izravnavo preko 

plazovitega terena v Zgornji Koreni. Dela bodo izvedena v spomladanskih 

mesecih po končani zimski službi. Sicer pa tečejo tudi že dogovori o uvrstitvi 

projekta obnove ceste v državni proračun in začetku investicije. 

3. Namestitev table pri Mumleku, ker tja zaidejo tovornjaki, potem pa imajo težave z 

vrnitvijo na glavno cesto. 

Odgovor: Po naši oceni ni večje verjetnosti, da bi v tisto smer zašli tovornjaki, vsaj 

v večji meri ne. Glede na to možnost ter dejansko slepo javno pot pa bomo tam 

postavili znak, ki bo obveščal o »slepem« kraku te javne poti. 

12. Slavica Golob 

1. Čestitala je mladim za izvedbo dobrodelnega koncerta. 

2. Spoštovanje do starejših: občina ima posluh do starejših, posebej je pohvalila sprejem 

prednovoletno prireditev za starejše. 

Odgovor: Preverili smo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in pri 

službi vlade za lokalno samoupravo o morebitnih novih razpisih za pridobitev 

sredstev za gradnjo domov za starejše, vendar trenutno ni nobenega razpisa za te 

namene. 

3. Prosila je, da se izvaja pluženje do Milice Mičič. 

30

Odgovor: V občini je kar nekaj hišnih dostopnih poti ali priključkov, ki pa vsi 

imajo naravo zasebnega zemljišča in zasebne dostopne poti. Občina nima 

podlage za te poti uporabljati kakršnakoli javna sredstva pa bodisi za vzdrževanje 

poti, izvajanje zimske službe ali kaj drugega. Vsekakor pa je humano in človeka 

ter tudi občine vzorno dejanje, če ljudem pomoči potrebnim pomagamo po svojih 

zmožnostih. Zaradi tega bomo vsem takšnim pomagali tudi pri izvajanju zimske 

službe na primeren način, tudi Milici MIčič, ki je nesporno takšne pomoči 

potrebna. 

4. Povedala je, da sredstva za gradnjo doma starejših so, le izkoristiti jih je potrebno. Tudi 

vlada ne izkoristi vseh možnosti, ki jih ima. 

Odgovor: Na splošno lahko vedno trdimo, da sredstva za določene namene so, 

tudi za izgradnjo doma so. Toda ko se dotaknemo priprave za izpolnitev 

konkretnih pogojev za pridobitev sredstev iz tega ali onega vira pa stvari niso več 

tako enostavne, sploh pa ne več samo načelne in splošne. Tudi v našem primeru 

je podobno, že nekajkrat smo dejansko bili tik pred razrešitvijo problema, ki mu 

pravimo začetek gradnje doma za starejše občane v Občini Duplek pa so se nam 

stvari tudi zaradi posameznikov izmuznile iz rok ozirom se jen cilj časovno 

odmaknil. Tudi sedaj se približujemo k takšnemu cilju začetka gradnje doma in 

močno upamo, da se nam tokrat ne bo izmuznil…temveč bomo vsaj v 

naslednjem letu z gradnjo tudi pričeli…. Če kdor koli pozna »boljše poti« do 

realizacije te naše skupne želje lepo prosimo, da nam pomaga ali pa tudi sam 

prevzame pobudo in bomo mi pomagali po svojih močeh. 

13. Franjo Kosi 

1. V zaselku Brestovje je bil opravljen izkop za vodovod, občani pa sedaj pričakujejo 

vzpostavitev v prvotno stanje. 

Odgovor: Prekop za novo izvedeni sekundarni krak vodovoda je urejen tako, da 

se promet lahko normalno odvija. Samo asfaltiranje prekopa pa žal ne bo možno 

prej ko bodo pričele delovati asfaltne baze in bodo primerne temperature za 

tovrstna dela. 

2. Jaški na Šterčki so polni peska in je nujno čiščenje. 

Odgovor: Takoj po končani zimski sezoni bomo pristopili tudi k izvajanju 

tovrstnih vzdrževalnih del. 

a/ ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZASTAVLJENA NA 3. REDNI SEJI 

1.Janko Drozg 

a/ V zvezi s parcelo pri gasilskem domu Dvorjane ni zadovoljen z odgovorom, 

ker je PGD Dvorjane to zemljišče plačalo, sedaj je potrebno narediti prenos 

oz. urediti lastništvo. 

Odgovor: V skladu z dogovori in že izvedenimi aktivnostmi bo občinska uprava z 

županom pripravila predlog končne ureditve lastništva. 

b/ Ponovno sprašuje, kdo in kako izvaja nadzor nad opravljenim delom Mariborskega 

vodovoda, ker so pri gasilskem domu jame, želi tudi skupen ogled. 

31

Odgovor: Ocenjujemo, da smo v prejšnjem odgovoru navedli izvajanje nadzora v 

skladu s predpisi in dejanskim stanjem. Konkreten primer ustreznosti izvedenih 

del zaradi intervencije pa bomo ponovno z vami skupaj izvedli v naslednjih dneh. 

2. Boris Pajnkihar 

a/Občinskemu svetu predlaga, da se odgovori na vprašanja pošiljajo z gradivom. 

Odgovor: Za nadaljnje seje Občinskega sveta bo Občinska uprava praviloma 

pripravila odgovore in jih posredovala skupaj z gradivom za vsakokratno sejo. 

b/ Ni zadovoljen z odgovorom v zvezi z gradnjo hiše Petek, ni prav, da se je gradnja 

financirala iz občinskega proračuna, občinska uprava naj pripravi podrobno finančno 

poročilo. 

Odgovor: Občina Duplek je za obnovo lokalne ceste Dupleški vrh naročila 

ustrezno projektno dokumentacijo – PZI (projekt za izdelavo) na podlagi katere 

se je pripravila investicijska dokumentacija, dokumentacija za pridobitev 

nepovratnih evropskih in državnih sredstev ter še vsa ostala potrebna 

dokumentacija. Na podlagi PZI smo se z lastniki zemljišč katera so bila potrebna 

za obnovo ceste, nekajkrat sestali v večjih ali manjših skupinah ter se dogovarjali 

o možnostih za pridobitev teh zemljišč ter o potrebnih korekcijah. Tako smo od 

večine lastnikov pridobili tudi podpisane izjave, da so seznanjeni s potekom trase 

ter, da z njo se tudi strinjajo. Tako smo se tudi pogovarjali z družino Petek in z 

družino Pulko za potek trase ceste med njunima objektoma (stanovanjsko hišo 

Petek in gospodarskim poslopjem družine Pulko). Po prvotni varianti PZI je bila 

predvidena širitev ceste proti gospodarskemu poslopju Pulko (predvidena je bila 

celo rušitev novega prizidanega dela poslopja). Žal se z lastnikom nismo uspeli 

dogovoriti o izpeljavi te variante zato smo s projektantom pripravili delno 

korekcijo PZI v tem delu tako, da smo samo vozišče nekoliko zožili – podobno 

kot pri Lesjak – Kramberger, pločnik pa pomaknili tik do stanovanjske hiše 

Petkovih. Ker pa je projektant ocenil, da bo potrebno zaradi te korekcije ojačati 

temelje hiše ob sami cesti je to izvajalec del – CPM, d.d. tudi pričel izvajati. Naj 

poudarimo, da smo za ta poseg pridobili tudi soglasje lastnika g. Petka. Žal je pri 

izvedbi ojačanja temeljev prišlo do delne porušitve dela zidu vzporednega s samo 

cesto ter enega vogala hiše. Dela na tem območju smo začasno zaustavili ter 

organizirali pripravo za razrešitev nastale nepredvidene situacije. Odgovornost za 

nastalo situacijo je v večini bila na strani izvajalca del – CPM,d.d. in se ji tudi ni 

izmikal. Vsekakor pa je res, da je sanacijo stanja izvajalec bil pripravljen izvesti na 

njemu najugodnejši način. Ker je investitor vedno tudi soodgovoren za nastalo 

situacijo in zato mora oceniti rizike v zvezi z njo, smo se odločili, da bomo v vsem 

skupaj zelo tesno sodelovali in spremljali. Med prvimi aktivnostmi smo si 

pridobili oceno možnosti sanacije poškodovanega objekta ter oceno stroškov 

sanacije. Izvajalec del CPM,d.d. je pridobil PZI in oceno stroškov za sanacijo 

poškodovane zgradbe. PZI je izdelal PROBIT, d.o.o. iz Maribora ter je iz njega 

razviden način sanacije in njena vrednost, ki je ocenjena na 15. 343,50 EUR. Za 

primerjavo se je Občina Duplek odločila ter dala izdelati še drugo mnenje in 

oceno sanacije oziroma nastale škode, ki pa jo je izdelalo podjetje TEHNOTIM, 

d.o.o. iz Pesnice ter je nastalo škodo ocenilo na 21.300,00 EUR. 

Med pridobitvijo teh ocen pa smo na občini še pripravljali podlage za odločitev o 

morebitni možnosti spremembe trase oziroma izvedbi obnove ceste s potrebnimi 

parametri (širino vozišča in pločnika) brez predvidene zožitve. Da bi to lahko 

32

izvedli smo skupaj s projektantom ocenili, da bi poškodovano hišo bilo potrebno 

porušiti v celoti ter nato odkupiti zemljišče, ki bi bilo potrebno za predvideno 

obnovo ceste brez zožitve. Zaradi proučitve te možnosti smo si pridobili dodatne 

informativne ocenitve vrednosti posameznih aktivnosti ter nato še končne cenitve 

nepremičnin za realizacijo odločitev. Pridobili smo cenitev vrednosti 

stanovanjskega objekta pred poškodovanjem brez zemljišča in je bil ocenjen na 

38.860,00 EUR po cenitvi TEHNOTIM, d.o.o. in 35.500,00 EUR po cenitvi 

TEHNA PROJEKT, d.o.o.. Vrednost poškodovanega objekta brez zemljišča je 

bila po cenitvi TEHNA PROJEKT, d.o.o. ocenjena na 17.287,00 EUR, skupaj z 

zemljiščem pa je bila ocenjen vrednost 29.000,00 EUR. 

Na podlagi ocenjenih vrednosti in dejanskega javnega interesa po izvedbi obnove 

lokalne ceste v potrebnih širinah vozišča in pločnika je občina Duplek zavzela 

stališče, da bo od družine Petek odkupila porušeno stanovanjsko hišo s 

potrebnim zemljiščem ter tako omogočila obnovo ceste brez prvotno predvidenih 

zožitev. Po tej odločitvi smo pristopili k razgovorom z izvajalcem del in 

povzročiteljem poškodbe – CPM, d.d. in družino Petek. Stekli so dogovori in 

sorazmerno naporna pogajanja z CPM, d.d. o poravnavi nastale škode. Ob vsem 

tem smo ocenili tudi rizike, ki bi se pojavili ob takšni ali drugačni poti reševanja 

situacije. Ves čas smo imeli za cilj, da ne bo nosila prevelikih bremen nastale 

situacije družina Petek, ki dejansko ni bila nič kriva, takoj zatem smo ocenjevali 

tudi rizike morebitnih dolgotrajnih tožb, in slabšanja ekonomske in splošne 

situacije izvajalca ter ob vsem tem seveda uresničevanje javnega interesa. Zaradi 

dolgotrajnosti pogajanj smo se odločili, da bomo vsaj delno organizacijo ureditve 

zadev prevzeli v občinski upravi. Tako smo takoj poiskali nadomestno stanovanje 

družini Petek v prostorih gasilskega doma PGD Dvorjane ter z društvom sklenili 

pogodbo. Skupni strošek za začasno stanovanje v teh prostorih smo PGD 

Dvorjanam plačali v višini 1.200,00 EUR. Ker smo se odločili, da bomo 

poškodovano hišo od družine Petek odkupili smo se odločili naročiti projektno 

dokumentacijo za nadomestno stanovanjsko hišo za pridobitev gradbenega 

dovoljenja PGD pri podjetju TEHNOTIM,d.o.o. v vrednosti 3.600,00 EUR. 

Zaradi korektnega odnosa do oškodovancev smo se odločili tudi strokovni nadzor 

nad samo gradnjo prevzeti in ga je izvajalo prav tako podjetje TEHNOTIM, 

d.o.o. za vrednost 1.200,00 EUR. V vrednosti 313,32 EUR smo plačali strošek 

geodeta za posnetek stanja pred izdelavo PGD ter strošek začasnega stranišča – 

DIXI v vrednosti 370,23 EUR. Med drugimi minimalnimi stroški povezani z 

nastalo situacijo so še nastali stroški pomoči delavcev režijskega obrata pri 

preselitvi družine v Dvorjane in nato nazaj ter beljenjem prostorov PGD Dvorjane 

v katerih so začasno Petkovi stanovali. Drugih direktnih stroškov Občina Duplek 

pri izgradnji nadomestne hiše Petkovih ni imela. 

Ob vsem tem pa smo nekako se uspeli s CPM, d.d. dogovoriti o višini škode, ki bi 

jo bili pripravljeni poravnati kajti njihovo stališče je venomer bilo, da bodo nastalo 

poškodbo hiše sanirali in tako zaključili vso odgovornost. S tripartitno pogodbo 

med PETEK Alojzom in Mileno, CPM, d.d. in Občino Duplek smo dorekli, da 

CPM nastalo škodo priznava v višini 20.000,00 EUR, ki pa jo bo namenil za 

izgradnjo nadomestne stanovanjske hiše po projektu, ki ga je izdelal 

TEHNOTIM, d.o.o.. Prav tako smo v tej pogodbi zapisali, da bo Občina Duplek 

od Petkovih odkupila poškodovano stanovanjsko hišo s potrebnim zemljiščem v 

vrednosti 24.461,50 EUR, kupnino pa bodo Petkovi namenili za izgradnjo 

nadomestne stanovanjske hiše. V pogodbi je določeno, da mora CPM, d.d. 

33

nadomestno gradnjo dokončati najkasneje do 15. 10. 2010. Kupnina, ki jo je 

Občina Duplek plačala za poškodovano hišo in zemljišče ni v direktni povezavi z 

izgradnjo nadomestne hiše temveč je direktno povezana z zagotovitvijo pogojev 

za izgradnjo lokalne ceste v potrebni širini s pločnikom. 

Glede na nadaljnji razvoj dogodkov lahko z gotovostjo trdimo, da smo se pravilno 

odločili ter v zadovoljstvo vseh prizadetih strani, predvsem še družine Petek in 

javnega interesa po obnovi ceste brez zožitve vozišča in pločnika sam projekt 

obnove ceste skozi Dupleški vrh uspešno zaključili. 

c/ Komentiral je še odgovore na vprašanja v zvezi s Krajinskim parkom, odpiralnim 

časom za Bar vrh, zbirnim centrom. 

Odgovor: Na vsa ta vprašanja smo podali odgovore na zadnji seji, o nadaljnjih 

aktivnostih po posameznem področju pa bomo obveščali Občinski svet v skladu z 

njegovimi pristojnostmi oziroma na konkretna nadaljnja vprašanja tudi podali 

ustne ali pismene odgovore. 

3.Franc Fras 

a/ Kdo je dobavil gradbeni kamen za kamnite zložbe v Dupleškem vrhu? 

Odgovor: Izvajalec del je bilo podjetje CPM, d.d. iz Maribora. Nekatera dela je 

izvajalec oddal svojim podizvajalcem. Tudi del gradnje opornih in podpornih 

zidov so izvajali določeni podizvajalci med katerimi je bilo podjetje Komunala 

Slovenske gorice, d.o.o. Sam material, med drugim tudi kamen je nabavljal 

izvajalec del oziroma njegov podizvajalec pri ustreznih dobaviteljih. Večino 

kamna je bilo nabavljenega iz kamnoloma »Josip dol« na Pohorju. Obračun del je 

bil na podlagi cen podanih v ponudbi in sklenjeni pogodbi ter dejanskih količin, 

ki jih je potrdil strokovni nadzor. Kamnite zložbe so se obračunavale po 

kubičnem metru zgrajenega »zidu« in ne po količinah vgrajenega materiala kot je 

kamen in beton. 

b/Kako daleč je z dogovori s Sparom za gradnjo trgovine v Zg. Dupleku? 

Odgovor: Pogovori intenzivno potekajo na več nivojih ter tudi o različnih 

kombinacijah idejnih zasnov. Če se bodo razgovori uspešno zaključili bo na 

podlagi njih se pripravil ustrezen predlog za nadaljevanje ustreznih postopkov kot 

so nakupi zemljišč, izdelava in potrditev ustreznega OPPN (občinskega 

podrobnega prostorskega načrta), pridobivanja soglasij in skratka vse potrebno 

do pričetka gradnje objektov. Občinski svet bomo o vsem tekoče seznanjali 

oziroma v skladu s pristojnostmi tudi predlagali v obravnavo in potrditev 

posamezne splošne akte. 

c/ Pobuda: več poudarka je potrebno dati odmeram cest. 

Odgovor: Že nekajkrat smo zapisali in poudarili, da odmeram cest dajemo veliko 

poudarka, največji problem pa so razpoložljiva sredstva in žal obseg odmer in 

postopkov za ureditev tozadevnega stanja moramo uskladiti z razpoložljivimi 

sredstvi. 

d/ Pobuda: odgovori na vprašanja naj bodo posredovani v sklopu gradiva. 

Odgovor: Odgovor smo že podali pri točki 2a. 

e/ Iz odgovora na vprašanje je razvidno, da zbirnega centra verjetno ne bo, nadaljevati je 

34

potrebno z aktivnostmi in občanom omogočiti, da odpadke nekam odvažajo. 

Odgovor: Zbiranje gospodinjskih kosovnih odpadkov se izvaja v naši Občini 

enkrat letno, po posebni objavi in navodilih izvajalca javne službe. Gospodinjstva 

prejmejo predhodno obvestilo z navodilom in termini izvajanja odvoza kosovnih 

odpadkov. Takšna akcija bo tudi letos in sicer meseca maja, v terminih med 10. 5. 

2011 in 18. 5. 2011 Obvestilo, ki ga bodo prejeli občani natisnjenega na zadnji 

strani položnic, bo vsebovalo natančne lokacije kam lahko občani odpadke 

dostavijo. Kosovne in druge odpadke, pa je možno kadarkoli čez celo leto v 

okviru delovnega časa, pripeljati v zbirni center v Gajke na Ptuju ter tam oddati 

brezplačno. 

f/ Na Vurberku še zmeraj ostaja problem sanitarij. 

Odgovor: Na Vurberku sedaj obratujeta dva »gostinska obrata«, ki imata ustrezno 

urejene tudi sanitarije za svoje goste v času obratovanja. Na samem področju 

bližnje okolice bivšega gradu pa vsekakor ni javnih sanitarij tako kot tudi drugje 

po občini ne. Za vse prireditve, ki jih društva ali občina organizira na tem 

območju je poskrbljeno tudi za sanitarije in sicer tako, da se koristijo sanitarije 

bodisi na samem »gradu« ali pa sanitarije, ki so v prostorih Vaške skupnosti 

Vurberk ter ob sami kulturni dvorani. Sanitarije ob dvorani sedaj urejamo tako, da 

bodo primerne za udeležence raznih prireditev v dvorani ter tudi za goste 

»gostinskega« dela ob dvorani. Za obiskovalce pokopališča na Vurberku ter 

udeležence pogrebov so urejene ustrezne sanitarije ob mrliški vežici na 

pokopališču. Občina Duplek se je tudi odločila ter namestila eden »DIXI WC« ob 

poti proti cerkvi ter se lahko koristi kot javni »WC« štiriindvajset ur na dan vse dni 

v tednu. Ocenjujemo, da sedaj razpoložljive sanitarije na območju »gradu 

Vurberk«, še posebej ko bodo urejene nove sanitarije ob kulturni dvorani 

zadostijo potrebam stalnih ali občasnih obiskovalcev tega področja. 

g/ Pobuda: Pristopi naj se k ureditvi oženja ceste v Zimici pri Ornik. 

Odgovor: Na podlagi sklepov Vaške skupnosti Zimica in tudi dejanskih potreb 

bomo za center Zimice skupaj z lokalno cesto skozi center pripravili ustrezno 

dokumentacijo na podlagi katere bo možno urejati zemljišča ter nato tudi 

ustrezno obnovo in rekonstrukcijo ceste z vso potrebno infrastrukturo. Žal pa tudi 

realizacija tega projekta bo odvisna od razpoložljivih sredstev, ki pa jih še ni 

planiranih v letošnjem proračunu. 

h/ Ureditev korenske ceste, čeprav je državna, mora nekdo biti vedno v kontaktu za 

ureditev te ceste. 

Odgovor: V zvezi z ureditvijo regionalne ceste skozi Spodnjo Koreno je občina 

Duplek redno v kontaktu s pristojnimi na Direkciji RS za ceste, sektorju za 

vzdrževanje cest. Že v odgovoru na vprašanje, ki je bilo izpostavljeno na 2. seji 

občinskega sveta smo zapisali, da občina vse od uvrstitve ceste med regionalne 

ceste tretjega reda opozarja Direkcijo RS za ceste na redno izvajanje vzdrževalnih 

del in tudi na nujno celovite obnove. Prav tako smo zapisali, da bodo po zadnjih 

informacijah, ki smo jih prejeli od direkcije za ceste vzdrževalna dela izvedena v 

pomladnih mesecih, po končani zimski službi. Vzporedno s tem pa tudi tečejo 

pogovori o celoviti obnovi navedene ceste. 

35

i/Vse prisotne je povabil na predavanje 26.2.2011, ob 17. uri. 

4. Janko Hauptman 

a/ Omejitve skozi Sp. Duplek so zelo moteče, vprašal je ali ima občina kakšen vpliv. 

Odgovor: Upravljanje z državno regionalno cesto tretjega reda R3-710, odsek 1292 

Maribor – Vurberk – Ptuj, je v izključni pristojnosti Ministrstva za promet, 

Direkcije Republike Slovenije za ceste. Občina Duplek nima v varovalnem pasu 

državnih cest nikakršne pristojnosti postavljanja oz. spreminjanja prometne 

signalizacije, lahko le daje pobude za spremembe. Vse pobude občanov, ki so 

prispele na Občino Duplek in so se nanašale na postavitev oziroma spreminjanje 

prometnega režima ali prometne signalizacije (tako vertikalne kot tudi 

horizontalne) v varovalnem pasu omenjene državne regionalne ceste tretjega 

reda, je Občina Duplek, nemudoma posredovala v reševanje pristojnemu organu, 

Direkciji RS za ceste. 

Glede omejitev hitrosti, ki so bile izvedene pred nedavnim pa je prav, da 

upoštevamo vse želje in mnenja občanov, ki živijo ob cesti in tistih, ki nastopajo 

kot udeleženci prometa na tej cesti. Veliko občanov nekako ocenjuje, da je 

izvedena omejitev hitrosti neutemeljena in neustrezna, istočasno pa je veliko 

občanov izrazilo zadovoljstvo s takšno omejitvijo hitrosti. Skratka zavedati se je 

potrebno, da ni možno ugoditi vsem potrebam, še bolj pa ne željam 

posameznikov ali skupin. Vsekakor pa je manjše zlo, če na prvo mesto postavimo 

varnost v cestnem prometu kot pa hitrost. 

b/ Kdo nadzira dela pri gradnji kanalizacije in vodovoda, pri Namestniku je bila namreč 

prekopana cesta kar 3 tedne. 

Odgovor: V okviru izvedbe operacije »Izgradnja vodovoda SV Slovenija«, ki je 

sofinancirana iz evropskih sredstev (kohezije) poteka tudi izgradnja vodovoda 

»Zabregami«. Ta vodovodni cevovod se prične pri »Križu« v Zg. Dupleku ter po 

lokalni cesti »Zabregami« poteka vse do regionalke pri Namestniku. Tu se je ta 

cevovod navezal na magistralni vodovodni cevovod, ki že poteka vzdolž 

regionalke. Zaradi te navezave je izvajalec moral »prekopati« regionalko, da je 

samo navezavo lahko izvedel. Sama dela so potekala v skladu s projektno 

dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. Dejanska zapora ceste je trajala le 

nekaj ur, dela v okolici prekopa pa so bila večinoma zaključena v dveh ali treh 

dneh razen ponovnega asfaltiranja »prekopa«, ki pa bo izveden ko bodo 

»temperature« to dovoljevale in ko se bodo »asfaltirala« še druga potrebna mesta. 

Dela izvaja podjetje Nizke gradnje Ptuj, d.o.o., strokovni nadzor pa izvaja DDC, 

d.o.o. in DRSC, sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest. 

c/ Kako daleč je gradnja ceste Talce – Zabrege? 

Odgovor: Obnovo ceste Talce – Zabrege lahko nekako razdelimo v tri sklope. 

Prvi sklop je izgradnja primarnega vodovodnega cevovoda, ki je večinoma 

zaključen. Za drugi sklop – izgradnjo kanalizacije pričakujemo v naslednjih 

tednih gradbeno dovoljenje na podlagi katerega bomo lahko pridobili ustrezna 

sredstva in izvedli samo gradnjo kanalizacije. Po naših predvidevanjih bi 

kanalizacijo lahko zgradili v prvi polovici letošnjega leta. Vzporedno z gradnjo 

kanalizacije pa bomo pričeli tudi z obnovo same ceste ter ostale infrastrukture 

(javne razsvetljave, hodnika za pešce, kabelske…). Ko bomo imeli znan potreben 

obseg del ter oceno realno potrebnih sredstev bomo izdelali konkreten plan 

36

izgradnje vseh treh faz. Če nam sredstva ne bodo zadoščala za kompletno obnovo 

in izgradnjo vseh treh sklopov v letošnjem letu bomo po fazah urejali tiste sklope, 

ki so najnujnejši za ureditev »normalnih« razmer na tej cesti in titih, ki 

omogočajo smiselno zaporedje izgradnje. (cevovode je vsekakor potrebno prej 

položiti v zemljo kot pa recimo asfaltirati hodnik za pešce….). 

d/ Pobuda: Pristopi naj se k ureditvi neprevozne ceste proti Ferlež- Švajncer v 

Vurberku. 

Odgovor: Navedena cesta ni po nobenem kriteriju občinska cesta temveč je le 

zasebna pot, ki služi za hišni priključek in dostop na posamezna zemljišča ob 

poti. Žal uporabniki te poti po kateri imajo dostop do svojih zemljišč in stanovanj 

nimajo urejenih niti služnostnih pravic do uporabe poti. Občina Duplek je z 

lastniki zemljišča po kateri pot poteka že nekajkrat opravila informativni razgovor 

o ureditvi te poti. Venomer se je izkazalo, da sedanji lastniki zemljišč po katerih 

poteka pot niso zainteresirani in tudi ne dovolijo kakršnegakoli urejanja te poti in 

tudi ne urejanja samih pravic do uporabe te poti. 

Kljub vsem tem zapletom Občina Duplek to pot vsaj deloma vzdržuje v takšnem 

stanju, da je možna še normalna uporaba le te. Glede na dano pobudo bomo 

ponovno pristopili k razgovoru z lastniki zemljišč o možnostih ureditve pravic do 

»javne« uporabe te poti saj ureditev teh pravic je osnovni pogoj za urejanje vseh 

nadaljnjih aktivnosti za uporabo in ureditev poti. 

e/ Koliko sredstev je namenjeno za odmero cest? 

Odgovor: V proračunu je za odmero cest posebna postavka 1302033 Odmere cest 

na kateri so za leto 2011 predvidena sredstva v višini 40.000 EUR. 

f/ Kako daleč so pogovori z županom Starš v zvezi s pripravami na gradnjo mostu 

preko Drave. 

Odgovor: Razgovori o gradnji mostu preko stare struge reke Drave so nekako šele 

v začetni fazi. O vseh konkretnih predlogih bomo seznanjali vse občinske organe 

in tudi splošno javnost. 

g/ Pričela se bodo spomladanska dela, apelirat na traktoriste…. 

Odgovor: V začetku meseca aprila bodo izšle Novice Občine Duplek in v tej 

številki bomo vsekakor to tematiko obravnavali. Predlagamo pa tudi, da kakšen 

članek napiše kateri izmed članov Občinskega sveta in morda bo naletel na večjo 

odobravanje napisanega kot pa, če pišemo samo iz občinske uprave ali 

komunalne inšpekcije. 

5.Boris Simonič 

a/ Ali občina Ptuj pripravlja prostorski plan in ali občina Duplek pripravi kaj sodeluje. 

Gre namreč zato, da se počasi zapira center Gajke in bo potrebno poiskati novo 

lokacijo. 

Odgovor: Občinski prostorski načrt je temeljni akt posamezne občine, ki ne 

nujno vključuje v samo pripravo tudi druge sosednje občine, saj zajema le 

območje občine, ki ga sprejema. S strani Mestne občine Ptuj smo bili obveščeni, 

da se pripravlja občinski prostorski načrt v letu 2008, ko je bil objavljen sklep o 

začetku postopka priprave. Glede na podatke, ki smo jih prejeli s strani 

Ministrstva za okolje in prostor je občinski prostorski načrt še v fazi delovnih 

37

gradiv in tudi še ni bil posredovan v smernice na pristojna ministrstva, prav tako 

še ni bil javno razgrnjen in nanj ni bilo še možno dajati pripomb in pobud. Hkrati 

smo prejeli tudi informacijo o tem, da je Mestna občina Ptuj pristopila tudi k 

spremembam veljavnega prostorskega plana. Vsekakor bomo Mestno občino Ptuj 

zaprosili za dodatne informacije tako o pripravi občinskega prostorskega načrta 

kot tudi sprememb veljavnega prostorskega plana za zadeve, ki se tičejo 

odlaganja odpadkov in s tem nove lokacije trajnega odlagališča. 

6. Vincenc Fridau 

a/ 15 do 20% gospodinjstev v občini Duplek naj ne bi imelo odvoza odpadkov. Kdo 

so in na kakšen način jih je možno vključiti? 

Odgovor: V občini Duplek je v odvoz komunalnih odpadkov vključenih 1890 

subjektov, tako fizičnih kot pravnih oseb, kar predstavlja cca. 92 % vključenost v 

odvoz komunalnih odpadkov. Nevključenih je še približno 160 gospodinjstev, od 

tega nekaj takih kjer je problem dostopa vozila za zbiranje odpadkov, medtem ko 

je večina nevključenih iz razloga, ker se le ti ne želijo vključiti v odvoz 

komunalnih odpadkov. Medobčinski inšpektorat v sodelovanju z občinsko 

upravo redno izvaja kontrolo vključenosti in po potrebi ukrepa proti kršiteljem. 

Tako je bilo med zadnjo akcijo inšpektorata proti 56 zavezancem, ki niso bili 

vključeni v odvoz odpadkov, po izvedenem inšpekcijskem postopku, na novo 

vključenih 36 gospodinjstev. Za tiste kjer je bilo ugotovljeno, da le ti nimajo 

možnosti vključitve zaradi težko dostopnega terena, občinska uprava skupaj z 

izvajalcem javne službe išče možnosti za njihovo vključitev preko skupnih 

odjemnih mest v neposredni bližini takšnih lokacij. Proti vsem ostalim, ki se do 

sedaj niso želeli vključiti pa jim je to bilo omogočeno, inšpektorat nadaljuje 

inšpekcijske postopke. 

b/Pobuda: Krajane , ki živijo na območju Zabrege naj občinska uprava z letaki seznani, 

kako dolgo bodo trajala dela. 

Odgovor: Pobud o obveščanju in sodelovanju s krajani je kar nekaj. Povedati 

moramo, da krajane smo pred pričetkom izgradnje vodovoda že obvestili z dopisi 

o nameravanem posegu v to cesto. Tudi v novicah smo že večkrat o tem pisali. 

Sedaj pripravljamo predlog na podlagi katerega bi krajani sodelovali bodisi preko 

Vaške skupnosti Zg. Duplek ali pa morda preko nekakšnega »gradbenega 

odbora«. Predlog bomo še dodelali ter nato se odločili za konkretno obliko 

organiziranega sodelovanja in obveščanja občanov, ki živijo na območju tega 

predela Zg. Dupleka in tudi Sp. Dupleka. 

c/Pobuda: Prva parcela v Žitečki vasi (od tistih, ki jih prodaja občina) , naj bi ostala za 

potrebe kraja za namene parkiranja. 

Odgovor: Takšen predlog je že pred časom podala Vaška skupnost Zg. Duplek, 

ki je nekako potrdil odločitev župana, da se del zemljišča ob lokalni cesti nameni 

za razvojne potrebe kraja in se torej ne odproda. 

7. Vanja Maher 

a/ Pridružila se je pobudi, da bi odgovori na vprašanja bili posredovani z gradivom. 

Odgovor: Odgovor je že podan pri točki 2a. 

38

Zainteresirana je, da se gradivo posreduje v elektronski obliki. 

Odgovor: Tudi o tej varianti »sodobnega« komuniciranja razmišljamo in 

pripravljamo predlog za realizacijo tako, da v bližnji prihodnosti bi jo lahko tudi 

realizirali. 

8. Boštjan Partljič 

a/ Pobuda: če se prometni režim že spreminja, naj se to ustrezno označi 

Odgovor: To vprašanje ali trditev nam ni najbolj jasna. Vse spremembe 

prometnega režima se morajo ustrezno označiti in to z ustreznimi prometnimi 

znaki ali signalizacijo. Če se trditev nanaša na spremembo režima hitrosti na R3- 

710 ocenjujemo, da je bila s prometnimi znaki ustrezno označena. 

b/ Parkirišče pri šoli je premajhno, kar se občuti predvsem zjutraj. 

Odgovor: Ustrezna zemljišča za parkiranje v neposredni bližini osnovne šole v Sp. 

Dupleku bomo poskušali urediti takoj ko bodo vremenske razmere to dopuščale. 

9. Albin Krajnc 

a/ Pobuda: nekoč je že bilo dogovorjeno število točk na sejah, 17 točk je preveč, gradivo 

naj bo omejeno na največ 12 točk. 

Odgovor: Ocenjujemo, da na čas trajanja seje in »težo« obravnavanih predlogov 

ne vpliva v največji meri število točk dnevnega reda temveč v mnogo večji meri 

vsebina posameznih točk ter vpliv morebitnih sprejetih ali potrjenih sklepov na 

interese članov sveta oziroma skupin občanov, ki jih zastopajo. Vsekakor pa 

bomo v bodoče tudi tej pobudi dali ustrezen poudarek in skušali dnevni red glede 

števila točk in njihovih vsebin oblikovati tako, da ne bo »preveč« obremenjeval 

članov občinskega sveta. 

b/ Pobuda: V zvezi s sortiranjem odpadkov je dal pobudo, da ob strogem ločevanju 

posode niso več potrebne. 

Odgovor: Dana pobuda nekako nam ni najbolj jasna glede doseganja nekega 

smiselnega cilja. Če konkretno pregledamo vsa navodila v zvezi z ločevanjem 

odpadkov bomo dokaj hitro prišli do spoznanja, da določenih komunalnih 

odpadkov ne moremo uvrstiti v nobeno skupino ločenega zbiranja, torej ga lahko 

odložimo le v posodo z mešanimi ali ne sortiranimi odpadki. Drugi razlog, ki bi 

lahko izhajal iz te pobude je morda, da tisti, ki ne bi imel posode za mešane 

odpadke ne bo moral več plačevati stroškov »zbiranja in ravnanja z odpadki«. 

Tudi to dejstvo ne drži kajti občani ne plačujemo samo ravnanja z mešanimi 

odpadki ampak kompletno ravnanje z odpadki, tudi zbiranje in odvažanje 

sortiranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in 

podobno. Sicer pa za plačevanje teh storitev javne službe ni odvisno od tega kako 

veliko posodo imamo temveč je odvisno od števila članov gospodinjstva, kateri so 

vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Na podlagi veljavnih 

predpisov pa bi morali v sistem biti vključeni vsi občani, tudi tisti, ki na območju 

občine živijo le občasno ali imajo tu »vikende«. 

39

c/ Ali je plaz pri Lendero Milanu v postopku sanacije? 

Odgovor: V celotni občini Duplek se je v preteklosti pa tudi v lanskem letu kot 

posledica naravnih ujm sprožilo večje število novih plazišč, pa tudi nekateri že 

evidentirani iz preteklosti so postali ponovno aktivni. Tako imamo širom občine 

evidentiranih kar nekaj deset plazišč večjih razsežnosti, tako na javno 

gospodarski infrastrukturi v lasti Občine kot tudi na nekaterih kmetijskih 

zemljiščih v privatni lasti. Vsa plazišča katera so bila uvrščena v program odprave 

posledic naravnih nesreč na osnovi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč 

(Ur.L. RS št. 75/2003) na osnovi sprejetega sklepa vlade o doseženem kriteriju 

višine neposredne škode na določenem območju, ki presega 0,3 promila 

načrtovanih prihodkov državnega proračuna za tekoče leto, so bila evidentirana, 

popisana in geodetsko posneta. Na osnovi pripravljenih sanacijskih elaboratov in 

potrditve uvrstitve posamičnih plazišč v program sanacije, se je pristopilo k 

izdelavi projektne dokumentacije najnujnejših sanacijskih ukrepov ter potrebnih 

geomehanskih raziskav terena na plaziščih v prioritetnem vrstnem redu v 

odvisnosti glede na nujnost sanacije oziroma glede lastnosti in vplivov pojava na 

pogoje za življenje in delo na prizadetih območjih. Na Ministrstvu za okolje in 

prostor pripravijo na osnovi sklepa vlade v dvoletnih ciklusih v okviru 

razpoložljivih sredstev proračuna RS Izvedbeni načrt sanacije pojavov 

nestabilnosti tal v državi. Občine enakopravno konkurirajo za sredstva nujnih 

interventnih sanacijskih ukrepov, v okviru dokaj skromnih proračunskih sredstev, 

ki so temu namenjena. Tako imajo pri dodeljevanju proračunskih sredstev 

prednost tiste sanacije pojavov nestabilnosti tal ki: 

� ogrožajo življenja ljudi na prizadetih območjih 

� ogrožajo stanovanjske objekte 

� ogrožajo večje število objektov 

� tam kjer je poškodovana komunalna infrastruktura (ceste, vodovodi, 

kanalizacija itd.) 

� so plazišča večjih razsežnosti in so aktivni (hitro plazenje, itd…) 

Občina bo skladno pozivu Ministrstva za okolje in prostor konkurirala za sredstva 

v okviru državnega Izvedbenega načrta sanacije pojavov nestabilnosti tal za leti 

2011 in 2012 in sicer za plazišča, ki so nastala kot posledica močnega deževja med 

16. in 20. septembrom lanskega leta. Med evidentiranimi plazišči je tudi plazišče 

in posledična škoda nastala na objektu gospodarske javne infrastrukture - javnem 

vodovodnem omrežju Vurberk pri domačiji Lendero. Od višine pridobljenih 

sredstev je odvisna tudi sanacija plazišč v naši občini. Posebej je potrebno 

poudariti, da Občina nima predvidenih proračunskih sredstev za sanacijo plazišč 

na zasebnih kmetijskih zemljiščih. Tako v konkretnem primeru, konkuriramo le 

za sredstva namenjena sanaciji-izgradnji nadomestnega javnega vodovodnega 

omrežja na Vurberku. Zakonsko je celo prepovedano dodeljevati sredstva za 

sanacijo naravnih nesreč – tudi za plazove, (na primer na zasebnih kmetijskih 

zemljiščih), tam kjer so le ti posledica nedovoljenih in neodgovornih posegov v 

prostor (to velja tudi za neustrezno obdelavo kmetijskih površin, katere nato 

povzročajo meteorno odtekanje, katero pa sproža plazenje tal). Tako 

ugotavljamo, da je najpogostejši vzrok pojavljanja plazenja tal, posledica 

kompleksnega delovanja, katerega vzrok so različni dolgoročni in kratkoročni 

dejavniki, ki na koncu povzročijo plazenje. Najpogostejši dolgotrajni »človeški« 

vzrok plazenja je sprememba rabe tal. Skupna splošna značilnost večine teh 

primerov je, da so nastali pretežno zaradi nenadzorovanih in nestrokovnih 

40

posegov, pogosto pa tudi zaradi posegov v prostor, ki so bili opravljeni brez 

ustreznih dovoljenj, (graditve objektov, spreminjanje poti in kolovozov v ceste, 

gozdni poseki na večjih površinah, oziroma goloseki, sprememba režima oranja 

kmetijskih površin ipd.). 

d/ Vprašal je ali so občani občine Duplek postali kriminalci, da jih policija tako lovi? 

Odgovor: Ali so postopki policije korektni in v skladu z veljavnimi predpisi, na to 

vprašanje ne more podati odgovora občinska uprava, ker za to ni ne kompetentna 

in ne pristojna. Če posameznik, ki je bil udeležen »policijskega postopka« 

ocenjuje, da ni korektno obravnavan ima pravico do pritožbe pri ustreznem 

pritožbenem organu policije in le ta pot je pravilna. V splošnem pa lahko dodamo 

le, da tudi te ocene so zelo subjektivne. 

10. Peter Žnidarič 

a/ Pobuda:preden bi začeli postopek priprave za gradnjo mostu preko Drave, je 

vsekakor treba vprašati ljudi in jih o vsem seznaniti. 

Odgovor: Za tako velik poseg v okolje bo vsekakor potrebno pripraviti kar nekaj 

predhodnih študij in strokovnih podlag ter jih obravnavati na nivoju 

zainteresirane javnosti. Po naši oceni pa bo verjetno potrebno pripraviti tudi 

ustrezen prostorski akt (občinski ali celo državni podrobni prostorski načrt), ki bo 

v skladu s predpisanim postopkom izdelave in obravnave vključeval vse 

zainteresirane strani vključno z organi posamezne občine (Starše in Duplek) kot 

je Občinski svet. 

b/ Pobuda: Nujno je potrebno ustanoviti gradbeni odbor za Zabrege, ki bo sproti 

seznanjen in bo obveščal občane. 

Odgovor: Odgovor smo že podali pri točki 6b. 

c/ Pobuda: v proračunu potrebno rezervirati sredstva za tovarno zdravil, katero je v 

svojem predvolilnem programu in tudi kasneje napovedal Janko Hauptman. 

Odgovor: V času med prvim in drugim branjem proračuna ni nihče dal pobude za 

rezervacijo sredstev v proračunu Občine Duplek za tovarno zdravil. 

11. Danijel Štumberger 

a/ Pobuda: namesti naj se tabla za naselje Johe v Dvorjanah 

Odgovor: V lanskem letu smo namestili kar nekaj krajevnih smernih tabel in s to 

akcijo bomo v letošnjem letu nadaljevali ter vključili tudi smerne table za Johe. 

12. Peter Zajc 

a/ Pristopiti je potrebno k ureditvi ceste Štiftar – Dolge njive, kar je že več letna obljuba. 

Odgovor: Res je, da že nekaj časa skušamo to cesto uvrstiti med tiste, ki bi se naj 

obnovile oziroma »asfaltirale«. Žal zaradi drugih prioritet in premalo 

proračunskih sredstev do sedaj še nismo uspeli obravnavane ceste tudi dejansko 

41

obnoviti. Po naši oceni in proračunskih sredstvih za leto 2011 tudi v letošnjem letu 

je še ne bo mogoče obnoviti. 

b/Pobuda: Proti Štefanu Mumleku naj se namesti tabla »od hišne št. …do hišne 

številke« 

Odgovor: Kot smo že zapisali pri odgovoru 11a. bomo tudi to smerno tablo 

skušali vključiti v realizacijo v letošnjem letu. 

c/ Bila je informacija, da bo januarja letos sprejet prostorski plan, kako daleč je sedaj plan 

pripravljen ? 

Odgovor: V okviru priprave občinskega prostorskega načrta je občina skupaj z 

zunanjim izvajalcem pripravila urbanistični načrt za Spodnji Duplek in trenutno 

se pripravljajo strokovne podlage za poselitev v naseljih (predlogi za razvoj 

naselij) in podlage za predloge za določanje območij za sanacijo razpršene 

gradnje. Glede na to, da gre za povsem nov koncept priprave občinskega 

prostorskega načrta in da se le-ta pripravlja za daljše obdobje (10 - 15 let), kot pa 

so se pripravljale spremembe prostorskih planov pred uveljavitvijo nove 

zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja, so postopki daljši, bolj zahtevni 

oziroma kompleksni. Prav tako mora občina zaradi svoje razgibanosti in težav s 

poplavami in plazovi ter zavarovanjem naravnih znamenitosti pripraviti vrsto 

študij, ki postopke še dodatno zavlačujejo in seveda dražijo. V tem letu se bodo 

aktivnosti nadaljevale, kar pomeni, da bo osnutek občinskega prostorskega načrta 

predvidoma v drugi polovici leta posredovan v usklajevanje na ministrstva in 

druge organizacije. 

Na podlagi vseh aktivnosti, ki jih je potrebno še izvesti ter potrebnih rokov za to 

ocenjujemo, da novi Občinski prostorski načrt ne bo zaključen in sprejet prej kot 

v drugi polovici naslednjega leta. 

d/ Ureditev parkirišča v Koreni, o čemer so že bili pogovori. 

Odgovor: Kot skoraj povsod kjer se vsaj občasno zbira več ljudi tako tudi v Koreni 

v neposredni okolici šole primanjkuje parkirnih prostorov. V Koreni je ob šoli še 

posebej problem parkiranja ker konfiguracija terena in objekti v bližnji okolici ne 

omogočajo enostavnih rešitev po povečanju parkirnih mest. Pred časom smo že 

proučevali možnost pridobitve novih parkirnih mest za potrebe šole in drugih 

tamkajšnjih ustanov na lokaciji ob cesti za cerkvijo med bivšim matičnim uradom 

in vodohranom. Po mnenju strokovnjakov za tovrstno infrastrukturo bi na tej 

lokaciji bilo možno urediti pakirne prostore, ki bi služili predvsem potrebam šole. 

Ker pa zemljišče ni v občinski lasti bi prvo bilo potrebno pristopiti k postopku za 

pridobitev zemljišča, ki je sedaj v lasti Kmetijske zadruge Ptuj, z.o.o.. 

Po preselitvi vrtca iz »montažnega« objekta ob šoli v prostore same šole pa bi bilo 

smiselno proučiti tudi možnost ureditve parkirnih prostorov na zemljišču bivšega 

vrtca. Vsekakor bomo razne možnosti ponovno proučili ter pripravili konkreten 

predlog za rešitev problema parkiranja ob osnovni šoli v Koreni. 

e/ Ali je možno, da se redarji vozijo ponoči? 

Odgovor: Redarji delajo zaenkrat v dveh izmenah in sicer dopoldanski in 

popoldanski. 

42

13. Jelka Rojko 

a/ Pobuda: ponovno bi bilo potrebno preučit možnost ureditve parkirišča pod cerkvijo 

v Vurberku. 

Odgovor: Zemljišče pod cerkvijo na katerem smo že pred časom predvidevali 

urediti parkirišča je v lasti cerkve. Na enem delu zemljišča je cerkev že dovolila 

urediti parkirišča, ki se lahko »javno« uporabljajo, drugi del zemljišča pa zaenkrat 

še ni bila pripravljena nameniti za javno uporabo za parkirišča. Predstavnike 

cerkve bomo ponovno zaprosili za dovoljenje, da bi na tem zemljišču na primeren 

način lahko uredili parkirišča za javno uporabo. 

b/ Postopek denacionalizacije bi naj bil končan ali je sedaj grad last občine? 

Odgovor: Postopek denacionalizacije je bil pravnomočno končan . 

Zahtevek za vračilo je bil z odločbo Ministrstva za kulturo zavrnjen. 

Odločbo smo prejeli 25. februarja 2010. 

14.Slavica Golob 

a/Svetniki so prejeli pismo ravnatelja šole Duplek, nekatere stvari bo potrebno rešit. 

Odgovor:Pri usklajevanju proračuna smo najbolj aktualne investicije vključili v 

proračun za leto 2011. Izdelano pa je bilo tudi poročilo o zahtevanih in plačanih 

sredstvih v letu 2010. Iz analize je razvidno, da je občina Duplek na podlagi 

zahtevkov Osnovne šole Duplek zagotovila vsa zahtevana sredstva. 

b/ Kako daleč je z legalizacijo Mejne ulice. 

Odgovor: Mejna ulica je ena izmed redkih cest v javni uporabi, ki lastniško ni niti 

malo urejena. Lastništvo te ceste se je skušalo že nekajkrat urediti v bivši Krajevni 

skupnosti Zg. in Sp. Duplek in v sedanji Občini Duplek. Žal predvsem zaradi 

med sosedskih odnosov tamkaj živečih občanov ni v nobenem primeru ta 

ureditev vsaj deloma uspela. Morda bi bilo zadevo lažje urediti, če bi pobudo in 

izvedbo prevzel kateri tamkaj stanujoči občan, ki se sorazmerno dobro razume z 

vsaj večino lastnikov zemljišč potrebnih za cesto. 

Če zadeva ne bo možno dogovorno urediti pa ostane še vedno možno postopek 

razlastitve, ki pa povzroči ponavadi veliko nezadovoljstva pri razlastitvenih 

lastnikih zemljišč. 

c/ Kako je z lastništvom, kjer stojijo električni drogovi, kar pride do izraza takrat, ko jih 

je treba menjat. 

Odgovor: Pravica do uporabe zemljišča za infrastrukturo širšega javnega interesa 

se pridobiva predvsem na dva načina in sicer z nakupom zemljišča ali pa s 

pridobitvijo služnostnih pravic. Za obstoječo infrastrukturo se večinoma smatra, 

da je uporabna pravica (uporabno dovoljenje) pridobljena, če je na zemljišču že 

dalj časa zgrajena oziroma se za te namene zemljišče uporablja že izpred leta 

1991. Kljub tej pravici uporabe infrastrukture pa je lastnik infrastrukture ali 

upravljavec v njegovem imenu dolžan urediti pravico do uporabe zemljišča, če le 

ta še ni pravno formalno urejena. Se pravi tudi lastniki elektro omrežja so dolžni 

urediti si pravno formalno pravice do koriščenja zemljišč (nakup ali služnostna 

43

pravica), ki so potrebne za njihovo infrastrukturo (trafo postaje, drogove, 

zemeljske elektro vode…). 

Odgovore na vprašanja so pripravili delavci občinske uprave. 

Seja je bila zaključena ob 23. uri. 

Zapisala: Janez Ribič 

Marjana Glonar župan 

TOČKA 3 

OBRAVNAVA IN SPREJEM DNEVNEGA REDA 4. 

REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE DUPLEK 


Številka: 900-6-2010-4 

Datum: 8.3.2011 

Na podlagi 14. člena Statuta občine Duplek ( Medobčinski uradni vestnik št. 17/2007, 

15/10) in 8. člena Poslovnika občinskega sveta (Medobčinski uradni vestnik št. 8/99, 

5/01, 13/08, 19/10) 

SKLICUJEM 

4. redno sejo Občinskega sveta Občine Duplek, ki bo v 

torek, 15. marca 2011, ob 17. uri 

v prostorih Občine Duplek – Glonarjeva dvorana. 

Predlagam naslednji dnevni red: 

18. Otvoritev seje, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 

19. Obravnava in potrditev zapisnika 3. redne seje Občinskega sveta Občine 

Duplek 

20. Obravnava in sprejem dnevnega reda 

21. Poročilo župana o izvedenih sklepih in o aktivnostih občinskega urada v 

času med obema sejama 

22. Obravnava Odloka o proračunu za leto 2011 (predlog za drugo obravnavo) 

23. Obravnava in sprejem predloga Odloka o gospodarskih javnih službah v 

Občini Duplek (predlog za drugo obravnavo) 

44

24. Obravnava in sprejem predloga Odloka o načinu opravljanja javne službe 

oskrbe s pitno vodo(predlog za drugo obravnavo) 

25. Obravnava Odloka o načinu urejanja in vzdrževanja javne 

razsvetljave v občini Duplek (predlog za drugo obravnavo) 

26. Obravnava in sprejem odloka o porabi proračunske rezerve /predlog za 

obravnavo po hitrem postopku/ 

27. Določitev najemnine za najem prostorov za opravljanje zdravstvene 

dejavnosti v zgradbi Cesta k Dravi 8, Sp. Duplek 

28. Pobude in vprašanja svetnikov 

Vabljeni: 

• člani Občinskega sveta Občine Duplek 

• uslužbenci občinskega urada 

• sredstva javnega obveščanja 

Gradivo v vednost: 

• predsedniki Svetov vaških skupnosti 

TOČKA 4 

45 

Janez RIBIČ 

župan 

POROČILO ŽUPANA O IZVEDENIH SKLEPIH IN O 

AKTIVNOSTIH OBČINSKEGA URADA V ČASU MED OBEMA 

SEJAMA 

TOČKA 5 

OBRAVNAVA ODLOKA O PRORAČUNU ZA LETO 2011 /predlog 

za drugo obravnavo/


Pripravljavci gradiva: Franc Beber, univ.dipl. inž.str. 

Mitja Horvat, univ.dipl.ekon. 

Mihaela Borovnik, univ.dipl.ekon. 

Milena Ropoša, dipl.ekon. 

Jasmina Purič, univ.dipl.prav. 

Dušanka Novak, univ. dipl. prav. 

Marjan Topič, dipl.org. mang. 

Poročevalca na seji: Franc Beber, univ.dipl. inž.str. 

Mitja Horvat, univ.dipl.ekon. 

OBRAZLOŽITEV: 

S proračunom občine Duplek za leto 2011 se zagotavljajo sredstva za financiranje javnih 

nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravlja občina. Z odlokom o proračunu 

občine Duplek za leto 2011 se za Občino Duplek določajo, proračun, postopki 

izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na 

ravni občine. 

Proračun je sestavljen iz: splošnega in posebnega dela, obrazložitev splošnega in 

posebnega dela, načrta razvojnih programov, kadrovskega načrta, letnega načrta 

pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem ter letnim programom športa 

in kulture. 

Proračun za leto 2011 je svetnikom predložen v obravnavo kot delovno gradivo v 

drugem branju. 

V novem predlogu proračuna je prvi skupni amandma, ki ga predlaga župan in svetniške 

skupine že zajet v tabelah in besedilu obrazložitev (zaradi kompleksnega amandmaja in 

večje preglednosti). 

Župan je predlagal še amandma za povečanje postavke 2004032 Investicija Dom za 

starejše. Za gradnjo enot doma starejših občanov se zanimajo tudi druge okoliške 

občine, ki pa imajo na voljo in so pripravljene zagotoviti brezplačna zemljišča za gradnjo. 

Če hočemo biti konkurenčni, moramo biti pripravljeni na naš vložek, da bi prišlo do 

realizacije tega projekta. 

Predlogi sprememb glede na prvo branje proračuna so v gradivu, kot amandmaji, ki jih 

potrjuje občinski svet. Predlog proračuna v drugem branju je priložen kot priloga gradivu 

za sejo občinskega sveta. 

Predlog sklepa št. 1: 

»Občinski svet potrdi amandma št. 1« 


»Občinski svet potrdi amandma št. 2« 

46


»Občinski svet Občine Duplek sprejme Odlok o proračunu Občine Duplek za 

leto 2011 s Posebnim delom proračuna, z Načrtom razvojnih programov za 

obdobje 2011-2014, s kadrovskim načrtom v občinski upravi Občine Duplek za 

leto 2011 in 2012, z letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim 

premoženjem ter letnim programom športa in kulture v drugi obravnavi. 

Amandmaji k prvemu branju proračuna občine Duplek za 

leto 2011: 

1. AMANDMA ŽUPANA IN SVETNIŠKIH SKUPIN SLS, SD, Zeleni 

Slovenije, NSi, Liste mladih občine Duplek, Liste za razvoj občine 

Duplek, in Liste za trajnostni razvoj občine Duplek K PRIHODKOM IN 

ODHODKOM 

višji prihodki: 

+45.000 Konto 714107 prispevki in doplačila občanov za izvajanje 

investicijskih programov (priključna zmogljivost) 

Obrazložitev: Na osnovi usklajenih podatkov ob pripravi zaključnega računa občine 

Duplek izkazujemo terjatve do Mariborskega vodovoda za priključno zmogljivost v višini 

140.104 EUR. Ker bomo iz tega naslova pokrivali tudi morebitno izgubo Mariborskemu 

vodovodu ,ta vir prihodkov v 1. branju proračuna ni bil predviden. Na osnovi novih 

izračunov (višje terjatve do Mariborskega vodovoda) ocenjujemo, da bo del sredstev 

ostalo tudi po pokritju izgube zato za 2. Branje proračuna planiramo povišanje 

prihodkov za 45.000 na kontu 714107. 

nižji odhodki: 

-1.500 0101033 Nagrada podžupan – konto 4029 Drugi operativni odhodki 

-1.500 1902014 Nadstandard tuj jezik – konto 4133 Tekoči transferi v javne 

zavode 

-10.000 06003021 Nakup opreme – konto 4201 nakup prevoznih sredstev 

-3.800 2303010 Splošna proračunska rezervacija – konto 4090 splošna 

proračunska rezervacija 

-8.000 2302020 Posebni programi pomoči v primerih nesreč 

višji odhodki: 

+20.000 19030114 Investicijsko vzdrževanje OŠ Duplek – konto 4323 

investicijski transferi javnim zavodom 

+10.000 19020110 Amortizacija opreme vrtec – konto 4204 Novogradnje, 

rekonstrukcije in adaptacije (menjava strehe - Salonitnih plošč na vrtcu 

v Dvorjanah) 

+5.000 1805020 Center za mlade 4120 tekoči transferi nepridobitnim 

organizacijam in ustanovam 

+5.000 15020111 Začasni zbirni center – konto 4204 Novogradnje, 

rekonstrukcije in adaptacije 

+3.000 1603050 Kmečka tržnica Duplek – konto 4202 Nakup opreme 

+3.500 0101032 Revizija zaključnega računa – konto 4020 Pisarniški, 

splošni material in storitve 

47

+2.500 0203010 Stroški sej NO in nadzorov - konto 4029 Drugi operativni 

odhodki 

+1.500 18030511 Obnova in razširitev knjižnice – konto 4208 Študije, 

projektna dokumentacija, investicijski inženiring 

+10.000 2004041 Prehrana dojenčkov – konto 4119 Drugi transferi 

posameznikom 

+1.300 2004040 Pogrebni stroški – konto 4119 Drugi transferi 

posameznikom 

+2.000 180504 Nogometni klub Duplek – konto 4120 tekoči transferi 

nepridobitnim organizacijam in ustanovam 

+6.000 2004021 Družinski pomočnik – konto 4119 Drugi transferi 

posameznikom 

Predlog sklepa : »Občinski svet potrdi amandma št. 1« 

2. AMANDMA ŽUPANA 

Višji odhodki: 

+220.000 2004032 Investicija Dom za starejše - konto 4206 Nakup zemljišč 

in naravnih bogastev. 

Višje zadolževanje: 

+220.000 V računu financiranja se poviša konto 5001 - najeti krediti pri 

poslovnih bankah za 220.000 EUR. Domače zadolževanje bi v letu 

2011 znašalo 700.000 EUR. 

Obrazložitev: 

Občinski svet Občine Duplek je na svoji 10. izredni seji dne 5.8.2010 sprejel sklep, da bo 

občina Duplek do konca gradnje enote Doma Danice Vogrinec Maribor v Sp. Dupleku 

zagotovila sredstva za sofinanciranje izgradnje enote v vrednosti zemljišča, ki 

predvidoma znaša 500.000,00 €. 

V proračunu občine Duplek za leto 2011 planiramo za gradnjo doma 470.000,00 €. Za 

gradnjo enot doma starejših občanov se zanimajo tudi druge okoliške občine, ki pa imajo 

na voljo in so pripravljene zagotoviti brezplačna zemljišča za gradnjo. Če hočemo biti 

konkurenčni, moramo biti pripravljeni na naš vložek za realizacijo tega projekta, v skladu 

s sprejetim sklepom občinskega sveta. 

Predlog sklepa : »Občinski svet potrdi amandma št. 2« 

TOČKA 6 

OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O 

GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI 

DUPLEK /predlog za drugo obravnavo/ 

48


Pripravljavca gradiva: Franc Beber, univ.dipl. inž.str. 





Na 3. redni seji občinskega sveta 15. 2. 2011 je bil sprejet Odlok o lokalnih gospodarskih 

javnih službah v Občini Duplek v prvi obravnavi. 

Občinski svetniki so lahko do 28. 2. 2011 z amandmaji predlagali morebitne spremembe 

in dopolnitve predloga odloka. 

Spremembe in dopolnitve odloka sta z amandmaji predlagala župan in lista mladih 

občine Duplek. 

Župan s svojima amandmajema predlaga, da se kot izbirna javna služba doda urejanje in 

vzdrževanje javne razsvetljave. V predlogu odloka ta dejavnost, ki jo lokalna skupnost 

lahko opredeli kot izbirno javno službo, ni bila navedena. Ker je trenutno v proceduri 

sprejetja tudi Odlok o načinu urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave v Občini Duplek, 

ki predvideva, da bo to dejavnost opravljal režijski obrat, je potrebno tudi to dejavnost 

vnesti med izbirne javne službe in opredeliti način opravljanja te službe. 

Lista mladih s svojim amandmajem predlaga, da se v 12. členu doda v drugem odstavku 

stavek, da koncesijski akt obravnava in potrdi občinski svet občine Duplek. 

V skladu z 32. členom Zakona o gospodarskih javnih službah je koncesijski akt odlok 

lokalne skupnosti. Odlok pa je akt, katerega sprejetje je v izključni pristojnosti občinskega 

sveta. Občinski svet torej ne more biti izključen pri sprejetju koncesijskega akta. 

Kljub temu predlagatelj predlaga, da se v izogib drugačni interpretaciji, besedilo člena 

dopolni s predlaganim besedilom. 


»Občinski svet Občine Duplek potrdi amandma št. 1.« 






» Občinski svet Občine Duplek sprejme Odlok o lokalnih gospodarskih javnih 

službah v Občini Duplek. » 

Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 

94/07, 76/08), 3. ter 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 

32/93, 30/98, 127/06) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik 

49

Štajerske in Koroške regije, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10) je 

Občinski svet Občine Duplek na svoji 4. seji, dne 15. 3. 2011 sprejel 

Odlok 

o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek 

I. Splošne določbe 

1. člen 

Ta odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini Duplek, način njihovega 

izvajanja, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, 

financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem 

lokalnih gospodarskih javnih služb v občini. 

2. člen 

Kot lokalne gospodarske javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene 

kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne lokalne 

gospodarske javne službe določene s tem odlokom. 

II. Način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb 

3. člen 

(1) Lokalne gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi predpisanih tehničnih, 

oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih 

predpišejo pristojna ministrstva. 

(2) Občina s posamičnimi odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več 

lokalnih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi: 

• organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu 

izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, 

na podlagi koncesije), 

• vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev, 

• pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, 

• pravice in obveznosti uporabnikov, 

• vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja, 

• vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske 

javne službe, ki so v lasti mestne občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro 

in varstvo, ki ga uživa, 

50

• druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj lokalne gospodarske javne 

službe. 

III. Lokalne gospodarske javne službe 

4. člen 

(1) Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in izbirne. 

(2) Obvezne lokalne gospodarske javne službe so določene z zakonom in s tem 

odlokom. 

(3) Izbirne lokalne gospodarske javne službe so določene s tem odlokom. 

5. člen 

(1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo 

naslednje dejavnosti: 

1. oskrba s pitno vodo, 

2. odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, 

3. čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 

4. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, 

5. odstranjevanja komunalnih odpadkov, 

6. urejanje in čiščenje utrjenih javnih površin, 

7. urejanje in čiščenje zelenih javnih površin, 

8. vzdrževanje občinskih javnih cest, 

9. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču. 

(2) Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti, ki niso 

določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon. 

6. člen 

Na območju občine se kot izbirne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje 

dejavnosti: 

1. upravljanje s pokopališči, urejanje ter vzdrževanje pokopališč, 

2. pogrebne storitve, 

3. plakatiranje, 

4. vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči 

državnih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu 

odvijanju prometa skozi naselja, 

5. urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave. 

7. člen 

51

Lokalne gospodarske javne službe iz 5. in 6. člena tega odloka se opravljajo na celotnem 

območju občine, če s tem odlokom ali odlokom iz 3. člena tega odloka za posamezno 

lokalno gospodarsko javno službo ni drugače določeno. 

8. člen 

(1) Javne dobrine, ki se zagotavljajo z lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, so pod 

enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur. 

(2) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi lokalnimi gospodarskimi 

javnimi službami, je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan 

predpis za posamezne primere ne določa drugače. 

(3) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi lokalnimi gospodarskimi javnimi 

službami, za uporabnike ni obvezna, če zakon ali odlok občine za posamezne primere ne 

določa drugače. 

IV. Oblike zagotavljanja javnih služb 

9. člen 

Občina zagotavlja lokalne gospodarske javne službe skladno s 3. členom tega odloka v 

naslednjih oblikah: 

• v režijskem obratu, 

• v javnem podjetju, 

• z dajanjem koncesij. 

1 Režijski obrat 

10. člen 

(1) Režijski obrat se ustanovi za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, kadar bi bilo 

zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti 

javno podjetje ali podeliti koncesijo. 

(2) Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska enota uprave oziroma službe 

občine. 

(3) Režijski obrat se organizira kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. 

Organizacijo in delovno področje režijskega obrata določi občinski svet v okviru 

organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana. 

(4) Režijski obrat ni pravna oseba. 

52

(5) Občina zagotavlja preko režijskega obrata gospodarske javne službe iz 2, 3., 6., 7. in 8. 

točke prvega odstavka 5. člena in 1., 3. ter 4. in 5. točke 6. člena. 

2 Javno podjetje 

11. člen 

(1) Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več lokalnih gospodarskih javnih 

služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena 

kot lokalna gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot 

profitno. 

(2) Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in njegovo delovanje ter 

druge zadeve v zvezi z javnim podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom. 

(3) Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski svet občine. V primeru, 

da so poleg občine, ustanoviteljice javnega podjetja tudi druge občine, se ustanoviteljske 

pravice izvajajo preko posebnega skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki 

ga v skladu z določili zakona, ki ureja področje lokalne samouprave ustanovijo 

ustanoviteljice javnega podjetja. 

(4) V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne 

službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja. 

(5) Občina zagotavlja preko javnega podjetja gospodarsko javno službo iz 1. točke prvega 

odstavka 5. člena. 

3 Koncesija 

12. člen 

(1) Za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe lahko občina podeli 

koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet 

koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje lokalne gospodarske javne službe, ki je 

predmet koncesije. 

(2) Koncesija za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe se podeli na 

podlagi koncesijskega akta. Koncesijski akt obravnava in potrdi občinski svet. 

(3) Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe za 

celotno območje občine ali za del območja občine. 

53

(4) Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, prenehanje koncesijskega 

razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za 

ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja in ostala 

vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje gospodarskih 

javnih služb. 

(5) Občina podeli koncesijo za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb iz 4., 5. in 

9. točke prvega odstavka 5. člena in 2. točke 6. člena tega odloka. 

13. člen 

(1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike 

Slovenije. 

(2) Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente: 

• predmet koncesije, 

• območje, za katero se podeljuje koncesija, 

• pogoje za koncesijo, 

• pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, 

• pričetek in trajanje koncesije, 

• merila za izbiro koncesionarja, 

• druge elemente določene s predpisi in koncesijskim aktom. 

(3) Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni. 

14. člen 

(1) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo. 

(2) O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča župan. 

(3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene v imenu občine župan. 

V. Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge 

15. člen 

(1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju lokalnih 

gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava. 

54

(2) Občinska uprava opravlja s področja lokalnih gospodarskih javnih služb zlasti naloge, 

ki se nanašajo na: 

• razvoj, načrtovanje in pospeševanje lokalnih gospodarskih javnih služb, 

• investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za 

izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, 

• postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih 

zavodov in režijskih obratov, 

• postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, 

• strokovni nadzor nad izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb, 

• strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro 

izvajalcev za koncesionirane lokalne gospodarske javne službe, 

• strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem lokalnih 

gospodarskih javnih služb, 

• določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, 

če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih 

služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih 

javnih služb, 

• dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave 

lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na 

izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb. 

(3) Naloge iz prve, druge, tretje in pete alineje prejšnjega odstavka se lahko poveri za to 

usposobljeni organizaciji ali podjetju. 

VI. Varstvo uporabnikov javnih dobrin 

16. člen 

Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, 

ki šteje 7. članov in ga imenuje občinski svet občine izmed občanov na predlog občinskih 

svetnikov. 

17. člen 

Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem 

odloku: 

• zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu 

svetu občine in županu občine, 

55

• zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in 

financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do 

občine. 

18. člen 

V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani izvajalca lokalne gospodarske 

javne službe, lahko uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s 

katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu 

ustrezno ravnanje. 

19. člen 

(1) Občinski svet občine in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge Sveta za 

varstvo uporabnikov dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku. 

(2) Občinski svet občine je dolžan obvestiti Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin o 

svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, župan pa najkasneje v 

roku 30 dni od dneva, ko je prejel njegovo pripombo ali predlog. 

VII. Financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb 

20.člen 

Lokalne gospodarske javne službe se financirajo: 

• s ceno javnih dobrin, 

• iz proračunskih sredstev, 

• iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 

21. člen 

(1) Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na 

določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali 

storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. 

(2) Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok 

občine v skladu z zakonom. 

(3) Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih 

in nudenih javnih dobrin. 

56

(4) Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, 

se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah 

uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. 

22.člen 

Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo 

javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. 

VIII. Prehodne in končne določbe 

23.člen 

(1) Občina je dolžna uskladiti predpise in sprejeti nove predpise v skladu s tem odlokom 

najkasneje v roku 12 (dvanajstih) mesecev po uveljavitvi tega odloka. 

(2) Do uskladitve in uveljavitve novih predpisov izdanih na podlagi drugega odstavka 3. 

člena tega odloka ostanejo v veljavi odloki sprejeti na podlagi Odloka o lokalnih 

gospodarskih javnih službah v občini (Medobčinski uradni vestnik, št. 29/95, 7/02). 

24.člen 

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o lokalnih gospodarskih javnih 

službah v občini (Medobčinski uradni vestnik, št. 29/95, 7/02) 

25.člen 

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 

Številka: 

Datum: 15. 3. 2011 

TOČKA 7 

57 

Janez RIBIČ, 

Župan 

OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O 

NAČINU OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE OSKRBE S 

PITNO VODO /predlog za drugo obravnavo/ 


Pripravljavca gradiva: Franc Beber, univ.dipl. inž.str.

Dušanka Novak, univ. dipl. prav 


Dušanka Novak, univ. dipl. prav 


Na 3. redni seji občinskega sveta 15. 2. 2011 je bil sprejet Odlok o načinu opravljanja 

lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek v prvi obravnavi. 

Občinski svetniki so lahko do 28. 2. 2011 z amandmaji predlagali morebitne spremembe 

in dopolnitve predloga odloka. 

Spremembe in dopolnitve odloka je z amandmaji predlagal le župan. 

V prvem amandmaju predlaga višine glob. V predlogu odloka v 44. členu namreč niso 

bile definirane višine glob za prekrške. 

Globe, navedene v amandmaju št. 1 so določene v skladu z Zakonom o prekrških, ki 

določa minimalno in maksimalno višino globe za posamezne vrste kršiteljev, v odloku pa 

mora lokalna skupnost v okviru predpisanih glob določiti višino globe. 

Drugi amandma se nanaša na 45. člen, kjer je navedeno, da morajo lastniki stavb 

zagotoviti, da se priključki na sekundarni vodovod, ki ne omogočajo merjenja porabe 

pitne vode za vsako posamezno stavbo posebej, prilagodijo zahtevam Pravilnika o oskrbi 

s pitno vodo (Uradni list RS št. 35/06, 41/08) do 31. decembra 2010. Ker je rok za 

prilagoditev, ki ga je določal Pravilnik že potekel, je to določilo nesmiselno. 






»Občinski svet Občine Duplek sprejme Odlok o načinu opravljanja lokalne 

gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek.« 

58

Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno 

prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih 

službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 38/2010-ZUKN), 149. člena Zakona 

o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I- 

51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1, 70/2008, 108/2009-ZPNačrt-A, 108/2009), 3. člena 

Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 32/2007-UPB4, 17/2008 (21/2008-popr.), 76/2008- 

ZIKS-1C, 108/2009, 109/2009 Odl. US: U-I-56/08-15), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, 

št. 35/2006, 41/2008) in 16. člen Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/2007, 

Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2010) je občinski svet Občine Duplek na svoji 4. seji dne 15. 

3. 2011 sprejel 

ODLOK 

o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek 

I. Splošne določbe 

1. člen 

(uporaba izrazov) 

(1) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski 

in moški spol. 

2. člen 

(javna služba) 

Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s 

pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Duplek (v nadaljevanju: občina). 

3. člen 

(vsebina odloka) 

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 

1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 

2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev, 

3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, 

4. pravice in obveznosti uporabnikov, 

5. vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja, 

6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, 

7. cene storitev javne službe, 

8. javna pooblastila izvajalca javne službe, 

9. nadzor nad izvajanjem javne službe, 

10. kazenske določbe. 


(uporaba predpisov) 

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena 

s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja. 

5. člen 

(opredelitev pojmov) 

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: 

1. pitna voda je voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, voda za pakiranje in 

predpakirana voda namenjena javni rabi. 

2. odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega 

porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov 

pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev 

stroškov med njimi; 

3. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne 

infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev 

59

objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih 

parkih; 

4. sistem za oskrbo s pitno vodo (vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, 

črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni 

del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od 

drugih vodovodov; 

5. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi 

vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na 

območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo; 

6. upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne 

službe, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja 

storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe 

prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom; 

7. izvajalec javne službe je pravna oseba, ki izvaja lokalno gospodarsko javno službo varstva 

okolja oskrbo s pitno vodo; 

8. vodovodni priključek je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in 

obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi 

vgrajenimi elementi in obračunskim vodomerom s pripadajočim ventilom pred njim in 

povratnim ventilom za njim. Vodovodni priključek je last uporabnika. 

9. interna vodovodna napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov, ki ni del 

javnega vodovoda. 

(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v republiških predpisih 

s področja izvajanja javne službe. 

II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 

6. člen 

(oblika zagotavljanja javne službe) 

(1) Javno službo iz 1. člena tega odloka opravlja Mariborski vodovod javno podjetje d.d. (v 

nadaljevanju: izvajalec javne službe). Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na 

celotnem območju občine. 

(2) Upravljanje javnega vodovoda obsega: 

• vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda, 

• zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo. 

7. člen 

(območje zagotavljanja javne službe) 

(1) Opravljanje javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih v občini, razen na območjih, ki 

so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega 

vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s 

pitno vodo manj kot 10m 3 pitne vode na dan. 

(2) Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v programu 

komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju. 

(3) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo 

prebivalcev s pitno vodo. 

III. Vrste in obseg storitev javne službe 

8. člen 

(vrsta in obseg storitev javne službe) 

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih 

objektov, če se v njih zadržujejo ljudje in se pitna voda uporablja za oskrbo živali. 

60

(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v 

stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih 

objektov, če: 

1. iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja 

emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, 

2. je namen rabe vode proizvodnja pijač, 

3. se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov, 

4. se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali 

5. se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. 

(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno 

vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih 

javnih služb. 

9. člen 

(program oskrbe s pitno vodo) 

Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti 

izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. 

IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 

1 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom 

10. člen 

(obveznost priključitve na javni vodovod) 

(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se 

zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe 

oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka 

stavbe na sekundarni vodovod. 

(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba 

s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi 

oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen 

eden od naslednjih pogojev: 

• oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 

200 m ali 

• je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, 

povezana z nesorazmernimi stroški. 

11. člen 

(priključek stavbe na javni vodovod) 

(1) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. 

(2) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na 

obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda 

cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh 

odjemnih mest. 

(3) Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno v skladu 

s predpisi. 

(4) Soglasje za priključitev stavbe na javni vodovod izda izvajalec javne službe, v skladu z določili 

zakona, ki ureja graditev objektov in zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Soglasje za 

priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določi lokacija priključka in 

tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev stavbe na javni vodovod in da 

bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda. 

61

12. člen 

(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) 

(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim 

vodovodom in napravo za merjenje porabljene vode (v nadaljevanju: vodomer) pri porabniku pitne 

vode. 

(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni 

vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti uporabnika 

stavbe. 

(3) Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali 

najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na 

sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s tarifo za 

storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod. 

13. člen 

(obnova priključka stavbe na sekundarni vodovod) 

(1) Uporabnik mora priključek stavbe na sekundarni vodovod obnoviti: 

• najkasneje, ko doseže starost 30 let, 

• če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne 

izgube, 

• če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo, 

• če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, 

• če se obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura. 

(2) Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. 

Lastnik ali najemnik stavbe mora preverjanje izvedbe obnovitvenih del in delovanje cevovoda in 

opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s 

tarifo iz tretjega odstavka 12. člena tega odloka. 


(odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod) 

(1) Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe, 

ki je priključena na sekundarni vodovod. 

(2) Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. O 

odstranitvi priključka stavbe na sekundarni vodovod mora lastnik stavbe obvestiti izvajalca javne 

službe najmanj 30 dni pred začetkom del. Lastnik stavbe mora preverjanje izvedbe odstranitve 

priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti izvajalcu javne službe in za storjene storitve 

javne službe plačati v skladu s tarifo iz tretjega odstavka 12. člena tega odloka. 

2 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom 

15. člen 

(lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo) 

(1) Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz republiškega 

predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno 

vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda 

izpolnjeni pogoji, določeni z republiškim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. 

(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s 

pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa 

oskrbuje: 

• poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno 

zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10m3 pitne vode na dan ali 

• stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine. 

62

(3) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih 

prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v 

katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost. 

(4) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki 

zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Če med osebami, ki jih 

zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, 

občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca, ki oskrbuje sosednja poselitvena 

območja. 

3 Evidence 

16. člen 

(evidence) 

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja 

javne službe. 

4 Prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo 

17. člen 

(prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo) 

Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na stroške 

uporabnika v naslednjih primerih: 

• če je priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s 

soglasjem izvajalca javne službe, 

• če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim 

uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera ogrožena oskrba drugih 

uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu, 

• če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo 

interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni 

izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru, 

• če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, 

• če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali 

meritve tlaka na internem omrežju, 

• če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, 

• če ne obnovi priključka stavbe na sekundarni vodovod v skladu z določili tega odloka, 

• če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda, 

• če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode ali stroškov za izvedena redna 

vzdrževalna dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod in vodomeru ter overitev 

vodomera po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, 

ki je na njem naveden, 

• na podlagi odločbe inšpektorja. 

(2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in 

ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljavni tarifi izvajalca javne službe. 

(3) Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode zaradi: 

• rednega ali izrednega vzdrževanja, 

• pregledov ali remontov, 

• preizkusov ali kontrolnih meritev, 

• razširitev omrežja. 

(4) Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe izrabiti čas, ki 

čim manj prizadane uporabnike. Izvajalec javne službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno 

vodo obvestiti odjemalce v pisni obliki, v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa preko sredstev 

javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo. 

63

(5) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode brez predhodnega obvestila iz 

prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. V primeru začasnih 

prekinitev mora izvajalec javne službe zagotavljati minimalni standard dobave pitne vode 

uporabnikom po predložitvi ustrezne embalaže na matičnem naslovu izvajalca javne službe. 

(6) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na zahtevo lastnika ali 

najemnika stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali 

uporabniki več kot stodvajset (120) dni. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno 

vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po veljavni tarifi izvajalca javne službe. 

(7) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi 

katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem 

pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo 

prednost pred rabo vode za druge namene. 

5 Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov 

18. člen 

(izvajanje ukrepov v primeru izrednih dogodkov) 

(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s 

programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov 

pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi 

nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev. 

(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega 

proračuna. 

6 Meritev količin in obračun porabljene vode 

19. člen 

(meritev količin porabljene vode) 

(1) Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. 

(2) Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi: 

• odčitane količine porabljene vode, 

• povprečne dnevne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali 

• ocenjene količine porabljene vode v daljšem obračunskem obdobju, če meritev z vodomerom 

ni možna. 

(3) Račun iz drugega odstavka tega člena se izstavi lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi. 

(4) V stavbi z več stanovanji izda izvajalec javne službe račun iz drugega odstavka tega člena 

upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe 

na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. 

(5) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika 

stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko 

izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti 

obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje. 

(6) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec 

javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih 

(12) mesecev pred nastankom okvare. 

20. člen 

(vodomeri v interni napeljavi) 

64

(1) Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov oskrbe s 

pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. Vodomeri v interni 

napeljavi se lahko namestijo za obračunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem 

jašku. 

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe in uporabnik ali 

upravnik stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod skleneta pogodbo o odčitavanju in 

vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi. 

(3) Interna delitev stroškov na porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca 

javne službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila 

dolga. 

7 Zagotavljanje skladnosti pitne vode 

21. člen 

(zagotavljanje skladnosti) 

(1) Izvajalec javne službe mora v skladu z republiškimi predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in 

zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za 

zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko 

strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri. 

(2) Skladnost mora biti zagotovljena: 

1. na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, 

2. v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in 

prometu živil, 

3. v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira, 

4. v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. 

(3) Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v 

skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil. 

(1) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil 

svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo 

vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med 

vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode. 

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega 

vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti: 

22. priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali 

23. ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih 

za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. 

(3) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je 

posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali 

upravljavec javnega objekta. 

8 Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo 

22. člen 

(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo) 

(1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas 

sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na 

zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni 

količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na 

naravo motnje. 

65

(2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z 

veljavno zakonodajo. 

V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 

1 Pravice uporabnikov storitev javne službe 

23. člen 

(pravice uporabnikov storitev javne službe) 

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne 

službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. 

(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico: 

• priključitve stavbe na javni vodovod, 

• spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno 

mesto, 

• izvesti dodatna dela na priključku stavbe na javni vodovod, 

• povečati odvzem vode, 

• odstranitve priključka stavbe na javni vodovod. 

2 Obveznosti uporabnikov storitev javne službe 


(obveznosti uporabnikov storitev javne službe) 

Uporabniki morajo: 

• redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante, 

• redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih, 

• s podpisom pogodbe z izvajalcem javne službe zagotoviti vzdrževanje priključka stavbe na 

javni vodovod, 

• obnoviti vodovodni priključek, ko na to opozori izvajalec javne službe, najkasneje pa, ko 

doseže dobo trideset (30) let, 

• varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in 

odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi, 

• zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z 

javnim vodovodom, 

• sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod in obračunskem 

vodomeru, 

• zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve 

tlaka na internem omrežju, 

• zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera, 

• zagotoviti dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku 

stavbe na sekundarni vodovod, 

• pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, 

ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika, 

• plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu, 

• urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah, 

• upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, 

• obnoviti priključek stavbe na javni vodovod v skladu z določili tega odloka in pred ponovno 

priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne 

službe, 

• urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, 

• pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz hidrantov, 

• odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu, 

• odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja 

in 

• opravljati druge obveznosti iz tega odloka. 

66

3 Prehod za dostop do vodovodnega omrežja 

25. člen 

(zagotovitev prehoda) 

(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe na javni vodovod mora 

lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti 

prehod. 

(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena pripada za prehod nepremičnine 

odškodnina ter vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje. 

4 Odvzemi vode iz javnih hidrantov 

26. člen 

(odvzem vode iz javnega hidranta) 

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, 

zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, 

protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja 

izvajalca javne službe, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v 

teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, 

registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe. 

(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom 

sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem 

ceniku izvajalca javne službe. 

(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se 

mora registrirati preko obračunskega vodomera. 

27. člen 

(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca) 

(1) Brez soglasja izvajalca javne službe se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo 

za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob 

naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v 8 dneh obvestiti izvajalca javne 

službe o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih 

pomanjkljivostih na hidrantih. 

(2) Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski 

preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja 

hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih 

mora javna gasilska služba v občini obvesti izvajalca javne službe. 

28. člen 

(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta) 

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. 

Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika. 

(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki 

nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in 

drugih nesrečah. 

5 Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod 

29. člen 

(obveznost prijave) 

67

(1) Uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati 

obračunskega vodomera. 

(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti 

izvajalcu javne službe. 

30. člen 

(stroški) 

(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške: 

• prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega 

priključka stavbe na sekundarni vodovod, 

• odprave okvare obračunskega vodomera ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam, 

• rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na sekundarni vodovod in stroškov rednih 

vzdrževalnih del na obračunskem vodomeru, zamenjave ter overitve obračunskega vodomera, 

• okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi 

izvajalca javne službe. 

(2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po 

tarifi izvajalca javne službe. 

(3) Za izvedbo storitev iz tretje točke prvega odstavka tega člena skleneta uporabnik in izvajalec 

javne službe pogodbo o izvajanju del in plačilu. 

31. člen 

(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera) 

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega 

vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta 

izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec 

javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik. 

32. člen 

(dostop do javnega vodovoda) 

Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu 

javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. 

Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 2,00 m) ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez 

soglasja izvajalca javne službe. 

6 Obveznosti izvajalcev del 

33. člen 

(obveznosti izvajalcev del) 

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali 

uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, 

vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in 

vodovodnih priključkov. 

(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del 

iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega 

vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. 

(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na 

svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela 

opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški 

nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del. 

(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz 

68

prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo 

poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila. 

VI. Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja 


(viri financiranja storitev) 

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: 

• iz plačil uporabnikov storitev javne službe, 

• iz proračuna občine, 

• iz dotacij, donacij in subvencij, 


35. člen 

(viri financiranja infrastrukture) 

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: 

• iz plačil uporabnikov storitev javne službe, 

• iz proračuna občine, 

• iz dotacij, donacij in subvencij, 

• iz dolgoročnega kreditiranja, 


VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 

36. člen 

(infrastruktura lokalnega pomena) 

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, 

sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s 

tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se 

povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se 

zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij. 

(2) Objekte za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi 

občinskimi predpisi uporablja vsakdo. 

(3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so 

vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo. 

37. člen 

(objekti in naprave v lasti uporabnika) 

(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so vodovodni 

priključek in interna vodovodna napeljava. 

(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške. 

(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je 

omogočeno nemotena oskrba s pitno vodo. 

VIII. Cene storitev javne službe 

38. člen 

(oblikovanje cen) 

Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen 

storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 

IX. Javna pooblastila izvajalca javne službe 

69

39. člen 

(javna pooblastila izvajalca javne službe) 

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k 

projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in 

urejanje prostora. 

(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno 

osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. 

(3) Občina poveri izvajalec javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih 

naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na 

vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki 

jo skleneta občina in izvajalec javne službe. 

(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s 

pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska 

uprava. 

(5) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca 

javne službe so: 

• razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, 

• investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje 

dejavnosti javne službe. 

(6) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor 

nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja 

kakovosti. 

X. Nadzor nad izvajanjem javne službe 

40. člen 

(nadzorni organ) 

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter 

občinska uprava občine. 

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge 

ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. 

(3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je 

dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo 

osebnih podatkov. 

XI. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka 

41. člen 

(tehnični pravilnik) 

(1) Izvajalec javne službe mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji 

za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi. 

(2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Medobčinskem uradnem 

vestniku in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. 

42. člen 

(cenik storitev) 

(1) Izvajalec javne službe mora mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti 

v potrditev občinskemu svetu. 

70

(2) Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Medobčinskem uradnem vestniku 

in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. 

43. člen 

(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov) 

(1) Izvajalec javne službe mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov predlagati v sprejem 

občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. 

(2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v 

Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. 

XIII. Kazenske določbe 


(prekrški) 

(1) Z globo 2000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 

• se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 10. člena tega odloka; 

• ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka z 

vodomernim mestom v skladu z določilom 33. člena tega odloka; 

• ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 21. člena tega odloka, 

• ne obnovi vodovodnega priključka, ko ga na to pisno opozori izvajalec javne službe, 

• ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z 

javnim vodovodom, 

• ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda, 

odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju, 

• ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali zamenjavo 

obračunskega vodomera, 

• ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na 

vodovodnem priključku, 

• ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, 

• ne dovoli obnove vodovodnega priključka, 

• ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, 

• ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja, 

• odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določilom prvega 

odstavka 26. člena tega odloka, 

• če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 27. 

člena tega odloka, 

• če se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka, 

• če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne službe, 

• če ne vgradi obračunskega vodomera v času, ki je določen v 45. členu tega odloka. 

(2) Z globo 1000 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik 

posameznik. 

(3) Z globo 500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba 

pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. 

(4) Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. 

XIV. Prehodne in končne določbe 

45. člen 

(prenehanje veljavnosti) 

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Duplek (Uradno 

glasilo slovenskih občin, št. 9/2008). 

71

46. člen 

(veljavnost odloka) 


Številka: 

Datum: 15. 3. 2011 

72 

Župan Občine Duplek 

Janez Ribič


K preambuli 

V skladu z določilom 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007uradno 

prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010) občina zagotavlja opravljanje javnih služb, 

za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ 

(Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl. US: U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 

57/2008-ZFO-1, 108/2009) v prvem odstavku 149. člena določa, da je občinska javna služba varstva 

okolja oskrba s pitno vodo. Zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju 

obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo in pri lastni oskrbi 

prebivalcev s pitno vodo določa Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 

41/2008). Kot je določeno z 62. členom Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ način in pogoje 

opravljanja javne službe predpiše občina, če zakon ne določa drugače. Vsebinsko enako določilo 

zasledimo v 3. členu Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 

30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN), ki v drugem odstavku določa, da način 

opravljanja lokalne gospodarske javne službe predpiše lokalna skupnost (občina) z odlokom tako, da 

je zagotovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih 

sistemov. Z navedenim predpisom se za posamezno gospodarsko javno službo določi: • 

organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v 

režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije); • vrsta in 

obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev; • pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih 

dobrin; • pravice in obveznosti uporabnikov; • viri financiranja gospodarskih javnih služb ter njihova 

prostorska razporeditev; • vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske 

javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki 

ga uživa; • drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. Med druge 

elemente, ki so pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe štejemo tudi 

predpisovanje prekrškov in glove zanje. V skladu z določilom 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ 

(Uradni list RS, št. 3/2007-UPB4, 17/2008 (21/2008-popr.), 76/2008-ZIKS-1C, 108/2009, 109/2009) 

se prekrški lahko določijo tudi z odlokom samoupravne lokalne skupnosti (občine). Z odlokom 

samoupravne lokalne skupnosti (občine) se smejo določiti prekrški in predpisati zanj globe samo v 

določenem znesku ter samo za kršitev predpisov, ki jih same izvajajo v okviru svojih pristojnosti, ter 

če jih zakon ali uredba še ne sankcionira. 

K 1. členu 

Besedilo je oblikovano v skladu z določili Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja 

/ZUNEO/ (Uradni list RS, št. 93/2007-UPB-1), ki v 7. členu določa, da mora občinski svet v okviru 

svoje pristojnosti ustvarjati pogoje za enako obravnavanje oseb ne glede na katerokoli oseebno 

okoliščino z osveščanjem in spremljanjem položaja na tem področju ter z ukrepi normativne in 

politične narave. 

K 2. členu 

Besedilo je oblikovano v skladu z določilom 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, 

da občina predpiše način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb, če zakon ne določa drugače. 

Vsebinsko enako določilo zasledimo v drugem odstavku 3. člena Zakona o gospodarskih javnih 

službah /ZGJS/, ki določa, da način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb predpiše lokalna 

skupnost (občina) z odlokom tako, da je zagotovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in 

prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov. 

K 3. členu 

Besedilo je oblikovano v skladu z določilom 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, 

ki določa, da se z odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe za posamezno 

gospodarsko javno službo določi: 

• organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v 

režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije), 

• vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, 

• pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, 

• pravice in obveznosti uporabnikov, 

73

• viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja, 

• vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so 

lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, 

• drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. 

K 4. členu 

Z besedilom se določa t.i. subsidiarna uporaba predpisov s področja varstva okolja. V skladu z 

navedenim se za vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem 

odlokom, uporabljajo predpisi s področja varstva okolja. Na tem mestu moramo opomiti na določilo 

tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/, ki določa, da vlada podrobneje 

predpiše: • vrste nalog, ki se izvajajo v okviru občinskih javnih služb varstva okolja ter • 

metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske 

ter druge ukrepe in normative za opravljanje občinskih javnih služb varstva okolja. 

K 5. členu 

Besedilo določa pomen pojmov, uporabljenih v odloku. 

K 6. členu 

Besedilo je oblikovano v skladu z določilom 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, 

ki določa, da lahko lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe z dajanjem koncesij. 

K 7. členu 

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 3. člena Pravilnika o 

oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da mora občina zagotavljati 

izvajanje storitve javne službe oskrbe s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih na njenem 

območju, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se 

oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna 

povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10m 3 pitne vode na dan. Na tem mestu 

moramo opomniti, da se lastna oskrba s pitno vodo lahko izvaja na območju poselitve, kjer se 

oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa 

oskrbuje: 

• poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno 

zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10m 3 pitne vode na dan, ali 

• stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine. 

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 5. člena navedenega 

Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da občina v predpisu, ki ureja izvajanje javne službe 

oskrbe s pitno vodo, določi območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, 

in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. 

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 13. člena navedenega Pravilnika o 

oskrbi s pitno vodo, ki določa, da na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno 

vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Vodni 

vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev 

s pitno vodo. 

K 8. členu 

Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 2. člena Pravilnika o oskrbi s 

pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da se s storitvami javne službe 

zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo 

ljudje ali se pitna oda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno 

vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb 

in gradbenih inženirskih objektov, če: 

1. iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja 

emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, 

2. je namen rabe vode proizvodnja pijač, 

74

3. se voda rabi v tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov, 

4. se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali 

5. se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. 

Ne glede na navedeno določilo 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba 

s pitno vodostavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in 

občinskih javnih služb. 

K 9. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 28. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, 

št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da se mora javna služba izvajati v skladu s programom oskrbe s 

pitno vodo. Predlog navedenega programa o oskrbi s pitno vodo pripravi za vsako naslednje leto 

upravljavec javnega vodovoda in ga pošlje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v tekočem 

letu. Z občino usklajen program o oskrbi s pitno vodo pa mora upravljavec javnega vodovoda 

posredovati ministrstvu do 31. decembra v tekočem letu. Na tem mestu moramo opomniti, da mora 

biti program oskrbe s pitno vodo eden od pogojev javnega razpisa za pridobitev koncesije, če 

občina ali več občin zagotavljajo izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije osebi zasebnega 

prava. 

K 10. členu 

Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 14. člena Pravilnika o oskrbi s 

pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da mora lastnik stavbe oziroma 

gradbenega inženirskega objekta na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s 

storitvami javne službe, zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na 

sekundarni vodovod. Če pa se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem 

območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko 

lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjeno lastni oskrbi, če je 

izpolnjen eden od naslednjih pogojev: • oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega 

objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali •je izvedba priključka stavbe oziroma 

gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški. Pravilnik v 

navedenem členu še določa, da mora občina v svojem programu komunalnega opremljanja 

opredeliti poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti 

ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve. 

K 11. členu 

Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 15. člena Pravilnika o oskrbi s 

pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da se mora na javni vodovod prijključiti 

vsako odjemno mesto posebej. Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da 

se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del 

javnega vodovoda cev, ki povezuje obratujoči vodvod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih 

dveh odjemnih mest. 

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 21. člena navedenega 

Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da na predvidenem poselitvenem območju upravljavec 

javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če 

na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in 

čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. 

Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila 5.5.3. točke prvega odstavka 2. člena 

Zakona o graditvi objektov /ZGO-1/ (Uradni list RS, št. 102/2004-UPB1, 92/2005-ZJC-B, 93/2005- 

ZVMS, 115/2005 Odl. US: U-I-150-04-19, 126/2007, 108/2009), ki določa, da soglasje za priključitev 

obsega pogoje upravljavca gospodarske javne infrastrukture (javnega vodovoda), s katerimi se 

določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev 

objekta na to infrastrukturo (javni vodovod) in da bo zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje. Če 

se bo nameravana gradnja priključila na objekte gospodarske javne infrastrukture oziroma če se bo 

zaradi gradnje spremenila kapaciteta obstoječih priključkov, investitorju v zvezi s priključitvijo 

objekta ni treba pridobiti projektnih pogojev in soglasja k projektu za pridobitev gradbenega 

75

dovoljenja, ampak od upravljavcev gospodarske javne infrastrukture pred izdelavo projekta za 

pridobitev gradbenega dovoljenja pridobi samo soglasje za priključitev. Če posebni predpis ne 

določa drugače, se za izdajo soglasja glede rokov smiselno uporabljajo določbe ZGO-1, ki urejajo 

postopek izdajanja soglasja, podlaga za izdajo soglasja za priključitev pa je idejna zasnova (49.b 

člen ZGO-1). Idejna zasnova je grafični prikaz in opis nameravane gradnje, na podlagi katerega 

soglasjedajalec naveden projektne pogoje, če je idejna zasnova namenjena pridobitvi soglasja za 

priključitev, pa mora vsebovati tudi podatke, potrebne za izdajo tega soglasja (35. člen ZGO-1). Iz 

soglasja za priključitev pa mora biti jasno razvidno, ali je konkretno zemljišče komunalno 

opremljeno s posamezno vrsto komunalne opreme (49.b člen ZGO-1). Kot je določeno z Zakonom o 

graditvi objektov /ZGO-1/ soglasodajalci za izdajo soglasja za priključitev niso upravičeni do plačila 

taks, povračila stroškov ali drugih plačil. 

K 12. členu 

Besedilo prvega, drugega in tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 24. člena Pravilnika 

o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da je priključek stavbe na 

sekundarni vodovod del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za 

merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje 

cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. 

Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. Upravljavec javnega vodovoda 

(izvajalec javne službe) pa mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali 

najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na 

sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v 

skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod. Na tem mestu 

moramo še opomniti, da mora upravljavec javnega vodovoda (izvajalec javne službe) voditi 

evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. 

K 13. členu 

Besedilo prvega odstavka določa primere, ko je potrebno obnoviti priključek stavbe na sekundarni 

vodovod. 

Besedilo drugega odstavka je oblikovano v na podlagi določila tretjega odstavka 24. člena 

Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da mora 

Upravljavec javnega vodovoda (izvajalec javne službe) vzdrževati priključek stavbe na sekundarni 

vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme 

priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne 

službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod. 

K 14. členu 

Besedilo prvega odstavka določa primere, ko je dovoljenja odstranitev priključka stavbe na 

sekundarni vodovod. Tako je določeno, da je odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod 

dovoljena samo v primeru odstranitve stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod. V skladu z 

določilom 7.4 točke prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov /ZGO-1/ (Uradni list RS, št. 

102/2004-UPB1, 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 115/2005 Odl. US: U-I-150-04-19, 126/2007, 

108/2009) odstranitev objekta obsega izvedbo del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi 

in vzpostavi prejšnje stanje. Odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega 

gradbenega dovoljenja (3. člen ZGO-1). 

Drugi odstavek je oblikovan na podlagi določila drugega odstavka 24. člena Pravilnika o oskrbi s 

pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da mora načrtovanje, gradnjo in 

vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod zagotoviti lastnik 

stavbe. Na tej pravni podlagi je določeno, da mora odstranitev priključka stavbe na sekundarni 

vodovod zagotoviti lastnik stavbe, ki je tudi lastnik priključka. Zadnji stavek tega odstavka je 

oblikovan na podlagi določila tretjega odstavka navedenega 24. člena Pravilnika o oskrbi s pitno 

vodo, ki določa, da mora lastnik ali najemnik stavbe preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in 

opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene 

storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanje priključkov stavbe na 

sekundarni vodovod. 

76

K 15. členu 

Prvi odstavek je oblikovan na podlagi določila 16. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list 

RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe 

prebivalcev, če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz 

navedenega pravilnika priključitev na javni vodovod ni obvezna, in če so za obratovanje zasebnega 

vodovoda izpolnjeni pogoji iz 5. in 7. člena navedenega pravilnika. 

Drugi odstavek je oblikovan na podlagi določila drugega odstavka 3. člena Pravilnika o oskrbi s pitno 

vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da se lastna oskrba s pitno vodo izvaja na 

območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je 

vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje: • poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s 

stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10m 3 pitne 

vode na dan, ali • stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine. 

Besedilo tretjega in četrtega odstavka je oblikovano na podlagi tretjega, četrtega in petega 

odstavka 5. člena navedenega Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, ki določata, da mora imeti zasebni 

vodovod upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v kateri prebivajo prebivalci s 

stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v kateri se izvaja gostinska, 

turistična ali živilska dejavnost. Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično 

osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. 

Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s 

pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca 

zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. 

K 16. členu 

Besedilo določa, da mora izvajalec javne službe voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za 

področje izvajanja javne službe. Na tem mestu moramo opomiti, da mora upravljavec javnega 

vodovoda v skladu z določilom četrtega odstavka 24. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni 

list RS, št. 35/2006, 41/2008) voditi evidenco o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni 

vodovod i trasah teh priključkov. Ob navedenem mora izvajalec javne službe v zvezi z upravljanjem 

javnega vodovoda vodiri evidenco o: 

1. oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne službe; 

2. naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje točke; 

3. stavbah, ki so priključene na sekundarne vode; 

4. stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi javne 

službe; 

5. javnih površinah, za katere zagotavlja vodo za čiščenje in namakanje; 

6. objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda, 

7. hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda; 

8. vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja; 

9. vodovarstvenih območjih vodnih virov iz prejšnje točke; 

10. stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo iz 

vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javno kanalizacijo; 

11. stroških izvajanja storitev javne službe; 

12. priključkih stavb na sekundarni vodovod (25. člen Pravilnika). 

Ob navedenem morajo upravljavci javnega vodovoda v okviru javne službe za celotno območje 

občine, kjer zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z določbami navedenega 

Pravilnika o oskrbi s pitno vodo oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, zagotoviti: 

1. vodenje evidenc zasebnih vodovodov, 

2. vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so 

oskrbovani iz zasebnih vodovodov, 

3. vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno 

vodo iz zasebnih vodovodov, 

4. vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov. 

77

Navedene podatke mora na zahtevo izvajalca javne službe posredovati upravljavec zasebnega 

vodovoda v zahtevani obliki, v roku 30 dni od prejema zahteve (26. člen Pravilnika). Na tem mestu 

moramo še opomniti, da mora upravljavec javnega vodovoda dokumentacijo o evidencah trajno 

hraniti (25. in 26. člen Pravilnika). 

K 17. členu 

Z besedilom se določajo pogoji za prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo. V prvem odstavku so 

določeni primeri, ko lahko izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi 

predhodnega obvestila in na stroške uporabnika. tako lahko izvajalecc javne službe prekine oskrbo s 

pitno vodo v naslednjih primerih: 

• če je priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s 

soglasjem izvajalca javne službe (v skladu z določilom 5.5.3. točke prvega odstavka 3. člena 

Zakona o graditvi objektov /ZGO-1/ soglasje za priključitev obsega pogoje upravljavca 

gospodarske javne infrastrukture, s katerimi se določijo lokacija priključka in tehnični 

pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo in 

da bo zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje. Če torej lastnik stavbe priključi stavbo na 

sekundarni vodovod brez soglasja izvajalca javne službe (upravljavca javnega vodovoda) ali 

v nasprotju z izdanim soglasjem izvajalca javne službe se s tem kršijo pogoji upravljavca 

javnega vodovoda in je to razlog za prekinitev dobave vode). 

• če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim 

uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera ogrožena oskrba drugih 

uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu (besedilo je oblikovano na 

podlagi določila prve točke prvega odstavka 22. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo 

(Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da mora upravljavec javnega vodovoda na 

celotnem oskrbovalnem območju v okviru storitev javne službe zagotoviti oskrbo s pitno 

vodo vsem uporabnikom storitve javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki 

urejajo pitno vodo in storitve javnih služb. Če interna napeljava ali druge naprave ovirajo 

redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera 

ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu je s 

tem kršeno navedeno določilo prvega odstavka 22. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo). 

• če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo 

interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni 

izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru (besedilo je 

oblikovano na podlagi določila 15. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da se 

mora na javni vodovod priključiti vsako odjemno mesto posebej. Priključitev stavbe na 

javni vodovod se mora izvesti v skladu z soglasjem izvajalca javne službe, ki obsega pogoje 

upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določijo lokacija priključka in tehnični pogoji, 

ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo in da bo 

zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje. Z dovolitvijo priključitve drugega uporabnika na 

interno napeljavo ali spremembo zmogljivosti napeljave se tako kršijo pogoji upravljavca 

javnega vodovoda za priključitev stavbe na javni vodovod). 

• če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod 

(besedilo je oblikovano na podlagi določila 24. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo 

(Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da mora upravljavec javnega vodovoda 

vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora 

preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni 

vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s tarifo za 

storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod. Če uporabnik onemogoči 

izvajalcu javne službe vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod to pomeni kršitev 

navedenega določila tretjega odstavka 24. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo). 

• če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali 

meritve tlaka na internem omrežju (besedilo je oblikovano na podlagi določila 22. člena 

Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, ki v prvem odstavku določa, da mora upravljavec javnega 

vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti izvajanje notranjega nadzora 

zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki 

ureja pitno vodo. Če uporabnik javne službe onemogoči izvajalcu javne službe pregled 

78

internih inštalacij, odvzem vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju s tem krši 

navedeno določilo prvega odstavka 22. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo). 

• če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe (besedilo je 

oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 22. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, ki 

v prvi točki določa, da mora upravljavec javnega vodovoda v okviru storitev javne službe 

zagotoviti pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi 

obračuna storitev javne službe. Če uporabnik ne uredi vodomernega mesta v skladu z 

zahtevami izvajalca javne službe se s tem onemogoči izvajanje navedene naloge iz prve 

točke prvega odstavka 22. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo). 

• če ne obnovi priključka stavbe na sekundarni vodovod v skladu z določili tega odloka 

(besedilo je oblikovano na podlagi določila 13. člena tega odloka, ki določa primere, ko 

mora uporabnik obnoviti priključek stavbe na sekundarni vodovod. Če uporabnik ne obnovi 

priključka stavbe na sekundarni vodovod v skladu z določi navedenega 13. člena odloka 

pomeni to njegovo kršitev). 

• če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda (besedilo je oblikovano na 

podlagi določila tretjega odstavka 18. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da 

lahko upravljavec vodovoda v primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na 

objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, 

omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s 

pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene. S kršitvijo objavljene omejitve 

odvzema vode uporabnik krši navedeno določilo tretjega odstavka 18. člena Pravilnika o 

oskrbi s pitno vodo). 

• če ne poravna stroškov dobave pitne vode ali zaračunanih stroškov za izvedena redna 

vzdrževalna dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod in vodomeru ter overitev 

vodomera po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v 

roku, ki je na njem naveden (besedilo je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 

24. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, ki določa, da mora upravljavec javnega vodovoda 

vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora 

preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni 

vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu 

s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavb na sekundarni vodovod. Če ne poravna 

zaračunanih stroškov za izvedena redna vzdrževalna dela na priključku stavbe na 

sekundarni vodovod in vodomeru ter overitev vodomera po izdanem računu je s tem kršeno 

navedeno določilo tretjega odstavka 24. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo). 

• na podlagi odločbe inšpektorja (pristojni inšpektor lahko ima v skladu z določili veljavnega 

Zakona o inšpekcijskem nadzoru /ZIN/ (Uradni list RS, št. 43/2007-UPB1), če pri opravljanju 

nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma druga akt, 

katerega izvajanje nadzoruje, pravico in dolžnost: • odrediti ukrepe za odpravo 

nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi; • izvesti postopke v skladu z 

zakonom o prekrških; • naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo 

dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti; • predlagati pristojnemu organu sprejem 

ukrepov; • odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali 

drugim predpisom). 

Z besedilom drugega odstavka se določa čas trajanja prekinitve in stroški prekinitve ter ponovne 

priključitve oskrbe s pitno vodo. 

Z besedilom tretjega odstavka se določajo primeri, ko lahko izvajalec javne službe začasno prekine 

dobavo pitne vode. V tej zvezi je v četrtem odstavku določeno, da mora izvajalec javne službe za 

predvideno prekinitev oskrbe s pitno vodo izrabiti čas, ki čim manj prizadane uporabnike. Izvajalec 

mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti uporabnike. V petem odstavku pa je 

določeno, v katerih primerih sme izvajalec javne službe začasno prekiniti dobavo pitne vode brez 

predhodnega obvestila. 

S šestim odstavkom se določajo pogoji za prekinitev dobave pitne vode na zahtevo najemnika ali 

lastnika stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod v primeru, ki v stavbi daljše obdobje ne 

bodo prebivali uporabniki pitne vode. 

79

Besedilo sedmega odstavka je oblikovano na podlagi določila 18. člena Pravilnika o oskrbi s pitno 

vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki v tretjem odstavku določa, da lahko upravljavec 

vodovoda, v primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi 

vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, omeji odvzem vode iz 

vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo 

voda za druge namene. 

K 18. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila štirinajste točke prvega odstavka 22. člena Pravilnika o 

oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da mora upravljavec javnega 

vodovoda zagotoviti izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki 

urejajo varstvo pred naradnimi in drugimi nesrečami. 

K 19. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila druge točke prvega odstavka 22. člena Pravilnika o oskrbi 

s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da mora upravljavec javnega 

vodovoda v okviru javne službe na celotnem oskrbovanem območju zagotoviti pridobivanje podatkov 

o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe. 

K 20. členu 

Besedilo se nanaša na vodomere v interni napeljavi, ki so namenjeni za interno porazdelitev 

stroškov oskrbe s pitno vodo. Vodomeri v interni napeljavi so v lasti lastnika stavbe, ki je 

priključena na sekundarni vodovod. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne 

odčitava, lahko pa izvajalec javne službe in uporabnik ali upravnik stavbe, ki je priključena na 

sekundarni vodovod skleneta posebno pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodovomerov v interni 

napeljavi. 

K 21. členu 

Z besedlom se določa obveznost izvajalca javne službe o zagotavljanju skladnosti in zdravstvene 

ustreznosti pitne vode. 

K 22. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi načela trajnega zagotavljanja oskrbe s pitno vodo in varstva 

uporabnikov. Tako je izpostavljena zaveza izvajalca javne službe, ki mora svojo organiziranost in 

delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda o 

motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s 

pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga 

določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje. 

K 23. členu 

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 2. člena Zakona o 

gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z gospodarskimi javnimi službamizagotavljajo 

materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v 

javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi 

zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. 

Z besedilom drugega odstavka so določene pravice uporabnika javne službe. 


Z besedilom so določene obveznosti uporabnikov storitev javne službe v skladu s tem odlokom in 

Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008). 

K 25. členu 

Z besedilom prvega odstavka se določa obveznost lastnika nepremičnine, preko katere je potreben 

prehod za dostop do vodovodnega omrežja, za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja 

80

priključka stavbe na sekundarni vodovod, da dovoli prehod. Kot je določeno z drugim odstavkom 

pripada lastniku nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje. 

K 26. členu 

Z besedilom se določajo pogoji za odjem vode iz javnega hidranta. Tako lahko uporabnik odvzame 

vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje 

kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje 

občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, in 

če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. V primerih, da izvajalec javne 

službe dopusti odvzem vode se med izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi 

pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 

Zadnji odstavek pa določa obveznost registriranja porabe vode iz hidrantnega omrežja, ki je 

zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika preko obračunskega vodomera. 

K 27. členu 

Z besedilom se določajo pogoji za odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca. 

K 28. členu 

Z besedilom se določa obveznost uporabnika hidranta na javnem vodovodu, ki mora po njegovi 

uporabi zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale 

med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika. Slednje pa ne velja za primere okvar in poškodb 

hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob 

naravnih in drugih nesrečah. 

K 29. členu 

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 5.5.3. točke prvega odstavka 2. člena 

Zakona o graditvi objektov /ZGO-1/ (Uradni list RS, št. 102/2004-UPB1, 92/2005-ZJC-B, 93/2005- 

ZVMS, 115/2005 Odl. US: U-I-150-04-19, 126/2007, 108/2009), ki določa, da soglasje za priključitev 

obsega pogoje upravljavca gospodarske javne infrastrukture (javnega vodovoda), s katerimi se 

določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev 

objekta na to infrastrukturo (javni vodovod) in da bo zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje. 

Obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka, in je v lasti lastnika stavbe, ki je 

priključena na sekundarni vodovod. V skladu z določilom drugega odstavka 24. člena Pravilnika o 

oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008) mora načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje 

cevovodov in druge opreme priključka (obračunski vodomer) na javni vodovod zagotoviti lastnik 

stavbe. Upravljavec javnega vodovoda (izvajalec javne službe) pa mora vzdrževati priključek stavbe 

na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvede in delovanje 

cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod (obračunski vodomer) ter njegovo 

vzdrževanje dopustiti izvajalcu javne službe in storjene storitve javne službe plačati v skladu s 

tarifo za storitve vzdrževanja priključkov na sekundarni vodovod (tretji odstavek 24. člena 

Pravilnika). V primerih, ko bi uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe prestavil, zamenjal ali 

popravil obračunski vodomer bi to pomenilo kršitev pogojev upravljavca javnega vodovoda s 

katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča 

priključitev objekta na to infrastrukturo in da bo zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje ter 

kršitev navedenega določila drugega in tretjega odstavka 24. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo. 

V skladu z navednim se z drugim odstavkom določa obveznost obveščanja izvajalca javne službe o 

okvarah na vodovodnem priključku. 

K 30. členu 

Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega in tretjega odstavka 24. člena 

Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določata, da mora 

načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka (obračunski vodomer) na 

javni vodovod zagotoviti lastnik stavbe. Upravljavec javnega vodovoda (izvajalec javne službe) pa 

mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora 

preverjanje izvede in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod 

(obračunski vodomer) ter njegovo vzdrževanje dopustiti izvajalcu javne službe in storjene storitve 

javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov na sekundarni vodovod 

81

(tretji odstavek 24. člena Pravilnika). Na tej pravni podlagi sta oblikovani tudi besedili drugega in 

tretjega odstavka. 

K 31. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila druge točke prvega odstavka 22. člena Pravilnika o oskrbi 

s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da mora upravljavec javnega 

vodovoda, v okviru storitev javne službe na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti pridobivanje 

podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe. Z 

besedilom se tako dopušča uporabniku možnost, da v primeru dvoma v točnost obračunskega 

vodomera od izvajalca javne službe zahteva izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. 

K 32. členu 

Z besedilom se določa zahteva po dostopnosti javnega vodovoda in vodovodnega priključka z 

vodomernim mestom izvajalcu javne službe, saj se le na ta način lahko zagotavlja nemoteno 

vzdrževanja vodovodnega priključka in njegove opreme, ki ga mora vzdrževati upravljavec javne 

službe v skladu z določilom tretjega odstavka 24. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list 

RS, št. 35/2006, 41/2008). 

K 33. členu 

Z besedilom se določajo obveznosti izvajalcev del vzdrževanja in gradnje objektov druge ter 

lastnikov ali uporabnikov zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, da morajo pri uporabi 

zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega 

vodovoda in vodovodnih priključkov. 


Besedilo je oblikovano na podlagi določil 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah 

/ZGJS/. V skladu z določilom 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ uporabniki za 

uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine 

uporabnikov izmerljive, plačujejo ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, 

nadomestila ali povračila. Navedene ene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se določi 

subvencioniranje, se določita tudi višina in vir subvencij. Sredstva za subvencije pa se zagotovijo v 

proračunu občine (60. člen ZGJS). 

K 35. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 13. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen 

storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 68/2009), ki 

določa, da je cena storitve javne službe oskrbo s pitno vodo sestavljena iz omrežnine, vodarine in 

stroškov vodnh povračil. Stroški omrežnine pa vključujejo tudi stroške amortizacije infrastrukture 

javne službe oskrbe s pitno vodo ali stroške najemnine infrastrukture oskebe s pitno vodo, ki pa je 

namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela 

na tisti javni infrastrukturi, za katero je bila zaračunana (10. člen Pravilnika). Ob navedenem so 

med viri financiranja infrastrukture navedena tudi sredstva iz dolgoročnega kreditiranja. To 

besedilo je oblikovano na podlagi določila 63. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki 

določa, da se lahko infrastrukturni objekti gospodarskih javnih služb financirajo iz sredstev, 

dobljenih s kratkoročnimi ali dolgoročnimi posojili. 

K 36. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila šeste alineje 7. člena Zakona o gospodarskih javnih 

službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom o načinu opravljanja javne službe določi tudi vrsta in 

obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne 

skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa. Tako je z besedilom 

prvega odstavka določeno, da infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, 

ki je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških 

naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in 

hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, 

s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij. Navedene objekte za oskrbo s 

82

pitno vodo pa lahko pod enakimi, z zakonom tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja 

vsakdo. 

K 37. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 24. člena Pravilnika o oskrbi s pitno 

vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da je priključek stavbe na javni vodovod v 

lasti lastnika stavbe. 

K 38. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 1. člena Pravilnika o metodologiji za 

oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, 

št. 63/2009), ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev oskrbe s pitno vodo. 

K 39. členu 

Besedilo prvega in drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 22. člena 

Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da lahko 

upravljavec javnega vodovoda okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k 

projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in 

urejanje prostora, na podlagi posebnega pooblastila občine ali več občin, če ima upravljavec 

javnega vodovoda zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. 

Na podlagi navedenega bo izvajalec javne službe izvajal navedene naloge na podlagi podeljenega 

javnega pooblastila. Navedeno določilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 121. 

člena Ustave Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 

24/2003, 69/2004, 68/2006), ki določa, da lahko pravne ali fizične osebe z zakonom ali na njegovi 

podlagi dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. S tem se dopušča 

možnost, da lahko občine ustanoviteljice javnemu podjetju z odlokom podelijo javno pooblastilo za 

izvrševanje upravnih funcij, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih 

služb. Na tem mestu moramo opomniti, da se javna pooblastila lahko izvršujejo na tri načine, kot to 

sicer velja za izvrševanje upravnih funkcij, in sicer: 

• z izdajanjem splošnih aktov, 

• z izdajanjem posamičnih aktov oziroma odločanjem o posamičnih stvareh, 

• z opravljanjem materialnih dejanj. 

Pooblastilo za izdajanje splošnih aktov obsega pravico nosilca javnega pooblastila, da s svojim 

splošnim (abstraktnim) aktom na obvezen način, torej kot obvezno pravo, ureja določena vprašanja 

oziroma razmerja. V tem okviru lahko javno podjetje kot izvajalec lokalnih gospodarskih javnih 

služb v skladu s predpisi podobneje urejajo tehnične, oskrbovalne in druge standarde za opravljanje 

posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb. 

Pooblastilo za odločanje o posamičnih stvareh je najpogostejša oblika pooblastila, v okviru katere 

lahko nosile javnega pooblastila s posamičnim aktom odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih 

koristih pravnih oziroma fizičnih oseb. V tej zvezi moramo opomniti, da mora nosilec javneg 

apooblastila za odločanje v posamičnih stvareh, katerega vsebina je upravna stvar, pri odločanju 

postopati po določilih veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku /ZUP/ (Uradni list RS, št. 

24/2006-UPB2, 105/2006 ZUS-1, 126/2007, 8/2010), če niso posamezna vprašanja tega postopka z 

zakonom urejena drugače. 

Vsebina javnega pooblastila za opravljanje materialnih dejanj je upravna funkcija, ki se izvršuje z 

realnimi dejanji, kot je npr. vodenje evidenc, izvajanje upravnega nadzora itn. 

Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila petega odstavka 26. člena Zakona o 

geodetski dejavnosti /ZGeoD/ (Uradni list RS, št. 8/2000, 47/2006-zen, 45/2008), ki določa, da 

občina lahko vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav brez javnega razpisa 

poveri izvajalcem javnih služb, ki upravljajo s komunalnimi napravami. 

83

Besedilo četrtega in petega odstavka je oblikovano na podlagi določila 11. člena Zakona o 

gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge 

na področju gospodarskih javnih služb opravljajo organi lokalnih skupnosti. V skladu z določilom 12. 

člena navedenega Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, se lahko na strokovnotehnične, 

organizacijske in razvojne naloge, ki se nanašajo na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje 

dejavnosti javne službe ter • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, 

potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe lahko poverijo za to usposobljeni organizaciji ali 

podjetju. Na tej pravni podlagi je oblikovano določilo petega odstavka. 

K 40. členu 

Z besedilom se določa organ nadzora nad izvajanjem določil tega odloka. 

K 41. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 121. člena Ustave Republike Slovenije 

/Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006), ki 

določa, da lahko pravne ali fizične osebe z zakonom ali na njegovi podlagi dobijo javno pooblastilo 

za opravljanje določenih nalog državne uprave. S tem se dopušča možnost, da lahko občine 

ustanoviteljice javnemu podjetju z odlokom podelijo javno pooblastilo za izvrševanje upravnih 

funcij, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb. Z besedilom 

prvega odstavka se izvajalcu javne službe podeljuje pooblastilo za izdajanje splošnih aktov 

(tehničnega pravilnika), ki obsega pravico nosilca javnega pooblastila, da s svojim splošnim 

(abstraktnim) aktom na obvezen način, torej kot obvezno pravo, ureja določena vprašanja oziroma 

razmerja. V tem okviru lahko javno podjetje kot izvajalec lokalne gospodarske javne službe oskrbe s 

pitno vodo v skladu s predpisi podobneje uredi tehnične, oskrbovalne in druge standarde za 

opravljanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. 

K 42. členu 

Z besedilom je določeno, da mora izvajalec javne službe sprejeti cenik storitev, navedenih v odloku 

in ga predložiti občinskemu svetu v potrditev. 

K 43. členu 

Besedilo se nanaša na določilo štirinajste točke prvega odstavka 22. člena Pravilnika o oskrbi s pitno 

vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da mora upravljavec v okviru storitev javne 

službe izdelati program ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo 

pred naravnimi in drugimi nesrečami. 


Besedilo je oblikovano na podlagi določila 3. člena veljavnega Zakona o prekrških /ZP-1/, ki določa, 

da se prekrški lahko določijo z odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Z odlokom samoupravne 

lokalne skupnosti se smejo določiti prekrški in predpisati zanje globe samo v določenem znesku ter 

samo za kršitve predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti, če jih zakon ali uredba 

še ne sankcionirata. V skladu z določilom sedmega odstavka 17. člena veljavnega Zakona o prekrških 

/ZP-1/ se z odlokom samooupravne lokalne skupnosti (občine) lahko predpiše samo globa v 

določenem znesku: 

• za posameznika od 40 do 1.250 eurov; 

• za samostojnega podjetnika in posameznika, ki opravlja dejavnost, od 100 do 30.000 eurov; 

• za pravno osebo od 100 do 75.000 eurov, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske 

družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, pa od 250 do 125.000 eurov; 

• za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika 

in za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti od 40 do 2.500 eurov. 

K 45. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 36. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, 

št. 35/2006, 41/2008), ki določa, da morajo lastniki stavb zagotoviti, da se priključki na sekundarni 

vodovod, ki ne omogočajo merjenja porabe pitne vode za vsako posamezno stavbo posebej, 

prilagodijo zahtevam navedenega pravilnika do 31. decembra 2010. 

84

K 46. členu 

Z besedilom se določa prenehanje veljavnosti odloka, ki je predhodno urejal način opravljanja 

javne službe oskrbe s pitno vodo v občini. 

K 47. členu 

Besedilo je oblikovano na podlagi določila 154. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da 

morajo biti predpisi objavljeni preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, 

če ni v njem določeno drugače. 

TOČKA 8 

OBRAVNAVA ODLOKA O NAČINU UREJANJA IN 

VZDŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE /predlog za drugo 

obravnavo/ 


Pripravljavca gradiva: Franc Beber, univ.dipl.inž.str. 


Poročevalca na seji: Franc Beber, univ.dipl.inž.str. 



Občinski svet občine Duplek je na 3. redni seji, 15.2.2011, obravnaval predlog Odloka o načinu 

urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave v občini Duplek in ga v prvi obravnavi tudi sprejel. 

Rok za posredovanje pripomb in predlogov k navedenemu odloku je bil do ponedeljka, 28. 

februarja 2011. Do tega roka občinska uprava ni prejela nobene pripombe oziroma predloga. 

Kot je bilo predstavljeno že v prvi obravnavi odloka je namen odloka predvsem zadostiti 

zahtevam predpisov in tudi urediti urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave tako, da bo le-to bolj 

učinkovito, ekonomično in transparentno. Hkrati je sprejem odloka potreben tudi zaradi prijave 

na javni razpis za sofinanciranje investicij v javno razsvetljavo iz naslova prihrankov električne 

energije, ki ga bo v kratkem objavilo Ministrstvo za gospodarstvo. 

Zato predlagamo občinskemu svetu občine Duplek, da sprejme odlok, kot je bil predložen 

oziroma predlagan. 

85

SKLEP: Občinski svet občine Duplek sprejme Odlok o načinu urejanja in vzdrževanja 

javne razsvetljave v občini Duplek. 

Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in Odloka o 

gospodarskih javnih službah v občini Duplek (MUV, št. 29/95, 7/02) je občinski svet občine 

Duplek na ..... redni seji dne..... sprejel 

ODLOK 

O NAČINU UREJANJA IN VZDRŽEVANJA 

JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI DUPLEK 

I. SPLOŠNA DOLOČBA 

1. člen 

Ta odlok ureja (v nadaljnjem besedilu: občina) način opravljanja izbirne gospodarske javne službe 

urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave v naseljih na območju občine Duplek, tako da določa: 

- organizacijo in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe 

- vrsto in obseg storitev javne službe in njihovo prostorsko razporeditev 

- pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin 

- pravice in obveznosti uporabnikov 

- vire financiranja javne službe in način njihovega zagotavljanja 

- vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe. 

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA 

OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 

2. člen 

Javno službo zagotavlja občina v obliki režijskega obrata (v nadaljevanju: izvajalec) v obsegu in 

pod pogoji, določenimi s tem odlokom. 

Javna služba se opravlja na celotnem območju občine. 

III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE 

Javna služba obsega naslednje storitve: 

- osvetlitev občinskih cest in javnih površin 

- okrasna osvetlitev javnih površin. 

3. člen 

86

Osvetlitev občinskih cest in javnih površin je vsakodnevna in je odvisna od dolžine dneva. 

Osvetlitev se začne in konča pri naravni svetlobi približno 25 luxov. 

Okrasna osvetlitev v času božičnega in novoletnega praznovanja je odvisna od programa in časa 

trajanja osvetlitve. 

Osvetlitev občinskih cest in javnih površin je v nočnem času odvisna od načina krmiljenja jakosti 

osvetlitve in ni nujno enakomerna. 

IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN 


Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, storitev urejanja in vzdrževanja javne 

razsvetljave so svetilke javne razsvetljave, ki so sestavljene iz droga in svetlobne glave, omrežje z 

razvodi in napeljavo javne razsvetljave. 

Objekti in naprave potrebne za izvajanje izbirne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja 

javne razsvetljave so v lasti občine. 

5. člen 

Izvajalec mora javno službo opravljajo skladno s pripravljenim programom izvajanja javne službe, 

ki ga pripravi do konca meseca septembra tekočega leta za naslednje leto. Program izvajanja javne 

službe je osnova za pripravo proračuna za naslednje leto. 

Program izvajanja javne službe mora vsebovati: 

- obseg storitev 

- cene storitev 

- predlog višine sredstev za vzdrževanje javne razsvetljave 

- predlog za izgradnjo novih objektov in predvideno višino sredstev 

Program izvajanja javne službe potrdi župan. 

Izvajalec mora vsako leto, najkasneje do konca meseca marca pripraviti poročilo o realizaciji 

programa javne službe za preteklo leto. 

6. člen 

V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan: 

- upravljati sistem javne razsvetljave 

- redno vzdrževati drogove in svetilke javne razsvetljave, ki obsega zamenjavo pregorelih 

žarnic, popravilo svetlobnih glav, pleskanje drogov, popravilo drogov in čiščenje svetilk 

- investicijsko vzdrževati javno razsvetljavo 

- skrbeti za nabavo materiala potrebnega za vzdrževanje javne razsvetljave 

- zamenjevati dotrajane drogove javne razsvetljave, svetilke in omrežja 

- opravljati nadzor nad stanjem drogov in svetilk ter omrežja 

- voditi kataster objektov gospodarske infrastrukture javne službe in sporočati spremembe 

objektov 

- izobešati zastave in drugo opremo na drogove svetilk 

87

- zagotavljati dežurno službo in službo intervencijskega vzdrževanja glede na potrebe na 

terenu. 

Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka lahko izvajalec javne službe skladno s predpisi pooblasti 

zunanjega izvajalca, v primeru da za izvajanje posameznih nalog ne razpolaga z ustreznimi 

materialnimi sredstvi in strokovnim znanjem. 

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN – 

STORITEV 

7. člen 

Uporabniki storitev javne službe so vsi, ki uporabljajo in se nahajajo na občinskih cestah in 

drugih javnih površinah. 

S storitvami izbirne gospodarske javne službe se zagotavlja splošna in prometna varnost 

uporabnikov. 

8. člen 

Prepovedano je kakršnokoli nepooblaščeno poseganje v objekte in naprave javne službe. 

V primeru nedovoljenega posega je uporabnik dolžan nastalo škodo, ki jo je povzročil poravnati 

na podlagi ocene stroškov, ki jo pripravi izvajalec. 

Javna služba se financira iz: 

- proračuna občine 

- iz drugih (javnih in zasebnih) virov. 

VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE 

9. člen 

Občina zagotovi izvajalcu za opravljeno storitev javne službe sredstva iz proračuna ob 

upoštevanju pravil iz tega odloka in programa izvajanja javne službe. 

VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE 

10. člen 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska uprava. 

VIII. KONČNA DOLOČBA 

11. člen 


Številka: 

Datum: 

88

TOČKA 9 

89 

JANEZ RIBIČ 

ŽUPAN 

OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O PORABI 

PRORAČUNSKE REZERVE 

/predlog za obravnavo po hitrem postopku/ 


Pripravljavca gradiva: Mitja Horvat, univ.dipl.ekon. 

Marjan Topič, dipl.org.mang. 


Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU 110/02, 

110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 – ZUKN ) 

določa v drugem odstavku 49. člena, da se sredstva proračunske rezerve uporabljajo za 

financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so npr. poplava, zemeljski plaz, 

snežni plaz, močan veter,.... in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. 

V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v 

višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna, kar 

znaša 57.263€, za našo občino v letu 2011. 

Četrti odstavek 49. člena navedenega zakona pa določa, da v primerih uporabe sredstev 

proračunske rezerve, ki presega višino 7.000€, kar je določeno z odlokom o proračunu, odloča o 

porabi proračunske rezerve občinski svet občine, s posebnim odlokom. 

Poleg pristojnosti, ki jih določa zakon, je v primeru odprave posledic naravnih nesreč, 

pomembno predvsem potrjevanje začasnih nujnih ukrepov, sprejem sklepa oz. odloka o 

uveljavitvi pravice do sredstev za odpravo nesreč. 

Občina je zadolžena za obnovo objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, 

poškodovanih v naravnih nesrečah. Državna sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč se 

dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni, za obnovo naslednjih stvari oziroma 

izvedbo naslednjega: 

- za stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje njene dejavnosti, 

- stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje lokalne javne službe; 

Občina lahko za sredstva državnega proračuna za odpravo posledic naravnih nesreč, konkurira 

šele, ko je porabila zakonska predvidena sredstva proračunske rezerve za odpravo posledic 

naravnih nesreč. Skladno s sedmim odstavkom 17. člena Zakona o odpravi posledic naravnih 

nesreč, se v primerih, ko je občina v letu nastanka naravne nesreče porabila za odpravo posledic 

nesreče na svojih stvareh, svojih proračunskih sredstev več kakor je njena proračunska rezerva v 

tem letu, razlika med porabljenimi proračunskimi sredstvi občine in njeno proračunsko rezervo v

višini 1,5 % prihodkov proračuna v letu naravne nesreče, upošteva pri njenih obveznostih 

financiranja odprave posledic naravnih nesreč, na njenih stvareh. Če pa višina teh proračunskih 

sredstev občine presega obveznosti občine po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, se ji 

presežena sredstva vrne v njen proračun. 

Občina na podlagi predložene kontne kartice za proračunsko rezervo iz katere je razvidno, da so 

bili računi plačani v tekočem letu in predloženih računih za izvedbo sanacijskih del, lahko vloži 

predlog za dodelitev državnih sredstev za sanacijo plazišč nastalih na občinski javni gospodarski 

infrastrukturi v poplavah, ki so prizadele našo Občino med 16. in 20 septembrom 2010. 

Med evidentiranimi plazišči, je bilo tudi plazišče in posledična škoda nastala na objektu 

gospodarske javne infrastrukture - javnem vodovodnem omrežju Vurberk pri domačiji Lendero. 

Na omenjenem javnem vodovodu je prišlo tudi po tem datumu do dodatnega plazenja tal in 

posledično poškodovanju vodovodnega omrežja na tem območju do te mere, da je potrebno 

javno vodovodno omrežje Vurberk v celoti sanirati – zgraditi na novo. V odloku je tako 

predlagana poraba proračunske rezerve za kompletno sanacijo vodooskrbnega sistema javnega 

vodovodnega omrežja Vurberk. 

V skladu s 77. členom Poslovnika občinskega sveta občine Duplek, ki določa sprejem odlokov po 

hitrem postopku, v kolikor gre za izredne potrebe občine ali naravne nesreče predlagamo 

občinskemu svetu, da sprejme odlok po hitrem postopku. 

Predlog sklepa: 

1. Občinski svet občine Duplek sprejme sklep, da se Odlok o porabi proračunske rezerve 

sprejme po hitrem postopku. 

2. Občinski svet občine Duplek sprejme Odlok o porabi proračunske rezerve. 

BESEDILO ODLOKA 

Na podlagi 20. člena Statuta Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/07 in 15/10 

) in 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – 

ZJU 110/02, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 – 

ZUKN) je občinski svet Občine Duplek na ....... .seji, dne................... sprejel 

ODLOK O PORABI PRORAČUNSKE REZERVE 

1. člen 

Ta odlok ureja namen in višino sredstev iz proračunske rezerve v letu 2011. 

2. člen 

Sredstva proračunske rezerve se v letu 2011 porabijo v višini 88.840 za odpravo posledic 

naravnih nesreč, in sicer za sanacijo gospodarske javne infrastrukture - javni vodooskrbni sistem 

Vurberk na plazišču pri domačiji Lendero. 

3. člen 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 

90

Številka: 

Datum: 

TOČKA 10 

91 

Janez RIBIČ 

župan 

DOLOČITEV NAJEMNINE ZA NAJEM PROSTOROV ZA 

OPRAVLJANJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V ZGRADBI 

CESTA K DRAVI 8, SP. DUPLEK 


Pripravljavka gradiva: Milena Ropoša, dipl.ekon. 

Poročevalka na seji: Milena Ropoša, dipl.ekon. 

NAJEMNINA ZA NAJEM PROSTOROV ZA OPRAVLJANJE ZDRAVSTVENE 

DEJAVNOSTI V ZGRADBI CESTA K DRAVI 8, SP. DUPLEK 


Občinski svet Občine Duplek je na svoji 8. redni seji dne 11. septembra 2007 obravnaval oddajo 

prostorov zdravstvene ambulante v Sp. Dupleku, Cesta k Dravi 8, v najem Vojislavu Ivetiču, dr. 

med in Antonu Kolarju Slugi, dr. med., ki jima je Občina Duplek v letu 2007 oddala koncesijo za 

opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju splošne medicine. 

Občinski svet je sprejel sklep, da se prostori zdravstvene postaje Duplek, Cesta k Dravi 8, Sp. 

Duplek, oddajo v najem koncesionarjema splošne zdravstvene dejavnosti v Občini Duplek 

Antonu Kolarju Slugi, dr. med in Vojislavu Ivetiču, dr. med za mesečno najemnino v višini 3,12 

E/m2. Najemnina se določi ponovno po letu dni, pri čemer se upošteva stopnja inflacije. 

Najemna pogodba se sklene za dobo 5 let. 

Na podlagi posamičnega programa razpolaganja, ki ga v skladu z 30. členom Zakona o stvarnem 

premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS št. 14/07) sprejme župan, je bil z dnem 9.3.2009 

del navedenih prostorov oddan v najem koncesionarkama patronažne dejavnosti Albini 

Drevenšek in Majdi Nešič, prav tako za obdobje 5 let. 

Višina najemnine je bila v letu 2007 določena po naslednjih kriterijih:

1. Ker gre za osnovno zdravstveno dejavnost, ki jo je občina dolžna zagotavljati po Zakonu o 

lokalni samoupravi in ker bodo prostore uporabljali občasno tudi drugi izvajalci zdravstvenih 

storitev (otroška posvetovalnica, okulist), je bila določena neprofitna najemnina. 

2. Za izračun so bili uporabljeni enaki parametri kot za izračun neprofitne najemnine na podlagi 

Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in 

postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. l. RS št. 131/03). 

Najemnina se izračuna po naslednji formuli. 

MN = VPP x LSN / 12 

MN= mesečna najemnina 

VPP (revalorizirana vrednost poslovnega prostora) = število točk x vrednost točke x uporabna 

površina x faktor velikosti 

LSN = letna stopnja najemnine, izražena v % od vrednosti poslovnega prostora 

Poslovni prostori so bili točkovani v skladu s Pravilnikom o merilih in načinu ugotavljanja 

vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš (Ur.l. SR št. 17/04 in 69/05). 

Vrednost točke znaša 2,63 € (vrednost je določena s posebnim pravilnikom za neprofitna 

stanovanja). 

Faktor vpliva velikosti znaša 0,95 (v skladu s Pravilnikom o merilih in načinu ugotavljanja 

vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš 9). 

Letna stopnja najemnine znaša 4,68 % od revalorizirane vrednosti poslovnega prostora (najvišja 

dovoljena stopnja za neprofitni najem stanovanja). 

Na teh podlagah je bil opravljen izračun najemnine za 230,05 m2 poslovnih prostorov 

Zdravstvene postaje Duplek in sicer: 

MN = (321,00 točk x 2,63 x 230,05x0,95) x 4,68= 8.634,80/12 = 719,56 € oz. 3,12 €/m2. 

Po sklepu občinskega sveta z dne 27.10 2009 znaša od 1. 11.2009 najemnina, ki je usklajena z 

inflacijo, 3,31 €/m2. 

V času od 1.12.2009 do 28.2.2011 znaša po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 

inflacija 1,8 %. Za ta odstotek se, v skladu s sklepom občinskega sveta, poveča najemnina za 

navedena prostore in znaša za m2 3,36 €. 

Občinskemu svetu Občine Duplek zato predlagamo, da sprejme naslednji 

SKLEP: Najemnina za prostore Zdravstvene ambulante Duplek znaša od 1.3.2011 

3,36 €/m2. Najemnina se določi ponovno po letu dni, pri čemer se upošteva stopnja 

inflacije. 

92

TOČKA 11 

POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV 

93

4. redna seja občinskega sveta - Duplek

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?