NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 11, {tevilka 3, javno glasilo

duplek.si

NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 11, {tevilka 3, javno glasilo

LETNIK 11

[TEVILKA 3

OKTOBER 2006

Po{tnina pla~ana pri po{ti

2241 Sp. Duplek


PESEM OTROKOM

Pesem otrokom,

du{am brez glasu

krike med jokom

ve~ ne sli{imo.

Dale~ tam nekje

svetla zvezda tli

za vse tihe sanje,

kjer je vera v va{ih srcih,

upanje za vse.

Tam nekje nebesa so

samo za vas,

tam nekje nebesa so

le za va{ glas,

tam nekje nebesa so

za vso ljubezen,

ki jo va{a drobna srca dajejo…

Mar ni preve~ `e

vseh teh bole~in,

kot, da ljubezen

ni~ ve~ ne `ivi.

Mar smo res ljudje

pozabili, kje

je vir na{e sre~e,

naj sveta otrok glasovi

prebudijo vse.

Tam nekje nebesa so

samo za vas,

tam nekje nebesa so

le za va{ glas,

tam nekje nebesa so

za vso ljubezen,

ki jo va{a drobna srca dajejo…

Kar naj zloba se {opiri,

kar divjajo naj prepiri,

~ista vera v va{ih srcih

bo na koncu dneva zmagala!

Tam nekje nebesa so

samo za vas,

tam nekje nebesa so

le za va{ glas,

tam nekje nebesa so

za vso ljubezen,

ki jo va{a drobna srca dajejo…

Aleksander Me`ek

Foto: Sebastijan Polanec

NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 11, {tevilka 3, javno glasilo

IZDAJA: OB^INA DUPLEK

ODGOVORNA UREDNICA: MAJDA STRUC

UREDNI[KI ODBOR: [tefka GRI^NIK, Mateja TOPLAK, Marija TREP

LEKTORIRANJE: Tanja GREGORI^

UREDNI[TVO:

Cesta 4. julija 106, Spodnji Duplek, tel. 684 09 11, faks 684 09 28, e-po{ta obcina.duplek@duplek.si; http://www.duplek.si

Javno glasilo Novice ob~ine Duplek je na podlagi 13. ~lena Zakona o medijih (Ur. l. RS, {t. 35/02) vpisano v razvid medijev,

ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno {tevilko 172.

Glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2500 izvodov. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Duplek.

Uredni{tvo si pridr`uje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk, tako po obsegu, kot po izrazu.

Rokopisov in slik ne vra~amo.

Priprava za tisk: Grafi~na forma Hutter, tel.: 02/ 300 20 10, e-po{ta: gregor@forma-hutter.com

in tiskanje: Ma-tisk d.o.o., [pelina ulica 2, Maribor

Naslovnica: Trgatev, foto: Ivo Glonar


@UPANOV UVODNIK

Vselej sem ponosen, da sem

Duple~an, toda danes, ko dr`im

v rokah zajetno knjigo na{e

preteklosti, me ob tem navdaja

poseben zanos. Zbornik V ogledalu

~asa, ki je namenjen vsakemu

gospodinjstvu v na{i ob~ini,

ni le zapis neke davne in bli`nje

preteklosti, je vez med neko~,

danes in jutri; sporo~ilo {tevilnih

generacij, ki so `ivele tod,

novim, prihajajo~im rodovom.

Prepri~an sem, da bo zbornik

uvr{~en med najpomembnej{e

knjige v vsaki hi{i na{e ob~ine,

da ga boste pogosto vzeli v roke

in iz njega ~rpali ne le informacije,

ampak tudi tisto energijo, ki

jo dobi ~lovek, ko se zave svojih

korenin.

Z izdajo zbornika smo dostojno

zaznamovali 900. obletnico prve

pisne omembe Dupleka. Na

649 straneh odsevajo na{a prizadevanja

za trajno ohranitev

spomina na bogato zgodovinsko

izro~ilo ter neprecenljivo kul-

turno in naravno dedi{~ino teh

krajev. A V ogledalu ~asa se ne

zrcali le preteklost, z njim smo

`eleli predstaviti tudi {e vedno

premalo znane naravne lepote,

znamenitosti in posebnosti na-

{ih krajev in nanje opozoriti tudi

ljudi, ki ne `ivijo tod.

Za pripravo zbornika smo se

odlo~ili `e pred petimi leti, intenzivno

pa smo ga snovali v zadnjih

dveh. Vedeli smo, da nas

~aka zahtevno in trdo delo, prav

tako pa smo bili prepri~ani o

nujnosti, da iztrgamo pozabi to,

kar se {e da, in hkrati postavimo

zasnovo za rasto~o knjigo, ki ji

bo vsako nadaljnje obdobje dodalo

nove strani.

K sodelovanju smo pritegnili 64

avtorjev s kar 80 prispevki. Med

njimi so doma~ini, ki so se svoje

naloge lotili vestno in odgovorno,

posebno veseli pa smo,

da nam sodelovanja niso odrekli

mnogi ugledni raziskovalci in

strokovnjaki, ki u`ivajo sloves

in spo{tovanje v strokovni in

{ir{i javnosti. Pri snovanju zbornika

so delili z nami zanos in radost,

lahko bi rekel, da so s tem

postajali del nas. Tudi zato je

tako pomembno, da smo se lotili

tega projekta.

Ob tej prilo`nosti se zahvaljujem

vsem, ki ste kakorkoli pripomogli

k izdaji knjige. Vsem ob-

~anom pa `elim, da v njej najde-

jo neokrnjeno in verodostojno

podobo tudi lastne preteklosti,

odsev sedanjosti in vizijo prihodnosti.

In za konec {e misel iz zbornika:

»V ogledalu ~asa.« Zbornik je

torej zrcalo. V njem pa je – ker je

~isto - jasna podoba. Podoba tega

prostora v preteklosti in podoba

Ob~ine Duplek. Jasno podobo

potrebujemo vsi. Zaradi pravi~nega

razsojanja o preteklosti in

pravilnega vrednotenja na{e

stvarnosti.

Na{e dana{nje opredelitve pa

bodo v bistveni meri dolo~ile

na{o prihodnost.

Seveda je zbornik sestavljen

predvsem za prebivalce ob~ine

Duplek. Niso ga pripravljali literati,

temve~ zgodovinarji in strokovni

delavci ob~ine. Toda v to

knjigo smo vpletli nekaj univerzalnih

in ve~nih resnic, ki so

lahko slehernemu posamezniku

dobri `ivljenjski ka`ipoti. In ~e

pride v roke posamezniku zunaj

na{e ob~ine, verjamemo, da je

bo vesel. @e zaradi dejstva, ker

prepri~ljivo potrjuje dobro `ivljenjsko

resnico, da je dobro po-

~eti dobro. In ~e bo zaradi tega

zbornika kdo obiskal ob~ino

Duplek, mu zagotovo ne bo `al.

Naj vas ta jesen bogato obdari

ter vam prinese sre~o in zdravje!

Janez RIBI^

Novice ob~ine DUPLEK 1


OB^INA DUPLEK BO

LETOS INVESTIRALA

VE^ KOT 443 MILI-

JONOV TOLARJEV

Obseg prora~una Ob~ine Duplek bo

ve~ji za 56,6 milijona tolarjev, kar

pomeni, da zna{a za leto 2006 po rebalansu

1.125,193.224,00 SIT, je sklenil

ob~inski svet, ki se je v torek, 19. 9.

2006, sestal na 29. redni seji.

Predvidoma je bila to zadnja seja

ob~inskega sveta v tej sestavi.

Pove~anje prihodkov je zlasti posledica

dodatnih sredstev iz dohodnine, sofinanciranja

dr`ave za investicijska vlaganja

in ve~je finan~ne izravnave. Ve~je

spremembe pri odhodkih se od prvotno

zastavljenega prora~una nana{ajo zlasti

na podro~je cest in druge javne infrastrukture

in {olstva. Tako bo ob~ina

letos ve~ sredstev od prvotno planiranega

vlo`ila v obnovo vodovoda

Maribor–Zg. Duplek (26 mio. SIT ), v

dokon~anje prostorov v Osnovni {oli

Korena (30 mio. SIT) in ureditev dveh

oddelkov jasli (5 mio. SIT). Tako bo v

letu 2006 investirala 443,545.798,00

SIT. To so predvsem investicije v redno

vzdr`evanje javnih poti (26 mio.),

ob~inske ceste (20 mio.), protipra{no

ureditev manj{ih poti (44 mio.), javno

razsvetljavo (18 mio.), sekundarno

kanalizacijo (150 mio.), izdelavo lokacij-

DUPLE[KI TEDEN

PETNAJSTI VUR-

BER[KI FESTIVAL

V soboto, 17. junija 2006 so tribune vurber{kega

gradu znova o`ivele.Tudi leto{nji festival sta pove-

2 Novice ob~ine DUPLEK

OB^INSKI SVET

skega na~rta A3 (27 mio.), izgradnjo

vodovoda (35 mio.), sanacijo vodovoda

(36 mio.), izgradnjo sekundarnega

vodovoda (5 mio.), obnovo kulturnega

doma Dvorjane (20 mio.), ureditev jasli

v vrtcu Dvorjane in v Zg. Koreni (5 mio.),

izgradnjo in obnovo Osnovne {ole

Duplek (76 mio.), dokon~anje Osnovne

{ole Korena (30 mio.) in druge manj{e

investicije.

V nadaljevanju je ob~inski svet obravnaval

sklenitev pogodb o sofinanciranju

za obnovo in izgradnjo vodovoda.

Projekt Zamenjava oz. obnova

magistralnega dela vodovodnega

omre`ja Maribor–Zg. Duplek se bo

izvajal tako, da bo Mariborski vodovod,

d.d., investitor projekta, Ob~ina

Duplek pa financer. Sklenjena bo tudi

pogodba o financiranju sanacije javnega

vodovodnega omre`ja v ob~ini

Duplek v vrednosti 10 mio. SIT in

pogodba o financiranju izdelave projektne

dokumentacije za izgradnje

vodovodnega cevovoda Sp. Duplek–

Korena–@ikarce–Dolge Njive–Lenart v

vrednosti do 8 mio. SIT.

Tajda Keti{, ~lanica Judo kluba Duplek,

je vrhunska {portnica in odli~na tekmovalka.

Rezultat njenih dosedanjih

uspehov je udele`ba na svetovnem prvenstvu

v judu v Dominikanski republiki.

Njene reference so tak{ne, da v klubu

pri~akujejo, da se bo domov vrnila z

medaljo. Ob~inski svet je odli~ni {port-

zovala Ida Ba{ in Janez Toplak. Pred razglasitvijo

zmagovalcev je nastopil ansambel Braneta

Klav`arja.

Izvedbo, skladbe in besedila so na festivalu

ocenjevale strokovne komisije, ki jih je imenoval

organizator, komisija glasbenih urednikov

slovenskih radijskih postaj in ob~instvo.

nici in njenemu trenerju na podlagi

posebne pro{nje Judo kluba Duplek za

udele`bo na svetovnem prvenstvu

namenil 500.000,00 SIT donacije.

Zaradi volitev, ki bodo 22. oktobra

tega leta, je bila ta seja predvidoma

zadnja v mandatu tega ob~inskega

sveta, zato so se nekateri svetniki ob

koncu zahvalili svojim kolegom za

uspe{no sodelovanje.

AKTIVNOSTI

V OB^INI

Milena ROPO[A

Dela na razli~nih projektih v na{i

ob~ini so v polnem razmahu in ~im ve~

jih `elimo do zime zaklju~iti. Naj

navedemo le nekaj ve~jih projektov:

obnova kulturnega doma v Dvorjanah,

obnova mrli{ke ve`ice v Vurberku,

obnova pokopali{~a v Dvorjanah,

obnova republi{ke ceste skozi Duplek,

gradnja kabelskega sistema, obnova

in gradnja vodovoda, asfaltiranje cest,

obnova {olskih zgradb, gradnja

stanovanj, kanalizacije in drugi manj{i

projekti. Tudi za prihodnost pripravljamo

veliko projektov na razli~nih

podro~jih. Zato, kdor `eli videti napredek

v na{i ob~ini, ga je tudi zaznal

oziroma ga vidi.

Milena ROPO[A

IZ OB^INSKEGA URADA

Na 15. festivalu "VURBERK 2006" so bile

podeljene:

Nagrade strokovne komisije:

• za izvedbo- `irijo so sestavljali Slavko

Avsenik m.l.,Toma` Tozon, Ivo Umek, Irma

Rauh, Ur{ka ^op [majgert in Alojz Toplak:


Tudi petnajsti vurber{ki festival sta vodila Ida Ba{ in Janez Toplak. Na sliki tudi strokovna

komisija v sestavi Slavko Avsenik m.l., Toma` Tozon, Ivo Umek, Irma Rauh, Ur{ka

^op [majgert in Alojz Toplak Foto: Ivo Glonar

1. nagrada: 250.000 SIT in plaketa - ansambel

Stor`i~

2. nagrada: plaketa - ansambel Ceglar

3. nagrada: plaketa - ansambel Rubin

• nagrado za {tiriglasno petje - plaketo

Jo`eta [ifrarja je prejel ansambel Stor`i~

• za besedilo (`irija Martin Dru{kovi~, Asja

Matja`, Milena Toplak):

1. nagrada: 100.000 SIT in plaketa – Fanika

Po`ek za Deklica iz spomina

2. nagrada: 65.000 SIT in plaketa – Adi Smolar

za Vse hitro mine

3. nagrada: 35.000 SIT in plaketa – Ivan Sivec

za Adijo, zdrava pamet

• `irija glasbenih urednikov in redaktorjev

radijskih postaj je za najbolj{o skladbo

POLICIJSKI

GODBENIKI

NAVDU[ILI NA

GRADU VURBERK

Prva prireditev duple{kega tedna je bil

izjemno kakovosten in dobro obiskan koncert

Orkestra slovenske policije na gradu Vurberk.

Slovenski policijski godbeniki so prireditev

namenili ob~anom duple{ke ob~ine ob njihovem

ob~inskem prazniku. Policisti in ob~ani

Dupleka pa so se pred koncertom {e pomerili

v {portnem ribolovu.

Foto: Ivo Glonar

izbrala Ti me razume{ (Jo`e Umek/ Jo`e

Umek) v izvedbi ansambla Vandrovci, ki je

prejela 120.000 tolarjev in plaketo

Nagrade ob~instva:

1. nagrada: zlatega zmaja je prejel ansambel

Tapravi faloti za pesem Za ljubezen gre

2. nagrada: srebrnega zmaja je prejel ansambel

Vandrovc za pesem Stari prijatelj

3. nagrada: bronastega zmaja je prejel ansambel

Golte za pesem ^e je ljubezen greh

Posebno plaketo so organizatorji podelili

ansamblu Vigred,ki je sodeloval na vseh petnajstih

vurber{kih festivalih.

Marjana GLONAR

Prizori{~e vurber{kega festivala. Foto: Ivo Glonar

Novice ob~ine DUPLEK 3


SOLE MIO PO

VURBER[KO

Na vurber{kem gradu smo 24. junija

prisluhnili izjemnemu ve~eru italijanskih

podoknic, ki ga je pripravil kot svoj

avtorski projekt Jaki Jurgec, nastopili pa

so Renato Ribi~ z orkestrom, tenorist

Tim Ribi~, baritonist Jaki Jurgec, otro{ki

pevski zbor Osnovne {ole Duplek in Ana

Tina Petkov{ek. Predstava nas je vse

skupaj popeljala 500 let nazaj v najbolj

ble{~e~e obdobje vurber{ke gra{~ine.

4 Novice ob~ine DUPLEK

M.G.

OB VORO[KEM JE

MA[O DAROVAL

HRVA[KI @UPNIK

IVAN LELAS

Duple{ki teden se je tudi letos kon~al

z `e tradicionalnim `egnanjem ob

Voro{kem, ko se daruje ma{a Gorski

materi bo`ji, za{~itnici pred to~o in

naravnimi katastrofami, ki jih prina{a

poletje. Tokrat smo medse povabili

uglednega hrva{kega duhovnika patra

Ivana Lelasa iz Krapanja pri [ibeniku.

Ma{o, ki je potekala 2. julija, je posvetil

Marijini prerokbi, ki jo je sporo~ila

preko treh pastir~kov v portugalski

Fatimi.

V svoji pridigi nas je pater Ivan Lelas

opozoril na besede pape`a Benedikta,

ki je dejal, da je bilo vso obdobje biv-

{ega pape`a Janeza Pavla II. obele`eno

s tistim, kar je Marija napovedala v

Fatimi. »Leto 1917 je zgodovinski mejnik

v minulem stoletju, leto 1981 pa je

izpolnitev vsega, kar je Marija v Fatimi

napovedala: atentat na pape`a, mu~eni{ka

kri na Trgu Svetega Petra. Nepoln

mesec in pol za atentatom na Pape`a

se je Cerkvi pripetilo Me|ugorje, na

mejniku vzhoda in zahoda, na meji

`elezne zavese, ki je delila bloke in

ljudi, kulture in civilizacije, verstva in

ideologije. Me|ugorje (je) kot viden

odgovor na Pape`evo gore~o molitev

in krik Materi nebe{ki: pridi, pridi,

pridi!« je dejal pater Ivan Lelas

Iz pridige patra Ivana Lelasa: »V Fatimi

Bla`ena devica Marija pravi tistim, ki

jo vidijo: 'Videli ste pekel, kamor gredo

Na sliki Tim Ribi~, otro{ki pevski zbor O[ Duplek, Jaki Jurgec, v ozadju orkester z dirigentom

Renatom Ribi~em. Foto: Ivo Glonar

du{e (v veri) revnih in bednih

gre{nikov. Da bi jih zveli~al, je Bog ponudil

sredstvo za zveli~anje: pobo`nost

do mojega brezgre{nega neomade`evanega

srca. ^e boste po~eli,

kar govorim, bodo mnogi zveli~ani…

Nad celo ~love{tvo se bosta spustila

te`ka roka in kazen. Ne danes, ne jutri,

temve~ konec stoletja…

Bratje in sestre, vemo, kaj danes vlada

v svetu: kultura in civilizacija smrti in

morija, jezdeci apokalipse so pu{~eni

po celi planeti. Samo v zadnjih dvajsetih

letih je odkrito ve~ kot dvajset

smrtonosnih bolezni. Kjerkoli se prika`e

Marija, ona alarmira, `eli zbuditi

~love{tvo. Saj sporo~ila so na vseh

koncih sveta ista: opravljajte pokoro,

spreobrnite se in molite.«

Po besedah na{ega gosta – duhovnika

imajo te`ave in zlo, ki se pojavlja danes,

svoj 'zakaj'; namre~ katastrofe so

plod greha, zatajitve vere, motnje ravnote`ja

na zemlji. [e to je dejal: »Do

teh nujno prihaja zaradi pohuj{anja in

zavra~anja Boga. Katastrofe pa imajo

tudi svoj '~emu', saj imajo katarzi~no,

o~i{~evalno vlogo, da bi se izbranci

spreobrnili, o~istili in razsvetlili. Kon~no

imajo tudi svoj 'kako' namre~ po

vodi, ognju, vojnah, potresih, cunamijih

in drugih te`avah.«

Po ma{i je zbrane pozdravil `upan

Janez Ribi~ in se ob~anom zahvalil

za dobro sodelovanje ter podelil naziv

~astnega ob~ana ob~ine Duplek

Heinzu Williju Güsgenu. Po slovesnosti

je sprevod s prapor{~aki na ~elu kre-

Ma{o ob voro{ki je ob sodelovanju doma~ih `upnikov Ivana Vodeba in dr. Avgu{tina

Laha daroval hrva{ki pater Ivan Lelas. Foto: Ivo Glonar


nil proti prireditvenemu {otoru in

navzo~i so ga dodobra napolnili.

Praznovanje se je nadaljevalo v {otoru

z ansamblom Vini~arji.

Zgodnje popoldne tega dne je bilo

namenjeno na{im najmlaj{im. Pro-

DOLGOLETNI

PREDSEDNIK DRU[TVA

PRIJATELJEV DORMA-

GEN–DUPLEK POSTAL

^ASTNI OB^AN

OB^INE DUPLEK

Na podlagi javnega razpisa za

podelitev priznanj Ob~ine Duplek v letu

2006 je Komisija za podeljevanje priznanj

in nagrad Ob~ine Duplek letos

predlagala Ob~inskemu svetu Ob~ine

Duplek, da za ~astnega ob~ana ob~ine

Duplek v letu 2006 imenuje Heinza

Willija Güsgena, predsednika Dru{tva

prijateljev Dormagen–Duplek.

Komisija je tak{no odlo~itev sprejela

na podlagi naslednje obrazlo`itve:

»Heinz Willi Güsgen je sicer nem{ke

narodnosti in dr`avljanstva, s svojo

`eno Marino Bezjak, po rodu Duple-

~anko, je Slovenijo in ob~ino Duplek

prvi~ obiskal v letu 1982. Zaradi svojega

prijetnega zna~aja in dru`abnosti

je kmalu spoznal veliko doma~inov

in z njimi navezal prijateljske vezi.

Toda ni ostalo le pri tem. O prijaznosti

na{ih krajev in ljudi je pripovedoval

svojim prijateljem in znancem v Nem-

~iji. V letu 1990 je ustanovil Dru{tvo

prijateljev Dormagen-Duplek, ki je bilo

uradno registrirano v letu 1997. Tega

leta je bila podpisana tudi listina o prijateljstvu

med mestom Dormagen in

Ob~ino Duplek. Z ustanovitvijo dru{tva

so za~ele potekati {tevilne izmenjave

delegacij iz Dormagna in Dupleka.

Heinz Willi Güsgen je osebno pripravil

program aktivnosti za delegacije iz

Dupleka, ki so obiskale Dormagen.

Sre~anja so zajemala {portna tekmovanja

v nogometu, obisk kulturnih

prireditev ter oglede Dormagna, gospodarskih

in politi~nih institucij v kraju

in pokrajini Severno Porenje-Vestfalija.

Poskrbel je, da so na{e dele-

gram so pripravili sami s pomo~jo ~udovitih

vzgojiteljic, ki jim ne zmanjka

idej in po`rtvovalnosti, da predstavijo

del~ek vsakdanje skrbi za vzgojo in

rast na{ih mal~kov.

Kakor vsako leto smo tudi letos skle-

^astni ob~an Heinz Willi Güsgen z `eno Marino in

`upanom Janezom Ribi~em. Foto: Ivo Glonar

gacije sprejeli {tevilni ugledni predstavniki

institucij, na primer `upan

Dormagna Heinz Hilgers in kasnej{i

`upan Reinhard Hauschild, predsednica

parlamenta v Bonnu Annemarie

Renger in poslanka SPD Anni Brandt

Elsweier pa tudi `upana mest Köln in

Düsseldorf.

Heinz Willi Güsgen je bil ves ~as glavni

pobudnik, organizator in koordinator

sre~anj, ki so bila v Dormagnu, zelo pa

si je prizadeval tudi za mo`nost gospodarskega

povezovanja in sodelovanja.

Prav zaradi njegovega dela in aktivnosti

je Dru{tvo prijateljev Dormagen-

Duplek {e danes zelo aktivno. Letos bo

sre~anje ~lanov dru{tva in slovenske

delegacije iz Dupleka z bogatim {portnim,

kulturnim in zabavnim programom

spet potekalo v Nem~iji.

Njegova aktivnost je omogo~ila, da je v

okviru navedenih prijateljskih izmenjav

nili Duple{ki teden s podelitvijo priznanj

Ob~ine Duplek in priznanj na

podro~ju {porta ter izbrali najbolj{ega

{portnika, {portnico in ekipo za leto

2005.

Marjana GLONAR

Nem~ijo obiskalo ve~ kot

200 ljudi iz krajev ob~ine

Duplek. Za preno~i{~e in hrano

v ~asu obiska je poskrbel

gostitelj, udele`enci teh izmenjav

so sami poravnali le

stro{ke prevoza. Ti obiski so

prispevali k spoznavanju `ivljenja

v dr`avi z dalj{o tradicijo

demokracije, kot jo je

imela Slovenija. Udele`enci

so si tako pridobivali nove

izku{nje za vklju~evanje v

delovanje na{e mlade ob~ine.

Prav tako si je Heinz Willi

Güsgen skupaj z vodstvom

ob~ine Duplek prizadeval in

si {e prizadeva, da bi tovarna

Bayer zgradila svoj obrat

na obmo~ju ob~ine Duplek,

ker bi s tem zagotovili veliko

novih delovnih mest.«

Na podlagi Odloka o grbu,

zastavi, ob~inskem prazniku

in priznanjih Ob~ine

Duplek (MUV, {t. 2/97) in Sprememb

in dopolnitev odloka o grbu, zastavi,

ob~inskem prazniku in priznanjih

Ob~ine Duplek (MUV, 8/99) o podeljevanju

naziva ~astni ob~an odlo~a

ob~inski svet na podlagi predloga komisije

za ob~inska priznanja, podeli

pa ga `upan ob~ine na slavnosten na-

~in na osrednji prireditvi ob ob~inskem

prazniku pred ob~insko zgradbo.

Leto{nji predlog za podelitev tega ~astnega

naziva je ob~inski svet obravnaval

in ga sprejel na junijski seji.

Zaklju~na prireditev ob ob~inskem

prazniku je potekala v vzdu{ju medsebojnega

povezovanja in sodelovanja

znotraj in tudi preko meja ob~ine. K

temu so pripomogli tudi ~astni ob~an,

po narodnosti Nemec, in delegacija iz

Japonske ter duhovnik Ivan Lelas iz

Krapnja na Hrva{kem.

Milena ROPO[A

Novice ob~ine DUPLEK 5


OBISK DELEGACIJE

IZ JAPONSKE

V juniju se je v ob~ini Duplek na uradnem

in prijateljskem obisku mudila

deset~lanska delegacija iz Japonske.

Obisk je trajal deset dni.

@upan ob~ine Duplek Janez Ribi~ je

28. junija 2006 pripravil sprejem za

goste iz te daljne de`ele. Sprejel je

`upana mesta Hanava Kiku~ija Motofumija

s soprogo, namestnika `upana

Jo{inarija Masaruja, direktorja

ob~inskega sveta Suzukija Micuakija

ter ve~ ob~inskih svetnikov mesta

Hanava, ki so tudi uspe{ni gospodarstveniki.

Ogledali so si {olo v Sp.

Dupleku, tega dne pa so v cerkvi sv.

Barbare v Zg. Koreni gostje in gostitelji

priredili skupni koncert opernih arij v

izvedbi Suzukija Hidejukija in Tima

Ribi~a.

TADEJ ^EH IN TAJDA

KETI[ [PORTNIKA

LETA

V aprilu tega leta je bil v Novicah ob~ine

Duplek objavljen javni razpis za podelitev

priznanj Ob~ine Duplek, med katerimi

so tudi priznanja za {portne dose`ke.

Na podlagi posredovanih predlogov

in v skladu s Pravili za podelitev

naziva {portnik leta ob~ine Duplek ter

priznanj Ob~ine Duplek za dose`ke na

podro~ju {porta je komisija za podeljevanje

priznanj in odlikovanj Ob~ine

Duplek med {tevilnimi uspe{nimi {portniki

v na{i ob~ini izbrala tiste, ki so v

letu 2005 dosegali najbolj{e rezultate

oz. so vlo`ili najve~ truda. Po tradiciji,

ki se je pri~ela in se razvija z delovanjem

Ob~ine Duplek, so priznanja prejeli

iz rok `upana ob~ine Duplek Janeza

Ribi~a na zaklju~ni prireditvi ob ob~inskem

prazniku, Duple{kem tednu.

Najvi{ja priznanja so dobili naslednji

{portniki:

[PORTNIK LETA: TADEJ ^EH

Tadej je osvojil 7. mesto na kadetskem

evropskem prvenstvu 2005 in je dr-

`avni prvak za leto 2005 pri kadetih

(do 17 let) v kategoriji do 66 kg),

6 Novice ob~ine DUPLEK

Delegacija iz Japonske na sprejemu v ob~ini Foto: Ivo Glonar

Delegacija se je udele`ila {e nekaterih

prireditev v okviru praznika ob~ine

Duplek Duple{kega tedna. Posebno

do`ivetje za obiskovalce zaklju~ne

prireditve ob Duple{kem tednu je bil

[portnik leta Tadej ^eh.

Foto: Ivo Glonar

nastopil pa je tudi na olimpijadi mladih

2005 v Lignanu v Italiji. V letu 2005 je

bil ~lan slovenske kadetske in mladinske

reprezentance. Je nosilec ~rnega

pasu, 1. DAN, in {tipendist OK Slovenije.

Poleg navedenega je osvojil 10 prvih

mest, 2 drugi mesti in 4 tretja mesta

na mednarodnih turnirjih doma in v

tujini pri kadetih do 17 let, mladincih

do 20 let, nastopal pa je tudi v konkurenci

mlaj{ih ~lanov do 23 let in ~lanov.

Je tekmovalec ~lanske ekipe JK Duplek,

ki je v drugi slovenski judo ligi osvojila

5. mesto.

nastop ~lanov japonske delegacije v

tradicionalnih obla~ilih de`ele vzhajajo~ega

sonca. Predstavili so tradicijo

sajenja ri`a.

Milena ROPO[A

Odli~ne rezultate niza tudi v tem letu,

saj je aprila 2006 na mladinskem

dr`avnem prvenstvu osvojil 3. mesto

in je ~lan slovenske mladinske reprezentance.

[PORTNICA LETA: TAJDA KETI[

Tajda je na olimpijadi mladih 2005

osvojila 1. mesto, na kadetskem evropskem

prvenstvu je bila 3. Nastopila

je tudi na mladinskem evropskem

prvenstvu, kjer je osvojila 9. mesto. Je

dr`avna prvakinja za leto 2005 pri

kadetinjah (do 17 let) in mladinska

[portnica leta Tajda Keti{. Foto: Ivo Glonar


dr`avna prvakinja za leto 2005 (do

20 let), vse v kategoriji do 52 kg. Na

dr`avnem prvenstvu srednjih {ol je

osvojila 3. mesto, 2. mesto pa ji je pripadlo

tudi na dr`avnem prvenstvu v

izvajanju judo kat v ~lanski konkurenci.

Na A-turnirju mladinskega svetovnega

pokala v Paksu je osvojila 5.

mesto. V letu 2005 je bila stalna ~lanica

slovenske kadetske in mladinske

reprezentance. Tajda je nosilka ~rnega

pasu, 1. DAN, in je {tipendistka OK

Slovenije.

Poleg tega je osvojila {e 17 prvih, 4

druga in 4 tretja mesta na turnirjih

doma in v tujini. Nastopala je v konkurenci

kadetinj (do 17 let), mladink

(do 20 let) in mlaj{ih ~lanic (do 23 let)

ter ~lanic.

Odli~ne rezultate niza tudi v tem letu,

saj je tudi v 2006 postala mladinska

dr`avna prvakinja (do 20 let) in prvakinja

pri mlaj{ih ~lanicah (do 23 let) ter

3. pri ~lanicah v kategoriji do 57 kg in

je stalna ~lanica slovenske mladinske

reprezentance.

EKIPA LETA: PRVA MO[KA ^LANS-

KA EKIPA JUDO KLUBA DUPLEK

^lanska ekipa JK Duplek se je v letu

2005 uvrstila v drugo slovensko judo

ligo, kjer je uspe{no nastopala in osvojila

kon~no peto mesto in si tako zagotovila

nastopanje v drugi SJL tudi v

letu 2006.

Za ekipo so tekmovali Dorijan Jamni{ek,

David [pendal, Jan Per{a,

Tadej ^eh, Alja` Petri~, Gregor

Krajnc, Rok Kos in Bojan Danko.

Prav tako vrhunske {portne rezultate

so dosegli {portniki, ki so prejeli priznanja

za vrhunske {portne dose`ke:

Jaka Juvan tekmuje v motokrosu. V

letu 2005 je prestopil iz razreda 65

ccm v mo~nej{i razred s 85 ccm,

podmladek do 13 let. V tekmovanju

za dr`avno prvenstvo je dosegel enkrat

2. mesto, dvakrat 3. mesto, trikrat

4. mesto in enkrat 5. mesto, tako da je

skupno zasedel 4. mesto. Sodeloval je

tudi v pokalnem tekmovanju Akrapovi~,

v skupnem se{tevku je v tem pokalu

osvojil 3. mesto.

Dorijan Jamni{ek je v letu 2005

osvojil 3. mesto na mladinskem dr-

`avnem prvenstvu v judu (do 20 let),

3. mesto na prvenstvu srednjih {ol,

prav tako 3. mesto na dr`avnem

prvenstvu mlaj{ih ~lanov (do 23 let) in

7. mesto na dr`avnem prvenstvu ~lanov,

vse v kategoriji do 60 kg, s ~imer

se je uvrstil v {ir{i krog mladinskih

reprezentantov .

Poleg tega je osvojil dve 1. mesti, dve

2. mesti ter dve 3. mesti na mednarodnih

turnirjih doma in v tujini v konkurenci

mladincev, mlaj{ih ~lanov in

~lanov. Je tekmovalec ~lanske ekipe JK

Duplek, ki je v drugi slovenski judo

ligi osvojila 5. mesto.

Odli~ne rezultate niza tudi v tem letu,

saj je v 2006 osvojil 3. mesto na mladinskem

dr`avnem prvenstvu, 2.

mesto na dr`avnem prvenstvu mlaj{ih

Ekipa leta: Prva mo{ka ~lanska ekipa Judo kluba Duplek. Foto: Ivo Glonar

~lanov in 2. mesto na dr`avnem prvenstvu

~lanov.

Kristina Vr{i~ je dr`avna prvakinja

za leto 2005 pri starej{ih deklicah (tekmovalke

do 15 let) v kategoriji do 40

kg in dr`avna prvakinja v isti kategoriji

tudi pri kadetinjah (do 17 let). Je tudi

zmagovalka slovenskega pokala za leto

2005 v posami~ni konkurenci starej{ih

deklic (do 15 let). Poleg tega je osvojila

21 prvih mest in 1 tretje mesto na mednarodnih

turnirjih doma in v tujini v

konkurenci starej{ih deklic in kadetinj.

Je ~lanica ekipe, ki je osvojila slovenski

pokal za leto 2005 v konkurenci starej-

{ih deklic.

Odli~ne rezultate niza tudi v letu 2006,

saj je postala kadetska dr`avna prvakinja

za leto 2006 v kategoriji do 44 kg,

{olska dr`avna prvakinja za leto 2006

v isti kategoriji, mladinska dr`avna

prvakinja v kategoriji do 48 kg in dr-

`avna prvakinja pri mlaj{ih ~lanicah

(do 23 let) v isti kategoriji.

Tim Le{nik je dr`avni prvak v kategoriji

starej{ih de~kov za leto 2005 v

kategoriji do 60 kg in je tudi zmagovalec

slovenskega pokala za leto 2005

v posami~ni konkurenci starej{ih de~kov.

Osvojil je tudi 3. mesto na dr`avnem

prvenstvu [[D O[.

Osvojil je tudi 8 prvih mest, 1 drugo

mesto in 7 tretjih mest na turnirjih

doma in v tujini v konkurenci starej{ih

de~kov in kadetov.

Uspehe niza tudi v letu 2006, saj je na

dr`avnem prvenstvu [[D O[ v kategoriji

do 66 kg osvojil 2. mesto.

Priznanje za {portne dose`ke so prejeli

Alja` Petri~, Rok Kos, Katja Senekovi~,

David [pendal, Gregor

Krajnc, Jan Per{a, Jasna [kofi~,

Jerneja Senekovi~, Tadej Mulec,

Tadej Senekovi~, vsi iz Judo kluba

Duplek, za dose`ene odli~ne rezultate

na doma~ih in mednarodnih turnirjih.

Podeljena so bila tudi priznanja za perspektivnega

{portnika. Dobili so jih

Domen Igli~ar, Nicole Ben~i~ in

Jasna Pu{nik.

Priznanje za zasluge na podro~ju

{porta je za dolgoletno vodenje [portnega

dru{tva Zimica dobil Matja`

Pintari~.

Milena ROPO[A

Novice ob~ine DUPLEK 7


DNEVI

USTVARJALNOSTI

V sklopu Duple{kega tedna je bila v

petek, 30. junija odprta razstava Dnevi

ustvarjalnosti.

Dvorana je bila polna na{ih stalnih in

novih razstavljavcev, ki so z veseljem

sprejeli na{e povabilo. Najprej naj se

zahvalimo na{im stalnim razstavljavcem,

ki so z veseljem ~akali na{ praznik,

da nam lahko poka`ejo svoje izdelke

in pokramljajo v dru`bi s prijatelji

in drugimi ob~ani. To so Dru{tvo

kme~kih `ena Duplek, Vinogradni-

{ko dru{tvo Trta, Ekolo{ka kmetija

Leni~, ~ipkarice iz Zavrha, pletar

Franc Kosi iz Hajndla pri Veliki Nedelji

in prijateljice iz Huma pri

Ormo`u, ki nam vsako leto izdelajo

~udovite ro`e iz papirja, Zalo`ba

obzorja, pevsko dru{tvo Zrelo

klasje.

Mladi ustvarjalci odkrivajo svoje talente. Foto: Ivo Glonar

MINISTER ZA

LOKALNO

SAMOUPRAVO

OBISKAL OB^INO

DUPLEK

Minister za lokalno samoupravo in

regionalni razvoj dr. Ivan @agar je na

povabilo `upana ob~ine Duplek Janeza

Ribi~a 18. septembra 2006 obiskal

ob~ino Duplek. Tema razgovora z ministrom

@agarjem so bili regijski razvojni

program za obdobje 2007-2013,

izvajanje aktivnosti v okviru ~ezmejnega

projekta EVROREGIJA SV Slovenija–avstrijska

[tajerska in delovanje

8 Novice ob~ine DUPLEK

Letos so se razstave prvi~ udele`ile tudi ~lanice ro~nodelskega kro`ka iz Korene in

prikazale ~udovite izdelke. Foto: Ivo Glonar

Posebej moramo pohvaliti tiste, ki so

se razstave udele`ili prvi~ in jo s tem

popestrili. Ta pohvala je {e posebej

namenjena mladim pod vodstvom

Tamare Peklar, ki so se predstavili z

lastnimi izdelki, vrednimi ogleda in

tudi nakupa, hkrati pa so vsak dan

organizirali razne delavnice.

Razstavo Dnevi ustvarjalnosti smo

zaprli skupaj z razstavo kmetijske mehanizacije

na ve~er zadnjega dne

praznovanja.

Dnevi prijetnega dru`enja so kar prehitro

minili. Znova smo postali bogatej{i

za nove izku{nje, dobili smo nove

prijatelje.

[e enkrat hvala vsem z `eljo, da se prihodnje

leto sre~amo tako ali druga~e!

Marjana GLONAR

@upan Janez Ribi~ izro~a ministru @agarju prvi zbornik ob~ine Duplek “V ogledalu

~asa”. Foto: Marjana Glonar


lokalne samouprave v ob~ini Duplek.

V pogovorih so sodelovali predstavniki

Mariborske razvojne agencije

(MRA), ki zagotavlja ob~inam strokovno

pomo~ pri pripravi regijskega razvojnega

programa za obdobje 2007–

2013. V okviru MRA je ustanovljena

tudi Koordinacijska pisarna EVROREGI-

JE SV Slovenija–avstrijska [tajerska.

OBRTNA CONA BO

TUDI V DUPLEKU

Vse zainteresirane obrtnike in podjetnike,

ki `elite svojo dejavnost opravljati

v obrtni coni, prosimo, da podate

pisno namero o vklju~itvi v obmo~je

obrtne cone z vsemi `eljami in predlogi.

Na podlagi va{ega pisma o nameri

vas bomo povabili na razgovor o va{ih

interesih in `eljah. Podrobnej{e informacije

lahko dobite v Ob~inskem uradu

Ob~ine Duplek v ~asu uradnih ur pri

Francu Bebru.

Ob~ina Duplek je v letu 2004 kon~no

v svojih prostorskih aktih opredelila

obmo~je, kjer bo mogo~e urediti

poslovno-obrtno cono. Obrtna cona v

velikosti pribli`no 5 hektarjev le`i v

Zgornjem Dupleku med regionalno

cesto Maribor-Duplek-Vurberk-Ptuj in

lokalno cesto, ki vodi skozi zaselek

Zabrege v Zgornjem Dupleku.

Da bi se lahko lotili konkretnih

aktivnosti, je treba izdelati ob~inski

lokacijski na~rt (OLN) za nameravani

poseg v prostor. Na podlagi javnega

razpisa je bil za izdelovalca ob~inskega

lokacijskega na~rta izbran

zavod ZUM urbanizem, planiranje,

projektiranje, d.o.o., iz Maribora.

Za gradnjo v obrtni coni so `e izrazili

RAZDELJENE

SUBVENCIJE ZA

SPODBUJANJE

PODJETNI[TVA

V Novicah ob~ine Duplek, ki so iz{le

junija letos, je Ob~ina Duplek objavila

razpis za dodelitev subvencij za spodbujanje

podjetni{tva v ob~ini Duplek.

Zbiranje vlog je bilo zaklju~eno zadnji

Ministru so predstavili izvajanje

aktivnosti za pripravo projektov za

regijski razvojni program za obdobje

2007–2013 in aktivnosti, ki se v okviru

projekta EVROREGIJA SV Slovenija–

avstrijska [tajerska `e izvajajo. Poudarili

so, da bi lahko bila projektna

partnerstva, mre`e in sodelovanja {e

posebno uspe{ni na podro~ju okolja

interes nekateri lastniki zemlji{~. Ker

bi `eleli, da je OLN izdelan kvalitetno

in tako, da bo v najve~ji mo`ni meri

vseboval tak{ne re{itve, kot jih `elijo

bodo~i koristniki obrtne cone, `elimo

pridobiti potencialne kandidate in nji-

in narave (obnovljivi viri in podobo),

gospodarstva (mala in srednje velika

podjetja), turizem (turisti~ni cilji), kulture

in medsektorskega sodelovanja.

Minister @agar je ob tej prilo`nosti

izrazil zadovoljstvo z delovanjem

lokalne samouprave v ob~ini Duplek.

Milena ROPO[A

Slika: Ume{~enost obmo~ja na~rtovane obrtne cone Duplek v prostor – prikaz na digitalnem

»orto foto« na~rtu

dan julija. Na razpis je prispelo 11

vlog, od tega {tiri za subvencijo za

odpiranje nove dejavnosti, dve za

novo obratovalnico, ena za nova

delovna mesta in {tiri za samozaposlitev.

Desetim vlogam je Komisija

za dodeljevanje subvencij za spodbujanje

podjetni{tva ugodila, eno pa je

zavrnila, ker ni ustrezala pogojem

razpisa. Subvencija v bruto znesku

zna{a dve povpre~ni neto pla~i v

hove predloge.

Va{e potrebe bo izdelovalec lokacijskega

na~rta preu~il in jih, ~e bo to

mogo~e, vklju~il v ob~inski lokacijski

na~rt obrtne cone.

Franc BEBER

Republiki Sloveniji za leto 2005, v

bruto znesku predstavlja 352.572,00

SIT, razen v primeru subvencije za

novo delovno mesto, kjer, v skladu s

Pravilnikom o subvencijah za spodbujanje

podjetni{tva, zna{a subvencija

eno povpre~no neto pla~o v RS v letu

2005 .

Milena ROPO[A

Novice ob~ine DUPLEK 9


V OGLEDALU ^ASA

Predstavitev prvega zbornika

ob~ine Duplek v korenski dvorani.

V sredini meseca septembra je iz{el

dolgo pri~akovani zbornik ob~ine

Duplek V ogledalu ~asa. Dolgotrajne

priprave in zbiranje gradiva so dale 649

strani gradiva, kjer je trajno zapisana

zgodovina na{ih krajev, predstavljeni

na{i kraji in nenazadnje na{i prebivalci.

V knjigi je veliko slikovnega in dokumentarnega

gradiva, imensko kazalo

pa daje knjigi {e dodano vrednost.

Na predstavitvi je zbornik predstavil

glavni urednik mag. Marjan To{.

Foto: Ivo Glonar

OBNOVA VODOVO-

DA DUPLE[KI VRH

Najbolj kriti~na je v zadnjih mesecih

postala vodovodna linija, ki poteka ob

cesti v Duple{ki vrh v Sp. Dupleku.

Skoraj ni bilo ve~ dneva, da na tej liniji

ne bi bilo enega ali tudi ve~ lomov

cevi. Kljub temu, da smo na~rtovali

10 Novice ob~ine DUPLEK

Predstavitve so se udele`ili {tevilni avtorji in drugi vabljeni gostje. Foto: Ivo Glonar

Obse`na knjiga je nastajala pod vodstvom

glavnega urednika magistra

Marjana To{a, v uredni{kem odboru

pa so bili {e arhitekt Peter Po`auko,

Tatjana Jamnik, dr. Anton O`inger,

dr. Branko Kramberger.

Knjigo sta tehni~no uredila arhitekt

Peter Po`auko in akademski slikar

Peter Vernik, prav tako je njuno delo

grafi~na podoba, ra~unalni{ki prelom

je pripravil Gregor [mon iz Grafi~ne

forme Hutter.

Tekste je lektorirala Tanja Gregori~,

prevode v nem{ki jezik pa je pripravila

Metka Krajnc. Knjiga je iz{la v 2500

izvodih. Veliko ob~anov je zbornik `e

obnovo te linije isto~asno z rekonstrukcijo

ceste, smo se morali interventno

odlo~iti za obnovo vodovodnega

cevovoda `e sedaj. Obnovili bomo

cevovod v dol`ini nekaj ~ez 1000

metrov, vrednost celotnih del pa bo

zna{ala blizu 30 milijonov tolarjev. Kot

povsod, tudi tukaj isto~asno poteka

izgradnja kabelske TV.

prevzelo, vsi ostali pa to lahko storijo v

~asu uradnih ur. Ugotovili smo, da je

zanimanje za zbornik veliko, saj je do

tega ~asa, ko ta prispevek pi{emo, bilo

prevzetih okrog 1400 zbornikov.

Urednik mag. Marjan To{ je v uvodnem

nagovoru na prestavitvi zbornika

dejal, da so pri tako obse`nem delu

seveda mo`ne tudi napake, ki lahko

nastanejo iz razli~nih vzrokov, zato

vabimo vse, da morebitne pomanjkljivosti

ali dodatne predloge posredujete

v ob~inski urad, da bi jih pri

pripravi ponatisa lahko upo{tevali.

IZ VA[KIH SKUPNOSTI

Marjana Glonar

V teh jesenskih mesecih pa bomo

za~eli tudi z izgradnjo prve faze tranzitne

vodovodne linije od mostu ~ez

reko Dravo do gramoznice v Zg.

Dupleku. Dol`ina prve faze je pribli`no

1000 metrov, vrednost investicije

pa blizu 30 milijonov tolarjev. Za

navedeno investicijo bomo pridobili

17.298.593,00 tolarjev nepovratnih


sredstev iz javnega razpisa Ministrstva

za lokalno samoupravo in regionalno

politiko, na katerega smo se v za~etku

leta prijavili.

Vsekakor moramo stvari pripravljati

dolgoro~no in zato smo v za~etku

leto{njega leta skupaj z Ob~ino Lenart

podpisali Pismo o nameri sodelovanja

pri izgradnji regionalnega tranzitnega

vodovodnega cevovoda s pripadajo~imi

objekti, ki bo potekal od Sp. Dupleka

ob Korenski cesti do pre~rpali{~a

v Sp. Koreni ter dalje mimo cerkve sv.

BOLJ UREJENA

POKOPALI[^A

V teh dneh smo za~eli skoraj isto~asno

urejati pokopali{~ni rob z novimi opornimi

zidovi ter potmi na pokopali{~u v

Dvorjanah; in obnavljati mrli{ko ve`ico

na pokopali{~u na Vurberku.

Vsekakor je prav, da skrbimo tudi za

tisti zadnji prostor, kjer lahko obiskujemo

na{e rajne oziroma tiste, ki smo

jih v `ivljenju imeli radi ter se jih radi

spominjamo, to je pokopali{~e. Na

pokopali{~u v Dvorjanah bomo izvedli

nove betonske {karpe na severozahodnem

delu ter severnem delu in ob

teh {karpah posadili `ivo mejo tis. Po

samem pokopali{~u pa bomo uredili

tudi poti v proti-pra{ni izvedbi tako,

da bodo prijetne za hojo in videz.

Barbare v Zg. Koreni do novega vodohrana

v @ikarcah na Breznerjevem

hribu. Vodovodni cevovod bo od tega

vodohrana dalje potekal ~ez Dolge

njive v Voli~ino v Ob~ini Lenart. Tako

bo javno vodovodno omre`je v na{i

ob~ini kro`no povezano od Maribora

in Miklav`a z Lenartom in Pesnico

nazaj z Mariborom, kar bo pove~alo

varnost vodo oskrbe v na{i ob~ini,

hkrati pa bodo ob~ani v Koreni in

@ikarcah pridobili novo javno vodovodno

omre`je. Vsekakor je vsem nam

jasno, da bo navedena investicija

Obnova strehe na vurber{ki mrli{ki ve`ici Foto: Rarja Rojko

zahtevala znatna sredstva, ki jih sama

ob~ina ne more kratkoro~no zagotoviti.

Zaradi tega bomo posku{ali pridobiti

del sredstev na javnih razpisih

za dr`avna ali evropska nepovratna

sredstva.

Ker pa se lahko na javne razpise prijavimo

le z ustrezno projektno in

investicijsko dokumentacijo, smo z

rebalansom prora~una zagotovili 8

mio. SIT za izdelavo projektne dokumentacije.

Franc BEBER

Gradnja {karpe na pokopali{~u v Dvorjanah Foto: Darja Rojko

Na mrli{ki ve`ici na Vurberku smo te

dni zamenjali celotno kritino, ki je bila

{e iz salonitnih plo{~ z azbestom, z

ope~no kritino tipa bobrovec skupaj z

`lebovi.

Ob mrli{ki ve`ici smo z delavci Re`ijskega

obrata izvedli novo {karpo ter

pot. Na samem objektu bomo na zadnji

strani zamenjali vrata sanitarij in

prepleskali zidove. Tako bo prenovljena

mrli{ka ve`ica primerno slu`ila svojemu

namenu. Vrednost ureditve pokopali{~

na Vurberku in v Dvorjanah

bo po oceni zna{ala pribli`no 6 milijonov

tolarjev.

Franc BEBER

Novice ob~ine DUPLEK 11


EKOLOGIJA

NA VURBERKU RE[ILI IZVIR

POTOKA, DEL GOZDI^KA

^lovek je sposoben delovati z mo~jo, ki

varuje ali uni~uje. Sami smo odgovorni

za vse, kar delamo, in tudi, ~e ne ukrepamo,

ko bi morali! Ko bo pod sekiro padlo

zadnje drevo, v mre`o ujeta {e zadnja

riba, onesna`ena {e zadnja reka, bo

~lovek ugotovil, da denarja ne more jesti!

Primer Vurberka dokazuje, da smo se v

ob~ini Duplek vsaj nekateri tega za~eli

zavedati.

Morda ~ez nekaj ~ez desetletij ne bo ve~

drevja, ki bi nam povzro~alo skrbi ob

nevihtah … Kisli de`, ki ga povzro~ajo

plini pri kurjenju premoga in izpu{ni

plini avtomobilov, pu{~a posledice. Ko

pridejo `veplovi dioksidi in du{ikovi oksidi

v stik z vla`nim zrakom, se stopijo

in tvorijo du{ikovo in `vepleno kislino.

Na zemljo pada kisli de`. Posledica je

uni~enje `ivljenja. Smreke, jelke, bukve

`e ka`ejo posledice tudi pri nas, v Sloveniji.

Onesna`enje voda: V razvitih industrijskih

de`elah, kjer ~rpajo vodo iz rek, se

te ne izsu{ijo, ker se odpadna voda vra-

~a vanje, pravijo. Za Temzo velja, da

»ste~e skozi telesa ve~ ljudi, preden se

izlije v morje«. Vsakodnevno povpre~no

porabimo okoli 150 ali ve~ litrov vode,

precej se je izgubi po starih in dotrajanih

vodovodnih ceveh, mnogo je ste~e

iz netesnih pip. Mnogo vode `rtvujemo

KLOPOTCI SO

ZAPELI IN

ZAROPOTALI SO

GRADBENI STROJI

12 Novice ob~ine DUPLEK

EKOLO[KI KOTI^EK

za avtomobile, za trato, da bo lep{a kot

sosedova.

Vredno posnemanja

Zanimivo dogajanje se je na Vurberku

– Faro{ak za~elo lani, ko je Franc

Jesenek prvi~ pobral in ob cesto nalo`il

odvr`ene odpadke. Vlo`enega je bilo

veliko truda. Ob~ina je sodelovala s

odva`anjem. Napisanih je bilo kar nekaj

dopisov, podanih svetni{kih vpra{anj

in pobud na sejah ob~inskega sveta.

Pogovori so tekli tudi s primestno

~etrtjo Grajena, saj ni bilo natan~no

znano, kje poteka meja med ptujsko in

duple{ko ob~ino. Ko so bili odpadki

enkrat nalo`eni ob cesti, jih je nekdo

pa~ moral odpeljati.

Tako se je po~asi praznilo divje odlagali{~e

v kotanji. Danes je pravo veselje

pogledati ta predel. Pti~ki spet vese-

Med prora~unskimi projekti v na{i ob~ini

je vsekakor najpomembnej{a vodo- oskrba.

@e v poletnih mesecih smo pri~eli z

izgradnjo vodovodne linije od cerkve sv.

Martina v Dvorjanah do doma~ije Vilka

Krepka pod Vurberkom s prvim krakom,

lo `vrgolijo, gozdne rastline so prekrile

rano, ki jo je povzro~il ~lovek naravi.

Narava je zadihala s polnimi plju~i.

Predel danes velja za primer vztrajnosti

in trme posameznikov, da dose`emo

cilj. Smeti tam ne odlagajo ve~, okolje

je o~i{~eno! Ko{~ek prelepega Vurberka

je iztrgan opusto{enju in ohranjen za

doma~ine in tujce. Ostal je le {e problem

ekolo{kega otoka ({tevilka 8 ali 9),

ki bi ga morali preseliti na obmo~je ob

avtobusnem obra~ali{~u, kot predlagajo

nekateri doma~ini. Ekolo{ki otok bi

bil pod nadzorom in s tem bolje

vzdr`evan. Pa tudi prakti~no bi bilo, saj

se {tevilni vsakodnevno vozijo mimo in

lahko mimogrede kaj odlo`ijo. Sicer pa

so na ve~ini ekolo{kih otokov problem

posode.

Zgled z Vurberka je vreden posnemanja!

Franc FRAS

Ko je na enem kraju o~i{~eno, se navlaka pojavi drugje. Na sliki: odlo`eni odpadki ob

cesti v Zgornjem Dupleku Foto: Franjo Kosi

KOMUNALA

ki je `e skoraj v celoti kon~an, drugi krak

do naselja pod Faro{akom pa bomo

sku{ali izvesti v naslednjih tednih.

Celotna dol`ina novozgrajenega vodovodnega

cevovoda je pribli`no 2000

metrov, ocenjena vrednost monta`nih


in zemeljsko – gradbenih del pa zna{a

okrog 20 milijonov tolarjev.

Pomembno je, da smo se uspeli s podjetjem

KRS Rotov` d.d. dogovoriti, da

ob trasi za vodovod isto~asno gradi

tudi kabelsko kanalizacijo za kabelsko

televizijo in internet.

V OB^INI DUPLEK

KMALU DVE

DR@AVNI CESTI

Ceste se glede na »pomembnost« delijo

na dr`avne in ob~inske. V Ob~ini

Duplek smo do sedaj imeli le eno

dr`avno cesto z ozna~bo R3-710, ki

pelje iz Maribora preko Zg. in Sp.

Dupleka ter Dvorjan in Vurberka na

Ptuj.

OBNOVA CESTE

SKOZI SPODNJI

DUPLEK

V septembru je potekala preplastitev

ceste od Sp. Dupleka pri

~rpalki do za~etka naselja Dvorjane.

Omenjena cesta je dr`avna,

kar pomeni, da je sredstva za obnovo

zagotovila dr`ava. Izvajalec

del je bilo Cestno podjetje Maribor.

Navedeni odsek je bil `e zelo

po{kodovan in na dolo~enih mestih

nevaren, zato je bila obnova

nujno potrebna. Rekonstrukcija

ceste, ki bo znatno izbolj{ala prometno

povezavo med naseljema

Sp. Duplek in Dvorjane pa tudi

med Mariborom in Ptujem, se bo

po napovedih ministrstva za promet

pri~ela konec leta 2007 oziroma

v letu 2008.

Omenjeni odsek pa je v naslednjih letih

predviden za celovito rekonstrukcijo,

zato se je verjetno kdo vpra{al, ali bo

rekonstrukcija ceste izvedena.

Ministrstvo za promet, Direkcija RS za

ceste, ob sodelovanju in aktivnem

zavzemanju vodstva Ob~ine Duplek

`e ve~ let izvaja aktivnosti za celovito

rekonstrukcijo tega cestnega odseka.

V vodovodnem omre`ju smo za~eli tudi

s povezavo `e zgrajenega dela vodovodnega

omre`ja izpred dveh let v delu

naselja Pe~ic v Zg. Dupleku s sekundarnim

napajalnim vodom. Dol`ina navedenega

vodovodnega cevovoda bo

pribli`no 500 metrov, vrednost inves-

Po ve~letnem trudu in zavzemanju

na{ega `upana Janeza Ribi~a ob

pomo~i poslanca Franca Kanglerja ter

`upana in poslanca iz Ob~ine Destrnik

Franca Puk{i~a pa je pred dnevi na

Vladi Republike Slovenije bil sprejet

sklep, da bo s 01. 01. 2007 postala

republi{ka cesta tudi cesta, ki pelje iz

Sp. Dupleka po Sp. Koreni mimo

Hrastnika v Zg. Koreno ter dalje skozi

@ikarce in Dolge njive v Selce in nato v

Destrnik. Za na{o ob~ino je to pomem-

Pravkar odkupujejo zemlji{~a za izgradnjo

ceste. Sklepanje pogodb o

nakupu zemlji{~ z ob~ani vodi Direkcija

RS za ceste.

Predvideno je, da bo cesta {ir{a, zgrajeni

pa bodo tudi plo~nik, kolesarska

steza, kanalizacija, javna razsvetljava,

vodovod, telekomunikacijski kabli,

polo`eno bo tudi omre`je za kabelsko

ticije pa skoraj 9 milijonov tolarjev.

Tudi tu bo isto~asno izvedeno kabelsko

omre`je {e bolj pomembno pa je, da

bomo isto~asno raz{irili del javne poti

ter jo obnovili z asfaltno prevleko.

Franc BEBER

bna pridobitev predvsem zato, ker bo

od sedaj naprej za vzdr`evanje te

ceste, ki stro{kovno zna{a precej{nja

sredstva, v skrbela dr`ava. Vsi pa

dobro vemo tudi, da je cesta predvsem

skozi Sp. Koreno zelo dotrajana in

potrebna temeljite obnove in tudi to

bo sedaj financirala dr`ava. Skratka,

ve~letni trud `upana Ribi~a in Puk{i~a

ni bil zaman.

Franc BEBER

Obnova ceste skozi Sp.Duplek. Foto: Ana Kranvogel

televizijo. Trasa ceste bo nekoliko

spremenjena in prestavljena. Namesto

kri`i{~a, ker je sedaj odcep proti Koreni,

bo zgrajen rondo, le da bo nekoliko

vi{je, za mostom ~ez Korenski

potok, od kro`i{~a v smeri Dvorjan pa

bo cesta potekala levo od vrtnarstva

Tement.

Milena ROPO[A

Novice ob~ine DUPLEK 13


UREDITEV CESTE

K DRAVI

V leto{njem letu na~rtujemo {e ureditev

javne poti Ceste k Dravi, ki vodi

mimo gosti{~a Valerija do Mer~nikove

doma~ije v Sp. Dupleku. Na tej trasi smo

izvedli javno kanalizacijo za odvajanje

meteornih in fekalnih voda ter tudi omre`je

za kabelsko TV. V naslednjih dneh

pa bomo sku{ali izvesti proti pra{no

za{~ito z asfaltno prevleko. Dol`ina trase

zna{a nekaj manj kot 500 metrov.

Celotna vrednost ureditve ceste s kanalizacijo

pa bo stala blizu 20 milijonov

tolarjev.

Urediti pa `elimo tudi {e nekaj drugih

kraj{ih ob~inskih cest in to:

• Javno pot v Spodnji Koreni od Stanka

Dvor{aka do Pulkovih in Ivanu{evih

v dol`ini pribli`no 300 metrov. Ureditve

te poti je ocenjena na okoli 10

milijonov SIT.

• Javno pot za naselje pod Vurberkom

SVETLE POTI SO

TUDI VARNEJ[E

Javna razsvetljava ima v kraju ve~

pomenov. Eden izmed njih je vsekakor

varnost otrok, ki v jesenskih in zimskih

dneh `e v temi gredo v {olo ali pa

se v poznih ve~ernih urah vra~ajo.

Pomembna je tudi za splo{no varnost

DIMNIKARSKA

SLU@BA

Zakon o varstvu okolja ( Ur.l. RS, {t.

41/04) je dimnikarsko slu`bo opredelil

kot obvezno dr`avno gospodarsko

javno slu`bo. Do uveljavitve tega zakona

je bila ta slu`ba opredeljena kot javna

slu`ba lokalnega pomena. Koncesije

za opravljanje te slu`be tako podeljuje

Ministrstvo za okolje in prostor RS.

Na~in opravljanja te slu`be je dolo~ila

Vlada RS z Uredbo o na~inu, predmetu

in pogojih izvajanja obvezne dr`avne

gospodarske javne slu`be izvajanja

meritev, pregledovanja in ~i{~enja kurilnih

naprav, dimnih vodov in zra~nikov

zaradi varstva okolja in u~inkovite rabe

14 Novice ob~ine DUPLEK

v skupni dol`ini okoli 100 metrov

ter vrednosti 3 milijone tolarjev.

• Javno pot pri »Gruberju« v Ciglencah

dol`ine 130 metrov v vrednosti pribli`no

5 milijonov tolarjev.

premo`enja ob~anov in njihovo lastno

varnost pred kriminalnimi dejanji, ki

jih je zadnje ~ase vedno ve~. Z rebalansom

prora~una smo zagotovili nekaj

sredstev, da bomo lahko v teh jesenskih

dneh {e izvedli javno razsvetljavo

ob cesti, ki pelje skozi Duple{ki vrh

v Malo Zimico in Vince. Javno razsvetljavo

ob tej cesti bomo izvedli na delu,

energije, varstva ~lovekovega zdravja

in varstva pred po`arom. ( Ur. l. RS, {t.

129/04 in 57/06).

Uredba v 5. ~lenu dolo~a, da dimnikarska

slu`ba obsega izvajanje naslednjih

storitev:

• pregledovanje malih kurilnih naprav

in z njimi povezanih dimnih vodov,

zra~nikov in pomo`nih naprav;

• ~i{~enje malih kurilnih naprav in z

njimi povezanih dimnih vodov,

zra~nikov in pomo`nih naprav;

• odstranjevanje katranskih oblog in

izvedba proti-korozijske za{~ite;

• pregledovanje in ~i{~enje zra~nikov;

• izvajanje meritev obratovalnega

monitoringa emisij snovi v zrak iz

malih kurilnih naprav in informiran-

Na vseh teh poteh je potrebno urediti

odvodnjavanje in nato primerno pripraviti

podlago, da se lahko izvede

asfaltna prevleka {irine 3 metre.

Franc BEBER

kjer je {e ni in sicer od Ivana [terleka

mimo Koro{~evega kri`a, ki je bil

ravno v teh dneh obnovljen, pa vse

do Kri`i{~a s potjo na Bo~ko pri Stanku

Weingerlu. Izvedli pa bomo tudi javno

razsvetljavo ob cesti v Sp. Koreni in to

od Vlada Le{nika vse do [tefana

Hrastnika.

Franc BEBER

je uporabnikov storitev javne slu`be

o energetski u~inkovitosti malih

kurilnih naprav;

• posredovanje podatkov o malih

kurilnih napravah za vpis v evidenco

kurilnih naprav.

Uredba dolo~a, da je uporaba storitev

dimnikarske slu`be obvezna za vse

uporabnike storitev dimnikarske slu`be.

Cene storitev dimnikarske slu`be je

prav tako dolo~ila Vlada RS s Sklepom

o dolo~itvi tarife za cene storitev obvezne

dr`avne gospodarske javne

slu`be izvajanja meritev, pregledovanja

in ~i{~enja kurilnih naprav, dimnih

vodov in zra~nikov zaradi varstva

okolja in u~inkovite rabe energije,


varstva ~lovekovega zdravja in varstva

pred po`arom (Ur.l.RS, {t. 60/-

2006). Ta sklep v II. to~ki dolo~a, da

dimnikar zara~una opravljene storitve

dimnikarske slu`be uporabniku. Cene

storitev so dolo~ene glede na njihovo

vrsto in mo~ male kurilne naprave.

Izvajanje dimnikarske slu`be je tako v

celoti prevzela v svoje roke dr`ava,

kar bomo seveda najbolj ob~utili v

na{ih denarnicah. Povpre~ni letni

stro{ek izvajanja dimnikarske slu`be

za malo kurilno napravo do 50 kW za

teko~e ali plinasto gorivo, naj bi v

povpre~ju zna{al okoli 12.000,00 SIT.

Prav tako je dr`ava sankcionirala neupo{tevanje

veljavne zakonodaje oz.

zavra~anje dimnikarskih storitev. ^e

uporabnik storitev dimnikarske slu`be

ob najavljenem prihodu dimnikarja

odkloni opravljanje storitev dimnikarske

slu`be ali ~e dimnikarju kljub najavi

onemogo~i dostop do kurilne naprave

ali z njo povezanih dimnih vodov,

zra~nikov in pomo`nih naprav,

mu dimnikar zara~una 30 minut dimnikarske

slu`be. Cena minute dimnikarske

slu`be pa zna{a 105,00 SIT.

Na podlagi Zakona o javnih naro~ilih (Ur. list RS, {t. 36/04-uradno pre~i{~eno besedilo) in Navodila o oddaji

naro~il male vrednosti, {t. 403-1052/2000, z dne 13. 11. 2000 objavljamo

JAVNI RAZPIS

za izbor izvajalcev za opravljanje zimske slu`be v sezoni 2005/06

Mojca GSELMAN

Naro~nik: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek, tel. {t. 684 09 11, faks 684 09 28.

Predmet razpisa: Izbor izvajalcev za opravljanje zimske slu`be na obmo~ju Ob~ine Duplek.

Izvajanje zimske slu`be: Zimska slu`ba delo opravlja na kategoriziranih ob~inskih cestah in javnih povr{inah.

Zimska slu`ba vklju~uje: plu`enje s ~elnim plugom, strojni posip z me{anico, strojni posip s peskom ter stalno

pripravljenost izvajalca zimske slu`be.

Merila za ocenitev ponudb: cenik storitev oz. ponudbena cena na uro, reference, morebitne druge ugodnosti.

Najcenej{i ponudnik ni nujno najugodnej{i.

Dokazila, ki jih morajo ponudniki prilo`iti ponudbi:

1. Ponudniki, ki bodo oddali ponudbo za izvajanje zimske slu`be s traktorjem (kmetje), morajo ponudbi prilo`iti kopijo

veljavnega prometnega dovoljenja za traktor, s katerim bodo opravljali zimsko slu`bo.

2. Podjetniki posamezniki in pravne osebe, ki bodo oddale ponudbo za izvajanje zimske slu`be, morajo ponudbi

prilo`iti:

• kopijo veljavnega prometnega dovoljenja za vozilo, s katerim bo izvajana zimska slu`ba,

• kopijo zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti zaradi od{kodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo

pri zavarovancu zaradi {kode, povzro~ene z opravljanjem dejavnosti. Ponudnik mora predlo`iti kopijo

zavarovalne police za vozilo in za stroj, s katerim bo opravljal zimsko slu`bo. Pred podpisom pogodbe bo ponudnik

podpisal Izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. ~lena Zakona o javnih naro~ilih in 8. ~lena Navodil za oddajo javnih

naro~il male vrednosti.

Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba za opravljanje zimske slu`be v sezoni 2005/06. Obra~un opravljenih

storitev se opravi mese~no, pla~ilo pa se izvede v 30 dneh od prejema ra~una.

Ponudbe z vso zahtevano dokumentacijo – ponudbeno ceno, referencami, drugimi ugodnostmi in predhodno navedenimi

dokazili – morajo biti oddane v zaprtih ovojnicah na naslov Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek,

s pripisom Ne odpiraj – ponudba za izvajanje zimske slu`be. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv ponudnika.

Ponudbe morajo ponudniki predlo`iti do petka, 27. oktobra 2006. Odpiranje ponudb bo v ~etrtek, 2. novembra

2006, ob 10. uri v sejni sobi Ob~ine Duplek.

Ob~ina Duplek si pridr`uje pravico, da ne sklene pogodbe o izvajanju zimske slu`be z nobenim ponudnikom.

O izboru bodo ponudniki obve{~eni v 8 dneh od odpiranja ponudb.

Ob~inski urad

Novice ob~ine DUPLEK 15


KMETIJSTVO IN TURIZEM

NOVE TURISTI^NE

TABLE

Pred pribli`no dvema letoma je bilo

ustanovljeno novo turisti~no dru{tvo v

Ob~ini Duplek. Cilj delovanja dru{tva

je predvsem, da bi povezalo aktivnosti

na podro~ju turizma v na{i ob~ini ter

tako nekako doprineslo k intenzivnej-

{emu razvoju turizma z vsemi njegovimi

zna~ilnostmi.

Med svoje cilje smo si zastavili tudi

informiranje ob~anov in gostov o zanimivostih,

ki so v na{ih krajih. Na podlagi

tega cilja je nastala ideja in nato

bila tudi realizirana, o »turisti~nih

tablah« v na{i ob~ini. Skupaj z ob~insko

upravo in nekaterimi strokovnjaki

smo izdelali grafi~no podlago, samo

obliko in konstrukcijo pa smo oblikovali

skupaj z nam vsem `e poznanim

DESETE VA[KE IGRE

V ZIMICI

Prvo soboto v septembru smo v Zimici

pripravili `e tradicionalne, tokrat 10.

va{ke igre. Zbralo se je 11 ekip, in sicer

Mladi judo kluba Duplek, VS Zgornji

Duplek- Kamen{~ak, ekipa Duple{kega

vrha 2006, ekipa iz ob~ine Cankova, VS

Korena, ekipa iz okolice Benedikta, Negove

in okolice – Veseli furtuhi, Kme~ki

16 Novice ob~ine DUPLEK

Prepri~ani smo, da s pomo~jo teh tabel tudi na{i ob~ani izvedo za marsikatero zanimivost

v na{ih krajih in ne samo obiskovalci, ki k nam zaidejo z dolo~enim namenom

ali tudi naklju~no. Foto: Darja Rojko

arhitektom Petrom Po`aukom. Same

table smo zaenkrat postavili na dveh

lokacijah in sicer pri avtobusnem

obra~ali{~u v Zg. Dupleku ter pri go-

turizem Zalo`nik, mladi iz Jablanc –

Dijaki, Klub malega nogometa Zimica

Mladi Zimica in [D Zimica. Ekipe so bile

pri posameznih igrah dokaj izena~ene

in temu primeren je bil tudi kon~ni rezultat.

Med prvo in tretjo ekipo so bile samo

{tiri to~ke razlike. Zmagala je ekipa VS

Zg. Duplek-Kamen{~ak.

Ker so leto{nje igre bile jubilejne, 10.,

je bilo treba vlo`iti kar nekaj truda za

njihovo uspe{no izpeljavo. @eleli smo

sti{~u Valerija v Sp. Dupleku. Razmi{ljamo

pa da bi jih postavili {e na nekaj

lokacijah v na{i ob~ini.

Franc BEBER

prikazati dosedanje najuspe{nej{e

igre v novi preobleki. Vsekakor pa ni

smela manjkati na{a tradicionalna igra

peka kruha. Kakor se spodobi za okroglo

obletnico, nam je tudi narava

pomagala pri uspe{ni izpeljavi iger.

Kljub slabemu vremenu v preteklem

tednu je v soboto sijalo sonce v vsej

svoji lepoti ter pomagalo su{iti premo~ene

tekmovalce.

Prve ekipe so se za~ele zbirati kmalu

Kdo bo mo~nej{i ... Foto: Milena Beber


Iskanje zlatnikov ... Foto: Milena Beber

po poldnevu. Ekipa VS Korena se je

pripeljala s konjsko vprego, s seboj

pa so prinesli tudi obilo dobre volje, ki

se je {irila med ostale ekipe

Ta dobra volja je zelo prav pri{la v igri

Vasovanje, saj je moral vasovalec

pokazati obilico spretnosti pri premagovanju

brvi. Marsikateri tekmovalec

se je osve`il v vodi. Moral je imeti tudi

nekaj sre~e pri iskanju svoje ljube. ^e

je zgre{il okno, ga je ~akal neprijeten

pljusk vode tekmovalke iz nasprotne

ekipe. Ko je na{el svojo deklico, jo je

moral {e varno prepeljati s »~olnom«

preko vode. Nekateri tekmovalci so

bili tako nespretni, da so okopali svoje

deklice. Ta igra je bila prava pa{a za

gledalce in ob nje so se iz srca nasmejali.

Najve~ spretnosti je pokazal vasovalec

ekipe VS Zgornji Duplek.

Prav tako obilo dobre volje je prispevala

igra skakanje v vre~ah in smu~anje.

Ker je nekatere tekmovalce `e nekoliko

izmu~ilo sonce in pote{ena

`eja, so imeli pri tej igri kar nekaj te`av.

Kljub spodbujanju gledalcev so le s

te`avo uskladili premikanje ogromne

smu~ke. Pri tem so pokazali precej

spretnosti in akrobacij. Najhitrej{i so

bili skakalci in smu~arji ekipe KMN

Zimica.

Po vzoru otro{kih sestavljank je potekala

igra sestavljanje kozje dru`ine.

Ekipa je morala pravilno sestaviti celotno

kozjo dru`ino. Pri tem so imele

nekatere ekipe nemalo te`av, da so

postavile vse dele na pravo mesto.

Najve~ spretnosti in sre~e je imela

ekipa Dijakov.

Pri igri Ko{arka so ekipe pokazale

spretnost v metanju `oge na ko{. Pri

tem so bile dokaj izena~ene, saj so kar

tri zadele najve~ ko{ev. To so bili Dijaki,

VS Zg. Duplek in Mladi [D Zimica.

Igra, ki je trajala ves popoldan, je bila

vleka traktorja. Zanjo je svoj traktor

posodil Emil Dominko starej{i. [tirje

tekmovalci ene ekipe so morali premakniti

1350 kg te`ki traktor. Traktor

je bil prava atrakcija za gledalce, saj je

pravi oldtimer in ~udovito ohranjen.

Je letnik 1957, znamke AEICHER z

enim cilindrom. Da so tekmovalci imeli

ote`eno delo, je poskrbela tekmovalka

iz nasprotne ekipe, ki je z vrvjo

vlekla traktor nazaj. Pri tem so bile

nekatere zelo uspe{ne. Najmo~nej{a

ekipa so bili Veseli furtuhi.

Zadnja je bila igra iskanje zlatnikov v

jezeru. Tekmovale so vse ekipe

isto~asno - en tekmovalec iz vsake. V

jezeru so morali najti ~imve~ zlatnikov.

Po petih minutah je bila igra kon~ana

in treba je bilo pre{teti kovance vsake

ekipe. Najve~ sre~e je imel tekmovalec

ekipe Kmetije Zalo`nik.

Igra, ki je odlo~ala o zmagovalcu, je

bila tudi letos peka kruha. Letos so

»peki« morali spe~i kruh, te`ak 110

dag. Najbolj se je tej te`i pribli`al pek

iz ekipe Mladih Zimica.

Na igrah se je letos zbralo zelo veliko

gledalcev, ki so u`ivali in se nasmejali

ob nerodnostih posameznih tekmovalcev.

Igre je lepo povezoval je

Boris Kopitar, ki je tudi poskrbel za

dobro voljo in pesem. Domen Lesjak

iz @ikarc pa je igral lepe vi`e na harmoniko.

Za to, da so tudi leto{nje desete va{ke

igre lepo uspele, se je treba zahvaliti

po`rtvovalnim organizatorjem, saj so

vlo`ili kar nekaj dni dela v priprave

prostora in tudi iger.

Leva - desna - BUM ... Foto: Milena Beber

Za finan~no pomo~ so poskrbeli {tevilni

sponzorji in donatorji. Hvala jim za

ves prispevek.

Kakor so rekli obiskovalci: »Hvala, lepo

je bilo in vidimo se naslednje leto!«

Danica BEBER

Novice ob~ine DUPLEK 17


DRU@BENE DEJAVOSTI

TUDI NAJMLAJ[IM

ZAGOTOVLJENO

VARSTVO

Prvi september 2006 je bil za podro~je

pred{olske vzgoje v ob~ini Duplek

prelomen dan. Pri~ela sta delovati oddelek

jasli v vrtcu v Dvorjanah, v katerega

je vklju~enih 14 otrok, in oddelek jasli

v Koreni, v njem je prav tako 14 otrok.

V pomladnih mesecih smo v sodelovanju

z obema osnovnima {olama preverili

potrebe po varstvu za najmlaj{e.

18 Novice ob~ine DUPLEK

Rezultati so nas presenetili. Prijav za

vpis v jasli je bilo za dva oddelka, za

enega pri Osnovni {oli Duplek in enega

v Osnovni {oli Korena.

Prostore za nova jasli~na oddelka smo

ob preselitvi starej{ih skupin v nove prostore

v obeh osnovnih {olah zagotovili

v vrtcu v Dvorjanah in v vrtcu v Koreni.

Seveda jih je bilo treba prilagoditi potrebam

otrok v starosti 1 do 2 let.

Urediti je bilo treba dodatne umivalnike

in kadi, saj so ti otroci {e v

pleni~kah in jih je treba previjati. Tudi

oprema jim mora biti prilagojena.

Potrebujejo previjalne mize in

primerne stol~ke, mizice in igralne

koti~ke za najmlaj{e pa tudi primerne

didakti~ne pripomo~ke.

Prepri~ani smo, da smo z zagotovitvijo

varstva tudi za najmlaj{e star{em

teh otrok olaj{ali skrb zanje v ~asu, ko

morajo sami na delo. Zadovoljni pa

smo tudi lahko, da nam je to uspelo z

zmernimi stro{ki. Ob~ina je za ta

namen v prora~unu zagotovila pet milijonov

tolarjev.

POZIV K VLO@ITVI VLOGE ZA ZNI@ANO PLA^ILO OSKRBE

V VRTCU ZA IZRA^UN OSKRBNIN ZA LETO 2007

Milena ROPO[A

Za otroke, ki so `e vklju~eni v vrtec, se zni`ano pla~ilo na novo uveljavi s 1. januarjem naslednjega leta. Star{i oddajo vlogo

praviloma od 15. oktobra do 15. novembra teko~ega leta. Vlogo oddajo na predpisanem obrazcu, prilo`ijo pa ji dokazila o

dohodku za predpreteklo leto.

V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, {t. 12/96, 44/2000, 78/2003, 113/2003, 72/2005) in Pravilnikom o pla~ilih star{ev za programe v

vrtcih (Ur. l. RS, {t. 44/96,1/98, 84/98, 44/2000, 102/2000 in 92/2002, 120/2003, 110/2005, 45/2006) lahko star{i otrok, ki obiskujejo

vrtec, uveljavljajo zni`ano pla~ilo oskrbe v vrtcu.

Vljudno vabimo vse star{e otrok s stalnim prebivali{~em na obmo~ju ob~ine Duplek, ki obiskujejo vrtec

(v ob~ini Duplek oz. zunaj nje), da v ~asu od

16. 10. 2006 do 15. 11. 2006

vlo`ijo vlogo za zni`ano pla~ilo oskrbe v vrtcu, ki se bo uveljavilo z dnem 1. 1. 2007.

Star{i, ki vloge ne bodo vlo`ili, bodo od 1. 1. 2007 pla~evali najvi{ji (80%) prispevek za program vrtca, ki ga obiskuje otrok. ^e bo vloga

vlo`ena prepozno, bo mogo~e uveljaviti zni`ano pla~ilo {ele v mesecu po vlo`itvi vloge.

Vlogi, ki naj bo izpolnjena v skladu z navodili, ki so ji prilo`ena, je treba prilo`iti dokazila o prejetih dohodkih v letu 2005, in sicer:

• za roditelja, ki je bil vse leto 2005 zaposlen, odlo~bo o dohodnini za leto 2005,

• za roditelja, ki je samostojni podjetnik, odlo~bo o dohodnini za leto 2005, odlo~bo o davku iz dejavnosti za leto 2005 in izpis obra~unov

prispevkov za socialno varnost za leto 2005,

• za roditelja, ki je v letu 2005 bil zaposlen, a ne vse leto, je treba prilo`iti odlo~bo o dohodnini za leto 2005 in potrdilo o zadnjih treh bruto

osebnih dohodkih (julij, avgust, september 2006),

• za roditelja, ki je brezposeln, potrdilo o brezposelnosti,

• za roditelja, ki v letu 2005 ni napovedal dohodnine, ob vlo`itvi vloge pa je zaposlen, potrdilo o zadnjih treh bruto dohodkih (julij, avgust,

september 2005).

Vlogo je treba natan~no izpolniti in podpisati. Pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez potrebnih prilog ne bomo mogli obravnavati, zato

v primeru tak{ne vloge pla~ila ne bo mogo~e zni`ati.

Vse informacije v zvezi z oddajo vlog in dokazili o dohodku lahko dobite v Ob~inskem uradu ob~ine Duplek pri Mileni Ropo{a oz. po tel. 684 09 16.

Milena Ropo{a


DOZIDAVA [OLSKIH

PROSTOROV SE

BLI@A KONCU

Zgradbi obeh mati~nih {ol sta bili v ~asu

leto{njih poletnih po~itnic gradbi{~e. V

Osnovni {oli Korena smo dokon~no uredili

prostore v prvem nadstropju: dve

u~ilnici, kabinet in sanitarije ter mansardo,

kjer bo galerija slu`ila za potrebe

knji`nice. V Osnovni {oli Duplek

smo obnovili ves severni del zgradbe,

u~ilnice in kabinete v pritli~ju in prvem

nadstropju z obema hodnikoma in dokon~ali

u~ilnice, ki so ostale v preteklem

letu nedokon~ane. Skupno so letos

zna{ala vlaganja v prostore obeh {ol

100 milijonov tolarjev.

Aktualni {olski prostor v ob~ini Duplek

predstavljajo {tiri zgradbe – dve mati~ni

in dve podru`ni~ni {oli. Prvih nekaj let

delovanja ob~ine smo obnavljali predvsem

podru`ni~ni {oli, ki sta obe stari

~ez sto let in sta bili zelo slabo vzdr`evani.

V letu 1996 smo tudi pri~eli graditi

prizidek k Osnovni {oli Korena, da bi

zagotovili telovadnico, ki je ta {ola do

tedaj ni imela. Zaradi pomanjkanja sredstev

prizidka nismo dokon~ali, kar

nekaj prostorov je na dokon~anje

~akalo vse do letos. V letu 2003 smo se

lotili {e dozidave, nadzidave in rekonstrukcije

Osnovne {ole Duplek. Obse`-

ZA^ETEK [OLSKEGA

LETA V KORENI

MALO DRUGA^E

Prvi september 2006, torej prvi {olski

dan, se je za~el za u~ence in delavce O[

Korena v tamkaj{nji dvorani. Na {oli

namre~ potekajo gradbena dela v

prizidku, kjer je telovadnica. Dela smo

za~eli v juliju letos in smo veseli, da

bomo po mnogih letih kon~no dobili dve

novi, svetli u~ilnici. Eno bo uporabljal

5. razred, druga pa bo namenjena

likovni in glasbeni umetnosti. Ta prostor

bomo uporabljali tudi za proslave

in druge prireditve, saj meri 104

kvadratne metre. Pridobili smo tudi

velik, svetel prostor pred bodo~o knji`nico,

kjer se bodo lahko zadr`evali

na investicija se je v tem letu prevesila

v zaklju~no fazo.

V nadaljevanju bomo nabavili opremo

za nove oz. prenovljene prostore, v

Osnovni {oli Duplek bomo v prihodnjem

letu namestili {e manjkajo~i klimat,

v Osnovni {oli Korena pa `elimo

veliko neizkori{~eno podstre{je urediti

za potrebe knji`nice. Tu nas ~aka {e

obnova starega dela {ole. Tudi telovadnica

pri Osnovni {oli Duplek {e

~aka. Staro, premajhno in dotrajano

telovadnico nameravamo podreti in na

njenem mestu zgraditi ve~jo, sodobno

ve~namensko dvorano.

Ena izmed temeljnih nalog lokalne

samouprave je prav zagotavljanje primernih

prostorov za osnovno{olsko

izobra`evanje. Ob~ina Duplek to vlogo

vztrajno in vestno izpolnjuje `e od

svojega nastanka. Razvoj in vedno nove

zahteve zakonodaje pa ka`ejo, da

ta naloga {e ne bo tako kmalu zaklju-

~ena.

Milena ROPO[A

O[ Duplek Foto: Darja Rojko

u~enci v prostih urah. Opremljena bo

tako, da si bodo lahko oddahnili po

»napornih« urah, prebrali revijo ali

~asopis, odigrali kak{no dru`abno igro

ali pa spro{~eno poklepetali s prijatelji.

V {oli smo uredili prostor za

pred{olske otroke. Ti so v nekdanji

u~ilnici prvega razreda. Prvo{olci so

sedaj v starem delu {ole. Preurejen

stari vhod ima tudi garderobo zanje. S

tem je zado{~eno zakonodaji.

V prostorih vrtca pa so dobili domovanje

najmlaj{i Koren~ani. Mal~ki od

1. do 3. leta starosti imajo preurejeno

igralnico, ki jo {e dopolnjujemo. Z

novim oddelkom sta delo dobili tudi

dve doma~inki.

Vse te spremembe in trenutno dogajanje

na {oli zahtevajo od zaposlenih

in u~encev veliko prilagodljivosti, strp-

nosti in potrpe`ljivosti; s tem smo na

prvem roditeljskem sestanku seznanili

tudi star{e. Veselimo se novih prostorov

in jih `e nestrpno pri~akujemo.

Spremembe so vidne tudi zunaj {ole:

asfalt, {ir{a cesta in parkiri{~e dajejo

celovito podobo {ole.

Iz nekdanje majhne {ole je zrasla velika,

moderna in sodobna stavba, u~enci

in zaposleni pa ji dajemo du{o. Vanjo

vstopamo s ponosom in hvale`ni

vsem, ki so nam to omogo~ili.

Zahvaljujemo se `upanu Janezu Ribi-

~u, Mileni Ropo{a, Francu Bebru, ob-

~inski upravi in ob~inskim svetnikom

za vso podporo in velik prispevek pri

uresni~evanju na{ega cilja, da postanemo

sodobna in prijazna {ola.

Darko REBERNIK, ravnatelj O[ Korena

Novice ob~ine DUPLEK 19


PRVI [OLSKI DAN V KORENI

Na{i mal~ki v jaslih v Koreni Vrtec je od leto{nje jeseni v prostorih {ole Prvi {olski dan v dvorani v Koreni

Prvo{ol~ki prihajajo na oder v dvorani Zaklju~ek {ol.leta 05/06, ~arodej v

dvorani

PRI[EL JE ^AS

ZAKLJU^KA PROJEK-

TA O ^EBELAH IN

SLEDI TUDI SLOVO

OD VRTCA

Tako, res je. [olsko leto se poslavlja in

tako so pri{li na vrsto razni zaklju~ki.

Tudi otroci – korenjaki iz vrtca v Korena

- so pri{li do zaklju~ka obse`nega in

zahtevnega projekta o ~ebelah.

V ta projekt so na{i otroci in vzgojiteljice

vlo`ili ogromno truda in volje.

A najpomembnej{e je, da so se otroci

s tem ogromno koristnega nau~ili in si

zapomnili.

Tako smo se 30. maja zbrali v telovadnici

Osnovne {ole Korena, kamor so

nas povabili na{i mal~ki in njihovi

vzgojiteljici Francka in Jo`ica. Pripravljen

so imeli zelo pester in zanimiv

program, s katerim so nas star{e izredno

presenetili, saj so nam dokazali,

koliko so se nau~ili in koliko so si zapomnili

o ~ebelah. To je bil tudi {e dokaz

ve~, da se z na{imi otroki konkretno

ukvarjata in z njimi delata vzgo-

20 Novice ob~ine DUPLEK

jiteljici, katerima gre zahvala in

spo{tovanje, da smo lahko star{i otrok,

ki se leto{nje {olsko leto poslavljajo

od brezskrbnih otro{kih dni v

vrtcu, brez skrbi, saj so na{i otroci zelo

dobro pripravljeni na {olo.

V telovadnici smo se zbrali otroci,

star{i in tudi nekateri babice in dedki.

Med nami je programu z veseljem prisluhnil

tudi ravnatelj Osnovne {ole

Korena. Otroci so nam peli, odigrali in

deklamirali o ~ebelah. Predstavili so

Deveto{olci so se vpisali v ZLATO

KNJIGO ODLI^NJAKOV

nam lastnoro~no izdelan ~ebelnjak za

svoje v vrtcu izdelane ~ebele, predstavili

razvoj ~ebele od spo~etja do

konca z risbicami, ki so jih sami narisali.

Da nam pa je bilo {e bolj zanimivo

in prijetno, je na{a Karin pripravila

presene~enje. Zaplesala je v ritmu ~a-

~a-~a s svojim izbranim plesalcem

@anom, s katerim redno in z velikim

veseljem obiskujeta plesno {olo.

Nagradili smo ju z gromkim aplavzom

in pohvalili njun pogum in dobro voljo.

Na zaklju~ku projekta o ~ebelah Foto: Sebastijan Polanec


Kaj kmalu za njuno to~ko smo se

posladkali s sladoledom in si pripravili

sve~ke iz ~ebeljega voska. Nato smo

se poslovili.

Prav ta dan je Karinin dedi praznoval

rojstni dan. Povedal je, da je bilo najlep-

{e darilo za njegov rojstni dan, da je vnukinja

zaplesala v svoji plesni obleki pri

svojih {estih letih s svojim plesalcem.

Zato nas je po kon~ani prireditvi povabil

na ve~erjo v doma~e gosti{~e Johana.

Tam pa je po pripovedi na{e Karin

NA[A POTUJO^A

KNJI@NICA

NAJLEP[A V

SLOVENIJI!

Potem ko je bil bibliobus Mariborske

knji`nice pred petimi leti na mednarodnem

shodu potujo~ih knji`nic na Nizozemskem

v precej{nji konkurenci `e razgla{en

za bibliobus leta 2001, si je podoben

naziv, le da v slovenskem merilu,

prislu`il {e 30. junija letos. Tega dne se

je v Ljubljani, na prostoru pred Mercatorjem

v [i{ki, postavilo na ogled vseh

12 slovenskih bibliobusov. Tam so si obiskovalci

in udele`enci 14. sre~anja slovenskih

potujo~ih knji`nic lahko ves dan

ogledovali razstavljene bibliobuse in

glasovali za najlep{ega. Strokovna `irija

je popoldne pre{tela oddane glasovnice

in ob 17. uri razglasila, da je dobil najve~

glasov mariborski bibliobus. Dogodek

je bil dobro medijsko podprt in zelo

odmeven, saj so ga organizatorji domiselno

povezali z Mercatorjevo akcijo za

spodbujanje branja Odbite knjige, na

kateri se je zbralo veliko ljudi.

dedi rekel: »Zdaj pa jejte in pijte, kar

vam srce po`eli!« Tako se je glasil Karinin

opis naslednje jutro, ko je ponovno

pri{la med svoje prijatelje v vrtec.

To pa {e ni bilo dokon~no slovo. Tisto

pride {ele, ko bomo na na{em dvori{~u

pripravili piknik z vsemi star{i na{ih

malih prijateljev iz vrtca, od katerih se

bo na{a Karin letos po {tirih sre~nih in

prijetnih letih morala `al posloviti.

Zato naj se ob tej prilo`nosti posebej

zahvalim vzgojiteljicama Francki in

Na naziv najlep{i bibliobus smo v

knji`nici {e posebno ponosni, saj ni

ve~ med najnovej{imi in od blizu se

tudi `e prav lepo vidijo razjede, ki jih

pu{~a zob ~asa. A kljub vsemu je

dovolj dobro ohranjen, predvsem pa

zbuja pozornost s privla~no zunanjo

podobo – ogromnimi sovami – simbolom

na{e knji`nice. Pa {e nekaj je

zelo pomembno pri celostni podobi:

dobra ekipa zaposlenih. Brez njih tudi

dobrih ocen bibliobusa ne bi bilo, to je

gotovo in na vse smo v knji`nici zelo

ponosni.

Leto{nje tradicionalno strokovno

sre~anje potujo~ih knji`nic Slovenije,

ki je bilo organizirano 30. junija in 1.

julija, je imelo naslov Potujo~e knji`nice

za prihodnost. Prvi dan je vzporedno

s predstavitvijo bibliobusov potekal

strokovni del z zanimivimi referati

o stanju in viziji potujo~ih knji`nic, o

oblikovanju bibliobusne slu`be na

obmo~ju hrva{ke Reke, o tem, kako

so se na~rta za nakup novega vozila

lotili v Novi Gorici, o na~rtu za regijski

bibliobus in o @-mobilni knji`nici v

Ljubljani ter o izobra`evanju potujo~ih

Jo`ici, s katerimi smo se vsa {tiri leta

dru`ili in se tako prijetno razumeli ter

re{evali stvari kot ena sama velika

dru`ina. Pogre{ali vas bomo in upam,

da se {e ve~krat sre~amo, tudi ko ve~

ne bomo obiskovali va{ega otrokom

prijaznega vrtca Korena!

[e enkrat iskrena hvala, da ste nam

prisko~ili na pomo~, ko smo vas

najbolj potrebovali.

Karin POLANEC

z mamico Lidijo

knji`ni~arjev. Drugi dan, v soboto, so

se bibliobusi odpravili po poteh

doma~ega, ljubljanskega bibliobusa.

Tako sta na{ in tolminski bibliobus

obiskala slikovit kraj v okolici Ljubljane,

I{ko vas. Drugi bibliobusi so v

spremstvu doma~ih knji`ni~arjev obiskali

{e nekatere druge kraje in s tem

poudarjali pomen branja, knji`nic in

{irjenja njihovega poslanstva predvsem

v tistih krajih, kjer ni »prave«

knji`nice.

Ob posvetovanju je iz{la prva {tevilka

informativnega ~asopisa slovenskih

potujo~ih knji`nic, Potujo~e novice, v

katerem so se vsi bibliobusi predstavili

v besedi in sliki pa tudi z rezultati svojega

dela v letu 2005. V tabeli je nekaj

zanimivih {tevil~nih primerjalnih podatkov,

ki tudi ka`ejo na uspe{no delo

na{ega bibliobusa:

Seveda so podatki te`ko enozna~no

primerljivi med seboj, saj so bibliobusi

razli~no veliki, imajo zelo razli~no {tevilo

postajali{~ v manj{ih in ve~jih krajih

(murskosobo{ki vozi med drugim

med Porabske Slovence ~ez mejo na

Mad`arsko), postanki so razli~no dolgi

Bibliobus Leto izdelave vozila [tevilo postaj Obisk Izposoja Zaloga gradiva v vozilu Zaloga celotne potujo~e k.

Ajdov{~ina 1995 47 6.869 33.580 4.000 16.505

Dom`ale 1996 20 2.013 12.249 4.960 10.964

Koper 1997 63 11.147 39.432 6.000 30.000

Ljubljana 1992 42 11.353 99.207 7.000 48.559

Maribor 1998 54 38.236 160.695 8.000 92.193

M. Sobota 2000 83 27.787 88.891 5.000 50.158

Nova Gorica 2005 78 6.922 36.256 5.200 33.219

Novo mesto 1999 51 8.799 43.552 6.500 40.158

Postojna 1998 62 13.571 38.747 2.500 30.000

Ptuj 2002 50 8.602 30.704 5.000 28.498

Tolmin 2001 58 8.783 41.025 5.630 19.265

Tr`i~ 2005 18 1.617 5.606 1.850 2.793

Novice ob~ine DUPLEK 21


(od nekaj minut do uro in pol ali

dveurnega postanka). Na{ bibliobus

je zgrajen tako, da omogo-

~a zares dober izkoristek prostora,

zato lahko za posamezno

vo`njo sprejme tudi najve~ knjig

in drugega gradiva. Vozi v dveh

izmenah, kar prav tako pove~uje

u~inkovitost. Pa {e to, na ve~ini

postajali{~ stoji v skladu s standardi

eno do dve uri. Tako imajo

obiskovalci dovolj ~asa za izbiro

gradiva, knji`ni~arji pa tudi za

svetovanje in sprotno pospravljanje.

Zato so tudi {tevilke zelo visoke.

Od leto{nje jeseni, ko je bibliobus po

NAJBOLJ[A

GENERACIJA

OSNOVNO[OLCEV

DOSLEJ

@upan ob~ine Duplek Janez Ribi~ je v

sredo, 4. oktobra 2006, v prostorih

Ob~ine Duplek pripravil sprejem za

odli~njake.

V svojem nagovoru je `upan poudaril

pomen znanja na vseh podro~jih

dana{njega `ivljenja in dela ter svoje

zaupanje v mlade, da bodo pripomogli

k splo{nemu razvoju, pa tudi razvoju

doma~e ob~ine.

Generacija u~encev, ki je osnovno{olsko

izobra`evanje zaklju~ila v {ol-

poletnem po~itku za~el ponovno voziti,

pa smo bogatej{i {e za eno za-

nimivost: namesto knji`ni~arja

{oferja Toneta Stipi~a, ki se je po

32 letih dela v potujo~i knji`nici

upokojil, smo zaposlili knji`ni~arko

{oferko! Ljudmila Podlesnik

je po osnovnem poklicu

vzgojiteljica in ima tudi 10–letne

izku{nje kot voznica avtobusa, v

poletnih mesecih pa je pridno pridobivala

{e knji`ni~arsko znanje.

Vabimo vas torej, da v svojem

kraju obi{~ete bibliobus, najlep{i

v Sloveniji, po `e ute~enem urniku.

Dragica TURJAK

direktorica Mariborske knji`nice

URNIK VO@ENJ BIBLIOBUSA ZA SEPTEMBER, OKTOBER IN NOVEMBER 2006

dopoldan popoldan

torek 5. 9.,19. 9. 7.30 – 9.30 Korena 14.30 – 16.00 Zg. Duplek (v)

3.10.,17.10. 10.30 – 12.30 Male~nik 16.15 – 17.15 Dogo{e

14.11.,28.11. 17.30 – 18.30 Brezje

sreda 6. 9.,20. 9. 7.30 – 9.30 Sp. Duplek 13.30 – 14.30 Henkel

4.10.,18.10. 9.30 –10.15 Dvorjane 15.30 - 16.15 Gaj

15.11.,29.11. 11.00 –12.00 @ite~ka vas 16.45 – 18.00 Bresternica

~etrtek 7. 9.,21. 9. 7.30 – 9.00 Jakobski dol 13.45 – 15.00 Cer{ak

5.10.,19.10. 10.30 – 12.00 [martno na Pohorju 15.15 – 16.00 Selnica ob Muri

2.11.,16.11. 16.30 – 18.30 Sladki Vrh

30.11.

petek 8. 9.,22. 9. 8.00 – 8.45 Prihova 15.00 – 16.30 Fram

6.10.,20.10. 9.00 – 10.30 Zg.Lo`nica 17.00 – 18.30 Ra~e

3.11.,17.11. 11.00 – 13.00 Veliko Tinje

sobota 9. 9.,23. 9. 8.00 – 9.30 Prepolje Podalj{evanje in naro~anje knji`ni~nega

7.10.,21.10. 10.00 – 12.00 Star{e gradiva in druge informacije:

4.11.,18.11. GSM: 031 634-460

22 Novice ob~ine DUPLEK

Vrve` ob bibliobusu.

Odli~njaki in njihovi u~itelji. Foto: Darja Rojko


Vsak odli~njak je prejel Glonarjevo plaketo in knjigo. Foto: Darja Rojko

skem letu 2005/2006, je bila najuspe{nej{a

v obdobju obstoja ob~ine

Duplek, saj je kar enaindvajset u~encev

doseglo odli~ni uspeh vseh osem

let osnovne {ole. To so bili:

NOVO V AMBULANTI

V DUPLEKU

Tanja Kangler Lilijana [o{tar

Osnovna {ola Duplek: Eva Dornik, Gregor

Forstneri~, Kimi Kokol, Barbara Skok, Denis

[kerbot, Lea Tepeh, Gregor Vele, Eva Zorko,

Tja{a Bra~i~, Danijel Hojski, Rok Klep,

Patrik Krajnc, Maja [e{erko, Kristina Vr{i~.

Kadrovske spremembe

Zadnji delovni dan septembra, nas je,

zaradi odhoda v drugo slu`bo, zapu-

Osnovna {ola Korena: Jo`e Beber, Manja

Tkal~i~, Barbara [tandeker, Jerneja Senekovi~,

Nu{a Posl, Tadej Senekovi~, Samanta

Cimerman.

@upan je u~encem – odli~njakom podelil

Glonarjeve plakete, vsak pa je

prejel tudi knjigo @uborenje Slovenije,

ki je iz{la v zalo`bi dru{tva Jasa. Knjigo

je u~encem predstavila filozofinja

Mateja Jamnik iz dru{tva Jasa.

Po tradiciji je ta dogodek ume{~en v jesen,

saj so u~enci junija, ko zaklju~ijo

osnovno{olsko izobra`evanje, zaposleni

z mnogimi drugimi aktivnostmi. Ko

se jeseni spet sre~ajo, med tem pa so `e

spoznali svoja nova srednje{olska okolja,

je sre~anje zaradi tega {e bolj zanimivo.

Nove izku{nje so lahko izmenjali

v ~asu pogostitve v gosti{~u Johana.

Milena ROPO[A

stila dolgoletna sodelavka Tatjana

Kangler, zdr. teh. Gospa Kangler je v

ZP Spodnji Duplek delala skoraj polnih

9 let, od leta 2003 pa je bila skupaj z

dr. Iveti}em del tima splo{ne ambulante

2. Za njeno po`rtvovalno, vestno in

predvsem zelo strokovno delo se ji

zahvaljujemo in ji `elimo veliko uspeha

tudi na novem delovnem mestu.

Z nami je od 02.10. 2006 nova sodelavka,

gospa Lilijana [o{tar, zdr. teh,

katera bo prevzela mesto zdravstvenega

tehnika v splo{ni ambulanti 2.

Gospa [o{tar je do sedaj opravljala

delo medicinske sestre v ZP Nova Vas,

ima pa dolgoletne strokovne izku{nje

v delu v splo{ni / dru`inski medicini.

Kolektiv ZP Spodnji Duplek

Za pregled v splo{ni ambulanti 2 se lahko dogovorite

Od 01.10. 2006 je v splo{ni ambulanti 2 mo`en dogovor o uri pregleda.

Na dan pregleda (lahko tudi dan prej) pokli~ete novo telefonsko {tevilko: 02 / 630 08 99 in se dogovorite

glede `elene ure pregleda! Vsi pacienti, ki ne bodo poklicali prej, bodo tudi pregledani, le da bodo ~akali

nekoliko ve~ ~asa.

S tem se bomo vsi skupaj izognili gne~i in nepotrebnem ~akanju,… Dogovor ne pomeni obveznega

naro~anja; tudi sicer boste pregledani isti dan, s predhodnim dogovorom pa `elimo vzpostaviti bolj{o

organizacijo dela.

Va{ zdravnik: Vojislav IVETI], dr. med.

Novice ob~ine DUPLEK 23


TAJDA KETI[

IZPOLNILA NORMO

ZA SVETOVNO

PRVENSTVO

Najbolj{a duple{ka {portnica Tajda Keti{

je `e prvo leto nastopanja v mladinski

konkurenci (tekmovalke do 20 let)

dokazala, da lanski uspehi med kadetinjami

niso bili naklju~je. Tajda je namre~

naslovu dr`avne prvakinje pri mlaj-

{ih ~lanicah dodala {e naslov mladinske

dr`avne prvakinje v kategoriji do

57 kg za leto 2006, dosegla pa je {e

dve drugi mesti na A-turnirjih mladinskega

svetovnega pokala (Ji~in - ^e{ka

in Paks - Mad`arska). S tem je krepko

presegla predpisano normo za mladinsko

svetovno prvenstvo, ki bo od 12.

do 14. oktobra letos v Dominikanski

republiki.

[e en pomemben dogodek bele`imo v

klubu od zadnjega javljanja v Novicah.

Uspelo nam je namre~ zapolniti praznino

pri trenerjih, ki je nastala zaradi

nepri~akovanega odhoda Maksa Petri~a.

Namesto njega je pri{el trener

Ivica Milo{evi}, ki je do prestopa v

JK Duplek uspe{no vodil tekmovalce

JK @elezni~ar iz Maribora. Z njim sta

prestopili v na{ klub tudi perspektivni

mladi tekmovalki Nina Milo{evi},

kadetska dr`avna prvakinja do 63 kg

in reprezentantka, ter Polona Lampe,

ki je svoje sposobnosti dokazala z

zmago na pokalnem tekmovanju v

Dupleku. Z njima ima zdaj na{ klub

zelo nadarjeno in perspektivno ekipo

kadetinj z velikimi cilji v naslednjem

letu na EP na Malti in na olimpijadi

mladih v Beogradu. V tej ekipi so poleg

njiju {e Kristina Vr{i~, Jasna [kofi~,

Jerneja in Katja Senekovi~.

Kristina Vr{i~ je osvojila {e svoj ~etrti

leto{nji naslov dr`avne prvakinje, saj

je po zmagah na DP [[D O[, kadetskem

prvenstvu in prvenstvu mlaj{ih

~lanic zmagala {e na mladinskem dr-

`avnem prvenstvu in postala {e mla-

24 Novice ob~ine DUPLEK

[PORT

dinska dr`avna prvakinja v kategoriji

do 48 kg. Na mladinskem dr`avnem

prvenstvu sta se poleg Tajde in Kristine

s tretjimi mesti izkazala {e Dorijan

Jamni{ek v kategoriji do 60 kg

in Tadej ^eh v kategoriji do 73 kg. Na

prvenstvu starej{ih deklic in de~kov

(tekmovalke in tekmovalci do 15 let)

je zmago v kategoriji do 48 kg in naslov

dr`avne prvakinje dosegla Jasna

[kofi~, Tadej Mulec pa je v kategoriji

do 55 kg osvojil drugo mesto, Domen

Igli~ar v kategoriji do 60 kg pa

tretje. Na prvenstvu mlaj{ih deklic in

de~kov (do 13 let) je prvo mesto v kategoriji

do 52 kg in naslov dr`avne

prvakinje osvojila Nicole Ben~i~,

Jasna Pu{nik pa je bila tretja v kategoriji

do 28 kg.

Tekmovalci Judo kluba Duplek na pripravah v Baji (Mad`arska)

April, maj in junij so bili rezervirani za

nastope kadetinj in kadetov na Akadetskih

turnirjih EJU, kjer so si prizadevali

za norme za kadetsko evropsko

prvenstvo. Najbolj sta se izkazali

Kristina Vr{i~ z zmago v Zagrebu in

Nina Milo{evi}, ki je bila dvakrat tretja

(Ploiesti Romunija in Ji~in ^e{ka).

Obe sta se tudi uvrstili na kadetsko

evropsko prvenstvo v Miskolcu na

Mad`arskem. Med kadeti je uvrstitev

na evropsko prvenstvo uspela tudi

Gregorju Krajncu, tako da je imel JK

Duplek na njem kar tri predstavnike.

Nastopi na prvenstvu pa niso izpolnili

pri~akovanj, saj se je slovenska vrsta

vrnila iz Miskolca brez medalje, vendar

z izku{njami, ki ji bodo pri{le prav

naslednje leto, saj bosta Kristina in

Nina {e eno leto nastopali v kadetski

konkurenci.

Pa preglejmo {e dose`ke na{ih tekmovalcev

na drugih turnirjih, na katerih

smo nastopili od zadnjega prispevka

v Novicah v marcu 2006:

• Jasna [kofi~ in Tadej Mulec sta

aprila odli~no nastopila v reprezentanci

Slovenije do 15 let in osvojila

prvi mesti na turnirju v Ni{u.

• Najmlaj{i (tekmovalci do 11 let) so

aprila nastopili na turnirju v Kopru,

kjer sta Sebastjan Bra~i~ in @iga

Lesjak osvojila prvi mesti, Alja` ^eh

pa drugo.

• Maja so se na Palijevem memorialu

v Ljubljani izkazali Jasna [kofi~ in

@iga Lesjak z osvojenima prvima

mestoma, Jasna Pu{nik, Domen

Igli~ar in Gregor Kocmut pa so

osvojili druga mesta.

• Na mini olimpijadi v Mariboru, prav

tako maja, je prvo mesto osvojil @iga

Lesjak, drugi so bili Nicole Ben~i~,

Alja` ^eh in Sebastjan Bra~i~, medtem

ko sta si Jasna Pu{nik in Gregor

Kocmut zagotovila tretji mesti.

• Konec maja smo nastopili {e na memorialu

Mirka Gorenjaka v Oplotnici,

kjer so prva mesta osvojili @iga

Lesjak, Alja` ^eh in Tadej Mulec,

medtem ko so bili Jasna Pu{nik,


Jasna [kofi~, Toni Ben~i~, Gregor

Kocmut in Domen Igli~ar drugi.

• Tudi junija nismo po~ivali, saj smo

`e v za~etku meseca nastopili na tekmovanju

za pokal Be`igrada, a samo

s starej{imi tekmovalci. Posebno so

se izkazale Kristina Vr{i~, ki je

zmagala pri kadetinjah (do 17 let) v

kategoriji do 44 kg in pri mladinkah

(do 20 let) do 48 kg (najni`ja mladinska

kategorija), Katja Senekovi~ je

v kategoriji do 57 kg osvojila tretje

mesto pri kadetinjah in drugo med

mladinkami ter Jasna [kofi~, ki je

bila prva v kategoriji do 48 kg pri

starej{ih deklicah (do 15 let) in tretja

pri kadetinjah. Prva mesta so osvojili

{e Tajda Keti{, Alja` Petri~

in Gregor Krajnc, drugo mesto Tadej

Mulec, tretja pa Polona Lampe,

Domen Igli~ar, Tim Le{nik in Tadej

Senekovi~.

• Najmlaj{i so junija nastopili v

Slovenski Bistrici, kjer je Gregor

Kocmut osvojil prvo mesto, Lara

Klep, Jasna Pu{nik in Alja` ^eh

so bili uvr{~eni na druga mesta, @iga

Lesjak pa je osvojil tretje mesto.

Sedemnajstega junija smo organizirali

`e {esti mednarodni turnir ob~ine

ZMAGALA JE

KORENA

Na ~etrtem tradicionalnem turnirju v

malem nogometu med vasmi ob~ine

Duplek je zaslu`eno zmagala ekipa iz

Zgornje Korene. Turnir je potekal junija,

koren{ki fantje pa so bili prepri~ljivo

bolj{i od vseh nasprotnikov.

Davnega leta 2003 je na prvem turnirju

v malem nogometu med vasmi

ob~ine Duplek za ob~inski pokal zmagala

ekipa iz Sp. Dupleka, leta 2004 –

na drugem turnirju med vasmi - so

slavili fantje ekipe Sp. Duplek –

OB^INSKA LIGA

MALEGA NOGOMETA

OB^INE DUPLEK

Lestvica – po 15., zadnjem krogu

2005/06

Duplek, ki v konkurenci kadetinj in kadetov

{teje tudi za slovenski pokal.

Tudi letos smo privabili tekmovalce iz

Slova{ke, Mad`arske, Avstrije, Hrva-

{ke, Italije in Slovenije. Duple{ki tekmovalci

so uspe{no nastopili in tako

je pokal za skupno ekipno zmago letos

ostal doma. Med doma~imi tekmovalci

so se okitili s prvimi mesti Lara

Klep, Ljudmila Mer~nik, Kristina

Vr{i~, Katja Senekovi~, Polona

Lampe, Nina Milo{evi}, Gregor

Kocmut, @iga Lesjak, Alja` Petri~

in Gregor Krajnc. Na druga mesta so

se uvrstili Jasna [kofi~, Jasna Pu{nik,

Alja` Sternad, Alja` ^eh, Sebastjan

Bra~i~, Andrej Kelc, Domen

Igli~ar, Tadej Mulec, Tim Le{nik

in Tadej Senekovi~, tretji pa je

bil Brane Ben~i~. Seveda vsak v svoji

starostni in te`nostni kategoriji. Glede

na udele`bo in obisk lahko trdimo, da

se je turnir uveljavil, in `e zdaj se pripravljamo

za naslednjega, ki bo junija

prihodnje leto.

Po~itnice smo pre`iveli delavno, ~asa

za po~itek ni bilo, ker smo imeli letos

priprave v Baji na Donavi na Mad`arskem.

Tako so na{i tekmovalci zdaj

dobro pripravljeni na prve preizku{nje

Ciglence, leta 2005, na tretjem, `e

tradicionalnem turnirju so bili najbolj{i

fantje ekipe iz @ikarc.

Letos je bil turnir tako kot lani organiziran

na igri{~u v Zg. Koreni. Glavna

organizatorja in koordinatorja sta bila

Dejan Mumlek in Dejan Glavica.

Onadva sta tudi poskrbela za jeda~o

in pija~o ter seveda za nagrade ekipam

za prva tri mesta ter najuspe{nej{emu

vratarju in naj strelcu turnirja. Zaradi

zelo »veliko« denarja, ki se ga je

nabralo v blagajni organizatorja, se

seveda veliko govori, kje je ta znesek.

Po 15 krogih in dose`enih 375 golih,

torej 25 zadetkih na krog, se je kon~alo

zelo zanimivo leto. Zmagovalec oziroma

{ampion OB^INSKE LIGE MALE-

GA NOGOMETA OB^INE DUPLEK v

sezoni 2005/06 je ekipa SD ZIMICA.

Uradna lestvica - kon~ni vrstni red:

v novi sezoni in komaj ~akamo tekmovanj,

predvsem pa na Tajdin nastop

na SP mladink in seveda ekipe v drugi

slovenski judo ligi. V ligi bomo nastopali

izklju~no z doma~imi tekmovalci,

na{ cilj pa je uvrstitev med prve {tiri in

zagotovitev nastopa v drugi ligi {e

naslednje leto.

Ob tem obve{~amo vse zainteresirane,

da se je v septembru za~ela {ola juda.

Organizirana je v treh skupinah, in

sicer na O[ Duplek ob torkih in petkih

od 16.30 do 18.00, in je namenjena

prvenstveno u~encem te {ole. Druga

skupina deluje na O[ Korena ob torkih

in petkih od 18.00 do 19.30 in je namenjena

u~encem O[ Korena. Seveda

se lahko v obe skupini prijavijo tudi

vsi drugi, ki bi se radi nau~ili juda oziroma

pri~eli organizirano vaditi. Vpis

je mo`en v obeh telovadnicah v ~asu

treningov. Tretjo skupino sestavljajo

starej{i za~etniki (nad 14 let), vpis

vanjo pa je mo`en na njenih treningih

vsak dan od 19.00 do 21.00 v domu

krajanov (»Baraki«). Dodatne informacije

dobite na treningih navedenih

skupin ali po telefonu 684 03 30.

Cveto ^EH

Eni trdijo, da sta ga odnesla ~ez mejo,

drugi, da sta ga potro{ila za nakup

velike jahte, tretji pa, da sta ga skrivoma

zakopala. ^e ju kdo vpra{a, kje je

denar, se takoj izgovorita, da ga ni bilo

tako dosti, da sta imela nekaj stro{kov

in da … Sami izgovori. Ker pa ob tem

vedno zardita in se jima trese glas, v

bistvu sama izdata, da tukaj nekaj

smrdi. Vse bosta pokazala revizija

oziroma finan~no poro~ilo revizorjev,

~e jih `e nista podkupila. Pa naj {e kdo

re~e, da gre za mali nogomet!

Brane @UGMAN

Ekipa

1. SD ZIMICA

2. KUBANA PAB – PREVOZNI[TVO LENDERO

3. [IVILJSTVO MARKU[

4. FRIZERSKI STUDIO GLAVICA

5. SP DVORJANE – BAR NAMESTNIK

6. DUPLE[KA MORNARICA

Novice ob~ine DUPLEK 25


PRVI … DRUGI … TRETJI …

Najbolj natan~no meri Bojan Klemen-

~i~, ki je zbral 32 zadetkov. Na drugem

mestu je kon~al @iga Dvor{ak, ki je

bil uspe{en 25-krat. Tretji najbolj{i

strelec je Aleksander Mur{ec, ki je

BOJAN KLEMEN^I^

NAJBOLJ[I STRELEC

MEDOB^INSKE LIGE

MALEGA NOGOMETA

V OB^INI DUPLEK

Za~etki na{ega igranja in ustanovitve

mlade ekipe za mali nogomet v Zimici

segajo v april 2001, ko smo Denis Stiper,

Bo{tjan Vohl, Bo{tjan Krajnc, Dejan

Korat, Jan Hrastnik in Janko [tandeker

ustanovili ekipo za mali nogomet. [e v

istem letu smo se pod imenom Zimica

mladi najprej udele`ili dobrodelnega

turnirja v Zimici in zatem {e prvomajskega

turnirja v malem nogometu v

Jablancah.

V sezoni 2001/2002 smo se nato igralci

na{e ekipe kalili v ob~inski ligi malega

nogometa Duplek pri ekipi [D

Nogometa{i Zimice

26 Novice ob~ine DUPLEK

dal 20 zadetkov. Seveda ne pozabimo

na naj vratarja, to je bil Gorazd Satler.

Liga se nadaljuje v velikem slogu.

Za vse informacije se obrnite na Bo`a

Brumna, tel. 041/ 775-165. Vsem `e-

Zimica, kjer smo igrali skupaj z na{imi

starej{imi ~lani [portnega dru{tva Zimica.

V sezoni 2002/2003 pa smo se

prvi~ kot samostojna ekipa pod imenom

Zimica mladi prijavili v ob~insko

ligo malega nogometa Duplek, kjer

sodelujemo `e peto leto zapored.

V sezonah 2003/2004 in 2004/2005

smo nastopali pod imenom [D Zimica

Caffe Bar Luna, zadnje leto pa smo tekmovali

pod imenom [D Zimica. V pravkar

minuli sezoni, torej 2005/2006,

pa smo po lanskem skupnem tretjem.

mestu postali prvaki medob~inske lige

malega nogometa v ob~ini Duplek. V

leto{nji sezoni smo poleg osvojitve

prvega mesta imeli v svojih vrstah

najbolj{ega strelca medob~inske lige

malega nogometa v ob~ini Duplek

Bojana Klemen~i~a, ki je z 32 zadetki

v skupno 15 krogih prepri~ljivo osvojil

naslov najbolj{ega strelca lige. Tudi

lim veliko zabave v petek zve~er pri

spremljanju lige in seveda po njej!

Brane @UGMAN

v leto{nji sezoni bomo nastopali v

medob~inski ligi malega nogometa v

ob~ini Duplek in posku{ali obraniti

naslov prvaka ter se udele`iti ~im ve~

turnirjev.

Za ekipo [D Zimica smo v sezoni

2005/2006 igrali: Bo{tjan Vohl, Primo`

Bauman, Denis Stiper, Bojan Klemen-

~i~, Gregor Ruis, Peter Raj{p, Davorin

Bezjak, Dejan Kramberger, Marko Dobaja,

Matej Kraner, Drago [nut, Franjo

[tandeker, Branko Senekovi~ in Janko

[tandeker.

Dosedanji rezultati na{e ekipe in

aktivnosti v zadnjem letu:

• april 2001: udele`ba na dobrodelnem

turnirju v Zimici in osvojeno 5.

mesto

• maj 2001: 3. mesto na no~nem turnirju

v malem nogometu v Jablancah

• maj 2003: 3. mesto na no~nem turnirju

v Jablancah

• junij 2003: v sezoni 2002/2003 smo

prvi~ sodelovali v ob~inski ligi malega

nogometa Duplek in zasedli 6.

mesto

• junij 2004: 5. mesto v ob~inski ligi

malega nogometa Duplek

• maj 2005: 1. mesto na no~nem turnirju

v Jablancah

• junij 2005: 3. mesto v ob~inski ligi

malega nogometa Duplek

• julij, avgust 2005: sodelovali smo v

poletni sel{ko-`ikar{ki ligi na travi

in kot novinci v njej osvojili 1. mesto

in naslov prvaka sel{ko-`ikar{ke lige

• november, december 2005 in januar


2006: sodelovali smo v zimski rekreacijski

ligi malega nogometa na

Ptuju v [portno-{olskem centru Ptuj

• april 2006: [D Zimica – malonogometna

sekcija je v Zimici organizirala

no~ni turnir v malem nogometu

Zimica 2006, ki se ga je udele`ilo

11 ekip iz severovzhodne Slovenije

• maj 2006: 3. mesto na no~nem tur-

UDELE@ENKA SPE-

CIALNE OLIMPIJADE

Suzana Koro{ec, u~enka posebne Osnovne

{ole Gustava [iliha se je udele`ila

leto{njih evropskih iger specialne olimpijade

v Rimu in osvojila kar dve medalji.

Suzana je stara 14 let. Z atletiko se je

intenzivno za~ela ukvarjati pred

dvema letoma.

«Letos sem se prvi~ udele`ila tako velikega

tekmovanja in tudi brez star{ev

sem prvi~ od{la od doma tako dale~. Z

doma sem ostala osem dni, spremljali

pa so nas u~itelji in moj trener Ljubo. Na

22. TEKMOVANJE

GASILSKIH

RE[EVALNIH

^OLNOV, RANC IN

RAFTOV NA DRAVI

V DVORJANAH

Dvaindvajsetega julija letos smo v

Dvorjanah izvedli 22. tekmovanje gasilskih

re{evalnih ~olnov, ranc in raftov na

reki Dravi. Praznik mornarice, kot smo

poimenovali dogajanje, je letos potekal

dva dni. V petek smo organizirali sre~anje

bira~ev in celodnevni uradni trening

gasilskih ~olnov. S sre~anjem bira~ev

smo `eleli od starej{ih ljudi, ki so to delo

opravljali v preteklosti, izvedeti, kako

so neko~ preprosto in u~inkovito utrjevali

bre`ine in krotili reko, ki nas v

nirju v malem nogometu v Sveti Trojici

v Slovenskih goricah

• junij 2006: v sezoni 2005/2006 smo

osvojili 1. mesto in naslov prvaka

medob~inske lige v malem nogometu

v ob~ini Duplek

• junij 2006: nastopili smo na turnirju

v Cerkvenjaku za pokal Gosti{~a pri

Antonu, ki spada v serijo to~kovanih

olimpijadi je bilo 54 dr`av udele`enk,

tekmovala sem v teku na 100 metrov,

kjer sem zasedla 4. mesto in v teku na

200 metrov. In prav ta tek se je zame

kon~al {e posebej sre~no, saj sem osvojila

srebrno medaljo. Rada bi se zahvalila

tudi vsem sponzorjem in donatorjem,

med njimi tudi ob~ini Duplek, ki so s

prispevki pomagali, da sem se olimpijade

sploh lahko udele`ila,« je vsa vesela

povedala Suzana, ki si je v ~asu bivanja

v Rimu ogledala nekatere znamenitosti

mesta Rim in Vatikan.

Marjana GLONAR

dana{njem ~asu ve~krat ogro`a. Spoznali

smo marsikaj zanimivega in za gasilce,

ki se po navadi sami borimo s podivjano

reko, tudi uporabnega.

Med drugim smo pri{li do zaklju~ka in

zadnje poplave so to potrdile, da je

ranca naju~inkovitej{e plovilo pri

re{evanju ob poplavah, ~e je reka razlita

po veliki povr{ini in ni dovolj globoka

za uporabo motornih ~olnov in

~olnov na vesla. Ranca ima veliko

plovno povr{ino in nizek ugrez, saj je

dolga od 6 do 8 metrov, lahko pa se

premika z vesli ali se potiska z vesli ali

posebnimi kavlji. Zato ni po naklju~ju

plovilo, ki so ga ljudje uporabljali ob

celotnem toku Drave in je dobro prirejena

in preizku{ena za plovbo v

razli~nih razmerah. Je pa zanimivo, da

so jo `e splavarji uporabljali kot

re{evalni in spremljevalni ~oln na

turnirjev Bamida (vzhod)

• julij, avgust 2006: sodelovali smo v

poletni sel{ko-`ikar{ki ligi na travi

in zasedli kon~no 6. mesto

• avgust 2006: bili smo povabljeni na

`e 30. tradicionalni Pokal Slovenskih

goric v Voli~ini in v konkurenci 18 ekip

zasedli odli~no 3. mesto.

Suzana s srebrno medaljo.

Foto: Darja Rojko

Franjo [TANDEKER

IZ DEJAVNOSTI DRU[TEV

splavih. Bira~i pa so z njo preva`ali

ljudi, kamenje in drugi material za

gradnjo nasipov.

Podstavek za valcn… Foto: Janko Drozg

V soboto ob 9. uri se je pri~el uradni

trening gasilskih ~olnov, da so si ekipe

nastavile in uredile ~olne in opremo,

Novice ob~ine DUPLEK 27


ob 13. uri pa je pri~elo zares. Otvoritve

tekmovanja so se udele`ile vse sodelujo~e

ekipe, pozdravil pa jih je poveljnik

GZ Maribor Jo`e @ohar. Tri~lanske

re{evalne ekipe v ~olnih so tekmovale

v kategoriji motorjev 18 KM, 20 KM,

25 KM in 40 KM. Vaja je ostala nespremenjena,

tako da so s Tomosovimi

motorji 18 KM, ki imajo eliso na zati~,

startali s sneto eliso, ki jo je strojnik

moral ob vo`nji re{evalcev na vesla

~im hitreje namestiti. V ostalih kategorijah,

ki imajo privija~ene elise, so

startali brez njihovega snemanja.

Vo`nji mimo plovcev sledijo metanje

re{evalnega obro~a ponesre~encu,

vezanje enojne re{evalne zanke na

vise~em predmetu, vo`nja vzvratno

do dolo~ene to~ke, iskanje in pobiranje

plavajo~ega predmeta. Vsa opravila

Stoodstotni zadetek Foto: Janko Drozg

so povezana z vo`njo po progi, ki od

voznika ~olna zahteva veliko znanja

in spretnosti. Predsednik ocenjevalne

komisije je tudi pregledal vsak ~oln,

tako da so tekmovalci bili pravilno opremljeni,

~oln pa je moral imeti re{e-

ZAVIDLJIVI USPEHI

DVORJANSKIH

GASILCEV

Na 18. tekmovanju gasilskih re{evalnih

~olnov na reki Muri v Lebring – St.

Margarethen v Avstriji blizu Lipnice sta

dvorjanski ekipi gasilcev dosegli drugo

in tretje mesto med slovenskimi ekipami

in prejeli srebrno zna~ko; tekmovanje,

ki je podobno kot pri nas v

Dvorjanah na Dravi, je potekalo 27.

avgusta.

Letos smo tekmovali v prijetnem

okolju ob voja{ki ~olnarni Bachsdorf

pri Lebringu. Tekmovanje poteka

28 Novice ob~ine DUPLEK

valno opremo in voznik name{~eno

vrvico za hitro uga{anje motorja.

Pet~lanske ekipe v vo`nji na ~as z

ranco so sestavljali krmar in {tirje

vesla~i, ki so morali preveslati pribli`no

{tiristometrsko progo s startom

proti toku in nazaj do cilja. Prav tako

{tiri~lanske vesla{ke ekipe v raftih.

Ekipe v vseh kategorijah so pokazale

veliko rutino in spretnost pri vo`nji,

obvladovanju reke in plovil, kar je tudi

namen tekmovanja in po 22 letih tekmovanj

smo veseli, da ve{~ine obvlada

veliko gasilcev in drugih ob~anov

in da v vsej dolgoletni zgodovini nismo

imeli nesre~e. Na na{em obmo~ju so

nesre~e na Dravi in utopitve ~edalje

redkej{e. Menimo, da prav s tekmo-

vanjem ljudem poka`emo

pasti in nevarnosti

reke Drave.

Okrog 17. ure je bilo

tekmovanje zaklju~eno.

Ob 19. uri smo se

zbrali pred gasilskim

domom in razglasili

rezultate.

Udele`ence so ob zaklju~ku

pozdravili in

podelili zaslu`ene pokale

in medalje: `upan

ob~ine Duplek Janez

Ribi~, predsednik GZ

Maribor Maks Le{nik,

enako kot v Dvorjanah, dodano je le

nekaj teoreti~nega znanja iz poznavanje

predpisov o vo`nji ~olnov v

notranjem prometu in prakti~nega v

vezanju vozlov, vendar je to `e vi{ji

nivo tekmovanja, saj se v osnovi tekmuje

za bronasto tekmovalno zna~ko,

srebrna in zlata pa prideta v roke le

pravim mojstrom.

Tekmovanja se je udele`ilo 13 ekip, iz

PGD Maribor Studenci, PGD Maribor

Mesto, PGD Dogo{e, PGD Zrkovci, PGD

Maribor Pobre`je in PGD Dvorjane.

Osem ekip je tekmovalo za bronasto

tekmovalno zna~ko in pet za srebrno.

Na{i tekmovalci vselej poka`ejo

zavidljivo znanje, ~eprav je jezikovna

Gorska mornarica iz Korene

Foto: Janko Drozg

predstavnik URSZR, izpostava Maribor

Bojan Javornik, predstavnik ob~ine

Star{e Adolf [erdoner in biv{i poslanec

Ivo Sisinger.

Janko DROZG

Rezultati:

Gasilski ~olni 18 KM: Rafting, mo{ki:

1. PGD Dvorjane II 1.Avtoservis Krajnc PGD Korena

2. PGD Male~nik 2. RKM »A« team

3. PGD Dogo{e III 3.Albert Gril Star{e

Gasilski ~olni 18 KM, `enske: Rafting, `enske:

1. PGD Pekre 1. Glas `ensk Slovenije

Gasilski ~olni 25 KM: Rance, mo{ki:

1. PGD Pekre I - tudi prehodni pokal Albert Gril Star{e

2. PGD Dogo{e I 2.Avtoservis Krajnc PGD Korena

3. PGD Dvorjane I 3. @ikar{ki pol`ki PGD Korena

4. PIGD Radenska Radenci 4. Ciglen{ki zmaji

Gasilski ~olni 40 KM: Rance, `enske:

1. FF Lebring St.Margarethen III 1. Glas `ensk Slovenije

2. FF Lebring St.Margarethen IV

3. FF Lebring St.Margarethen V

ovira velika, pa vendar se gasilci

razumemo in sporazumemo povsod,

kar je ve~ vredno kot zna~ka in pokal.

Rezultati slovenskih ekip

Srebrna tekmovalna zna~ka:

1. Maribor mesto

2. Dvorjane I

3. Dvorjane II

4. Zrkovci

5. Pobre`je II

Bronasta tekmovalna zna~ka:

1. Dogo{e II

2. Pobre`je I

3. Maribor Studenci

Janko DROZG


TUDI MED

PO^ITNICAMI

GASILCI NE MIRUJEJO

Partnersko gasilsko dru{tvo Lebring -

St. Margarethen nas je 16. junija povabilo

na praznovanje 110-letnice delovanja.

Na obletnico so bila povabljena

vsa gasilska dru{tva iz okraja Lipnica,

na dvodnevno sre~anje pa partnerska

dru{tva iz Nabburga v Nem~iji, Pfafikon

iz [vice in Dvorjane iz Slovenije.

V petek popoldan je bilo tovari{ko

sre~anje vseh {tirih dru{tev s predstavitvijo

dose`kov doma~ih gasilcev

v zadnjih letih. Bili smo prijetno presene~eni

nad razvojem, posebno nad

najnovej{o pridobitvijo - ra~unalni{ko

vodeno in podprto centralo za komunikacijo

gasilcev ob intervenciji. Po

pozdravnih govorih, ~estitkah in podelitvi

spominskih daril doma~inom

je sledilo prijateljsko sre~anje z medsebojnim

spoznavanjem. Ob tem naj

se zahvalim `upanu na{e ob~ine

Janezu Ribi~u, da nam je pomagal pri

darilih s protokolarnim vinom, katerega

so bili `e zaradi zelo lepe etikete

vsi zelo veseli. Da je jezik, ki vsaj nas

DVORJANSKI GASIL-

CI SMO POMAGALI

GASITI NA KRASU

V petek, 21. julija, okoli 17. ure je na

obmo~ju [umke med Komnom in Branikom

v ob~ini Komen na Krasu izbruhnil

najve~ji po`ar v zadnjih letih na Slo-

Pogumno proti nalogi- tekmovanje v Lebringu. Foto: Ivo Glonar

malo ovira, la`je stekel, so doma~ini

poskrbeli z degustacijo doma~ih {tajerskih

vin, ki so podobna in tako dobra

kot na{a. V soboto je sledila predstavitev

slu`b, ki v Avstriji spadajo k

za{~iti in re{evanju - od re{evalnih

psov, posebnih voja{kih in policijskih

enot do helikopterskih gasilskih in re-

{evalnih enot.

Popoldan smo se v uniformah in s praporom

udele`ili sve~anosti ob obletnici

in predaji telefonske centrale, ki pa

je bila zaradi de`ja organizirana v

prostornih gara`ah dru{tva.

Po sve~anosti je bilo dru`abno sre~anje

z nastopom – trebu{nim plesom -

venskem. Zaradi mo~nega vetra in

burje ter izjemno te`kega terena se je

ogenj raz{iril na okoli 400 hektarjev.

Ob ve~erih so doma~i gasilci s Krasa

po`ar lokalizirali, vendar ga je mo~na

burja vedno znova razpihala. Gasiti so

pomagali tudi gasilci iz Dvorjan.

Ker se je po`ar ob izrednih naporih

doma~ih gasilcev {iril, so se v ga{enje

Maribor~ani prihajajo. V pri~akovanju povelja za napad

{vicarskih gasilcev, nad katerim smo

bili vsi udele`enci zelo navdu{eni.

V nedeljo se je sre~anje kon~alo z ma{o

v farni cerkvi svete Margarete, sve~anim

kosilom in slovesom od {vicarskih

in nem{kih gasilcev, ki so z avtobusi

odpotovali domov z `eljo, predvsem

gasilcev iz Nabburga, da se kdaj sre-

~amo na Dravi. Skozi Nabburg te~e

Donava, na kateri so pogoste nesre~e,

prav tako si gasilci iz Pfaffikona, ki so

ob velikem jezeru, `elijo podobnega

usposabljanja, kot je pri nas ob Prazniku

mornarice.

Janko DROZG

vklju~ili gasilci iz vse Slovenije, na

pomo~ pa je pri{el {e 15. helikopterski

bataljon Slovenske vojske s {tirimi

helikopterji, ki so posebej opremljeni

za ga{enje po`arov v naravi. Poleg njih

sta v soboto in nedeljo sodelovala tudi

italijansko letalo za ga{enje Canadair

in helikopter Sikorski.

GZ Maribor in z njo PGD Dvorjane je

Novice ob~ine DUPLEK 29


ila aktivirana 24. julija. Ob {tirih zjutraj

smo se z vozili zbrali na po~ivali{~u

v Polskavi in dolga kolona gasilskih

vozil je krenila na pot. Po prihodu

na kraj po`ara smo bili razporejeni na

hrib Trstelj, kjer je po`ar ogro`al oddajnike

in planinsko ko~o. Oddajnike

in planinsko ko~o smo ubranili pred

ognjem. Prav tako so se obranile okoli{ke

vasi, zato evakuacija prebivalcev

ni bila potrebna. Do torka, 25. julija,

se je po`ar raz{iril zahodno, na hrib

Trstelj, ki pa na sre~o ni poseljen. Do

ZA ZDRAVJE

NAJPREJ

POSKRBIMO SAMI

V Dru{tvu upokojencev (DU) Duplek

se trudimo, da bi s preventivo poskrbeli

za zdravje ne samo ~lanov DU,

temve~ tudi aktivnih prebivalcev v

DUPLE[KI

UPOKOJENCI SE

RADI POTEPAMO

Letos smo se potepali po Vipavi,

Razkri`ju, romali na Vi{arje, nakupovali

v Italiji in Mad`arski, nepozaben

pa je bil izlet na Brione. Tja smo se

odpeljali z dvema avtobusoma do

Fa`ane, nato z ladjo na Brione.

Jo`etu in Mariji hvala za sprejem.

30 Novice ob~ine DUPLEK

popoldanskih ur, ko so s skupnimi

mo~mi vseh gasilcev in helikopterjev

Slovenske vojske po`ar le lokalizirali,

je zgorelo pribli`no 1050 hektarjev

predvsem borovega gozda.

V akciji ga{enja so iz PGD Dvorjane

sodelovali gasilci Maksimilijan Bezjak,

Mihael Drozg, Bojan Tur~in in Marjan

Mer~nik z vozilom MAN 220LAEC 4 x

4, ki se je prav tako kot gasilci v kra{ki

situaciji dobro izkazalo. Moramo pa

priznati in opozoriti odgovorne, ki

ob~ini. Desetega septembra letos smo

na »vikendu« ob ribniku v Zg. Dupleku

organizirali predavanje o zdravi

prehrani, dodatkih za zdravje in pitni

vodi.

Brane ^ervenjak, dr. med., in vi{ja

medicinska sestra sta nam predstavila

paleto naravnih vitaminov za dodatke

k prehrani, ki je zaradi nezdravega

Na poti smo se ustavili v Lomu, kjer

smo imeli organiziran zajtrk s kavo.

Vsi dobre volje smo si z zanimanjem

ogledali Brione, poslu{ali predstavitev

zgodovine in si ogledali slike predsednikov

in predstavnikov dr`av, ki so to

oto~je obiskali. Prekrasna narava,

veliko bogastvo, ni pa {e pravega turisti~nega

duha za predstavitev naravnih

lepot. Po ogromnem kompleksu

smo se vozili z vlakci, na katerih je

tak{ne akcije spro`ijo, da tovrstna pomo~

terja izjemen napor od gasilcev

in bi bilo dobro poskrbeti za po~itek

sodelujo~ih po koncu ga{enja. Po celodnevnem

boju z ognjem na kra{kem

terenu ob nezadostni hrani in osve`ilni

pija~i je {e najhuje ob 22. uri s te`kim

gasilskim vozilom oditi domov v 300

km oddaljene Dvorjane, kamor se vrne{

ob 2. uri zjutraj in ob 6. uri nadaljuje{

delo v podjetju.

Janko DROZG

ozra~ja `e osiroma{ena vitaminov, ki

so potrebni za na{e zdravje.

Predavanja so se udele`ili predvsem

keglja~ice in keglja~i in se seznanili z

dodatki za bolj{e po~utje in pove~ano

energijo za kegljanje.

Slavica GOLOB

za vsako skupino vodi~ ali vodi~ka, ki

nam je predstavil vse pomembno s

skrbnim vodenjem po otoku.

Po triurnem ogledu smo se z ladjo

vrnili na kopno in se na povabilo na{ih

upokojencev Marije in Jo`eta Trepa

odpeljali v Dugo uvalo.

Za kosilo smo pripravili hrano, ki smo

jo imeli s seboj, z gibanico in razli~nim

pecivom, 50-litrskim sodom ~rnega

vina in kavo sta nas na svojem vikendu

pogostila Marija in Jo`e. Tam je u`ivala

na dopustu tudi Jo`etova mama.

Bilo je lepo vreme, na velikem kompleksu,

kjer je Marijin in Jo`etov drugi

dom, sta pripravila dru`enje v prekrasnem

popoldnevu za 100 upokojencev.

Tako smo zaklju~ili izlet in se v poznih

no~nih urah vrnili domov.

Mariji in Jo`etu se v imenu vseh izletnikov

zahvaljujem za prijateljski sprejem

in pogostitev in jima `elim, da v

~udovitem obmorskem poletnem

domovanju, kjer razpolagata s krasnimi

apartmaji, pre`ivita {e mnogo

mnogo sre~nih upokojenskih let.

Slavica GOLOB


SEDMO

TRADICIONALNO

SRE^ANJE MOTORIS-

TOV V ZMAJEVI

DOLINI

Na prireditvenem prostoru motoristi~nega

kluba Black Dragons Slovenija,

Zmajeva dolina, smo 25., 26., in 27.,

avgusta priredil sedmo tradicionalno

sre~anje motoristov, katerega se je v

treh dneh udele`ilo ve~ kot tiso~ motoristov.

^eprav je vreme bolj kazalo na

de`even vikend, se je vendarle razjas-

ORA^A IZ DUPLEKA

STA BILA EKIPNO

PRVA

Udele`enca tekmovanja ora~ev iz

Strojnega kro`ka Duplek Ivan Murko

in Simon Murko sta ekipno dosegla prvo

mesto, posami~no pa je bil Simon Mur-

STROKOVNA

EKSKURZIJA

^lani Strojnega kro`ka Duplek smo bili

2. junija na strokovni ekskurziji v

Agromehaniki v Kranju, v pivovarni

Relax smo pokusili doma~e pivo, obiskali

smo kmetijo Klan~nik in se s splavi

spustili po Dravi.

Najprej smo si ogledali tovarno

Agromehanika v Kranju, kjer proizvajajo

vinogradni{ko-sadjarske traktorje

AGT, ki so slovenskega porekla. Trg

ima v Sloveniji, na ozemlju biv{e

nilo in motoristi so pri{li iz Avstrije,

Hrva{ke, Italije, Nem~ije in Slovenije.

Sre~anje motoristov se je pri~elo `e v

petek popoldan, 25. avgusta, kjer se

je `e zbralo ve~ kot 200 motorjev in

njihovih voznikov, ki so se veselili

dolgo v no~!

Najbolj te`ko pa je bila pri~akovana

sobota, saj so zbrane motoriste in

obiskovalce zabavale priznane rockovske

glasbene skupine kot so Cross

Roads, Not `n Vun in ostali. Za udele-

`ence sre~anja smo organizirali tudi

panoramsko vo`njo po ob~ini Duplek,

kjer so se lahko tudi okrep~ali. Prav

tako smo jim pripravili sre~elov. Moto

ko tretji in Ivan Murko peti. Ora~a iz

Dupleka sta tekmovala v kategoriji

oranje z obra~alnim plugom.

Strojni kro`ek Duplek se je udele`il

tekmovanja ora~ev Podravja, ki je letos

potekalo 18. avgusta na strni{~ni njivi

pri farmi goveda v Sobetincih. Organizatorji

so bili Kmetijsko-gozdarski

Jugoslavije in nekaj tudi v Evropski

uniji. Poleg traktorskega programa

proizvajajo {kropilno tehniko, ki je

poznana skoraj vsakemu slovenskemu

kmetu. Ukvarjajo se tudi z

zastopstvom za italijanske traktorje

Antonio Carraro in nem{ke Deutz-Fahr.

Naslednja postojanka je bila doma~a

pivovarna Relax, kjer smo si ogledali

postopek varjenja piva in kasneje imeli

tudi degustacijo. Po pivovarni smo si

ogledali {e kmetijo Klan~nik, ki se

ukvarja z `ivinorejo, turizmom na

kmetih in vzrejo damjakov. Kot nam je

zbor so spremljale {e nenavadne in

dru`abne zabavne igre ter na koncu {e

erotic show, katerega je bil najbolj

vesel mo{ki del ob~instva. V nedeljo

smo za motoriste poskrbeli z brezpla~nim

zajtrkom.

Za uspe{en potek sre~anja, se zahvaljujemo

vsem sponzorjem, ki so

nam kakorkoli pripomogli k uspe{ni

izpeljavi sre~anja. [e posebej se zahvaljujemo

generalnemu sponzorju

Ob~ini Duplek in medijskemu sponzorju

Radio City.

Matja` REBERNIK

zavod Maribor in enota Ptuj, Ob~ina

Markovci in Strojni kro`ek Posestnik.

Tekmovanja se je udele`il tudi duple{ki

pod`upan Franjo Kosi in se ob otvoritvi

izkazal v enobrazdnem oranju s

konjsko vprego, katere vodi~ je bil Jo`e

Koro{ec.

Simon MURKO

razlo`il gospodar, vsega mesa ne

morejo prodati, zato so za~eli izdelovati

salame, ki jih zelo dobro tr`ijo.

Po ogledu kmetije smo se z dravskimi

splavarji odpravili po Dravi, med

vo`njo so imeli pripravljen bogat

humoristi~ni program. Z njim so nam

prikazali del splavarske preteklosti.

Po naporni vo`nji smo si ogledali {e

muzej v najstarej{i elektrarni na Dravi

- Fali. Tam nam je vodi~ podrobno

razlo`il o delovanju elektrarne, koliko

elektri~ne mo~i je proizvedla in {e marsikaj.

Ekskurzijo je vodil Franc Beber.

Novice ob~ine DUPLEK 31


Piknik

V soboto, 26. avgusta, smo imeli ~lani

Strojnega kro`ka Duplek piknik. To je

prilo`nost, da se vsaj enkrat letno

zberemo, si izmenjamo izku{nje, se

KONJENI[KI

SPEKTAKEL NA DAN

DR@AVNOSTI

V ~asu Duple{kega tedna je Konjeni{ko

dru{tvo prijateljev konj organiziralo `e

tradicionalni konjeni{ki spektakel, ki je iz

leta v leto bolje obiskan.

Nekaj utrinkov.

OSMO OB^INSKO

SRE^ANJE

ORGANIZACIJ

ZB DUPLEK

V nedeljo, 17.9. 2006 je bilo 8. sre~anje

borcev NOB, ~lane Cankarjeve brigade,

svojcev padlih borcev in somi{ljenikov

v spomin na pomembno akcijo v ~asu

1941- 1945 na obmo~ju ob~ine Duplek.

Prireditev je bila v domu krajanov v

Koreni . ^astni gostje, ki so prireditvi

prisostvovali so bili: pod`upan Franjo

Kosi, direktor ob~inske uprave Franc

32 Novice ob~ine DUPLEK

pogovorimo o svojih uspehih in se skupaj

poveselimo, pa tudi kaj dobrega

pojemo. Za hrano je poskrbel Ale{

@nidari~, ki nam je pripravil zelo dobre

jedi z `ara. Zelo `alostno pa je, da se

nas ni zbralo ve~je {tevilo; kar je ver-

DRU@ABNO @IVLJENJE

Beber, zaradi odsotnosti predsednika

ob~inskega odbora ZB Maribor se je

udele`ila tajnica Mal~ka Kova~i~ in

ravnatelj {ole Korena Darko Rebernik.

KO ZB Korena je pripravilo kulturni

program, na katerem smo obudili

spomin na dogodke med NOB na

obmo~ju Korene in spomin na u~iteljico

Elo Kristl- Tanjo. Njen lik je {e vedno

ostal med prebivalci Korene in ostalih

zaselkih. Veseli smo bili, da je tokrat

sodelovala s kulturnim programom O[

Korena. U~iteljica Brigita Posl je s svojimi

u~enci pripravila program, s katerim

je popestrila na{o prireditev in to je

jetno odsev stanja v slovenskem

kmetijstvu. Zanimanje za ta poklic v

zadnji letih namre~ mo~no upada.

Upam, da se bo stanje izbolj{alo, ~e

bo {e ve~ tovrstnih dru`enj.

Simon MURKO

bil dokaz medgeneracijskega sodelovanja.

Njej in u~encem iskrena hvala,

kakor tudi ravnatelju {ole. Popoldan

je potekal ob dru`abnem dru`enju in

obujanju spominov na dogodke, ki jih

ne bomo nikoli pozabili. Ob prijetnem

petju MPZ KUD Ton~ek Breznar so se

udele`enci razvedrili in pritegnili

ubranemu petju pevcev.

Sopokroviteljica tega sre~anja je bila

ob~ina Duplek, za kar se ji zahvaljujemo,

posebno `upanu Janezu Ribi~u, ki

s tem izra`a spo{tovanje na dogodke

med NOB.

Erika BREZNIK


OBISK S

[KOTSKEGA

Obiskal nas je gospod Drew Duncan

s soprogo Rosemary Duncan.

Prihajata s [kotske, natan~neje iz

zahodne obale, predela, ki se imenuje

Severni Ayrshire. V Sloveniji je `e

sedmi~ zapored na povabilo dru{tva

slovensko-{kotskega prijateljstva,

katerega predsednica je gospa Jasmin

Petan Malahowsky.

Namen obiskov je predvsem vzpostaviti

tesnej{e povezave med {kotskimi

in slovenskimi mesti. Rad spoznava

na{o de`elo in je navdu{en nad na{o

gostoljubnostjo in pristno toplino. Ob

tem pa ugotavlja, da imata obe narodnosti

veliko skupnega, kar je dobra

podlaga za sodelovanje.

Gospod Duncan predseduje obmo~ju

Severnega Ayrshira, njegov mandat

traja 4 leta, druga~e pa v tak{nih in

podobnih funkcijah nastopa `e 18 let.

UMETNINE IZ BU^

Milan Bauman iz Spodnjega Dupleka

je dokazal, da se da iz bu~ narediti tudi

kaj drugega kot samo bu~no olje. V

^ate`u je potekal 53. gostinski zbor,

kjer je razstavil iz bu~ narejeno

Razstavljena Milanova umetnina.

@upan Janez Ribi~ in gospod Duncan z `eno. Foto: Marjana Glonar

Izvoljen je s strani 30-~lanskega sveta,

katerega predstavnike volijo prebivalci.

Tradicija je, da je predsednik samo en

mandat, torej samo 4 leta. Po osnovni

izobrazbi je gimnazijski u~itelj zgodovine,

vendar je zdaj `e v pokoju. Je ~lan

enega izmed desetih najve~jih in

najstarej{ih {kotskih dru`inskih klanov.

pravlji~no de`elo, pojo~i grad, `ivo

drevo, pravlji~no ko~ijo. Milan je za

vse izdelane in razstavljene umetnine

bil nagrajen s srebrno medaljo.»Za

izrezovanje bu~ potrebuje{ predvsem

veliko ~asa in potrpljenja, domi{ljijo,

malo umetni{kih sposobnosti, poseb-

Njegov klan Duncan se tako kot drugi

klani, pona{a s svojim edinstvenim

vzorcem in barvo narodne no{e – kilta.

Na to tradicijo je zelo ponosen.

Svoj obisk na [tajerskem je zaklju~il z

besedami, da se v te kraje zagotovo

{e vrne.

Vanja MAHER

ne no`e in seveda primerne bu~e. Za

izdelavo na primer ko~ije potrebuje{

5 do 6 ur prostega ~asa. Bu~e lahko

izrezuje vsak, ~e le ima veselje in veliko

ustvarjalnega duha,« pripoveduje

Milan, ki je po poklicu kuhar in uporablja

bu~e na razli~ne na~ine. Svetuje

uporabo na razli~ne na~ine razrezanih

bu~ pri pripravi hladnih bifejev, kot

okras na mizah za razli~ne prilo`nosti,

skratka njihova uporabnost je velika.

Ker je na gostinskem zboru potekalo

tudi tekmovanje v kuhanju pred gosti,

je Milan v tej disciplini bil nagrajen z

bronasto medaljo.

Marjana GLONAR

Kro`nik s katerim je Milan osvojil bronasto

medaljo na 53. gostinsko turisti~nem

zboru Slovenije: goveji file s polento in

mnogimi semeni, hru{ka kuhana v vinu z

meto.

Novice ob~ine DUPLEK 33


POROKA NA

DE@EVEN DAN

(Iz nevestinega dnevnika)

Petek, 11.avgust

Ko se popoldan v de`ju vozim od tete

Marije in strica Julija s Ptuja proti

Dupleku, se v mislih ves ~as spra{ujem,

ali bo vreme jutri vzdr`alo. Vsaj naliva

naj ne bo, da se bom lahko poro~ila na

vurber{kem gradu pod obokom nad

tribuno, kot je bilo predvideno. Ravno

ko vozim proti Dvorjanam, se zgodi

nekaj krasnega: iznad Pohorja posije

sonce in nad gradom za`ari mavrica –

zame nedvomno znamenje, da bo vse

v redu. V Duple{kem vrhu me `e pri~akujejo.

Ida mi bo pripravila poro~no

obleko. Ona jo je tudi kva~kala in najbolje

ve, kako jo »po{tirkati« in zlikati.

S Karolino, mojo poro~no pri~o, {e

malce poklepetava, nato se odpravim

naprej. Obi{~em pokopali{~a in pri`gem

sve~ke tistim, za katere si `elim,

da bi me videli na moji poroki: dedku,

stricu Rajku, teti Tiliki in Francu. Zve~er

se pred spanjem z Mi{em spra{ujeva,

ali sva kaj pozabila, in na koncu ugotoviva,

kako spro{~ena bo poroka, ker

se bova poro~ila brez svatov, le v prisotnosti

pri~, `upana in mati~arke.

Skratka, brez najmanj{ega stresa,

panike in paranja `ivcev lahko v miru

in brezskrbno zaspiva.

Sobota, 12. avgust

Takoj ko odprem o~i, pogledam proti

oknu. O, ne, sivo! Vse je sivo in de`uje.

Mi{o vstane, odpre vhodna vrata in me

obvesti, da ni ravno toplo. [e bolj se

zavijem v odejo in se spra{ujem, kam

sem dala »poro~ne nogavice«, ki mi jih

je, tako kot obleko, podarila Karolina.

Mi{o je `e popolnoma oble~en in ura je

pol devet, ko se jaz {ele dvignem s

postelje. Hitro se sprehodim s psom,

se nali~im in odpeljem v Duple{ki vrh

h Karolini, kjer imam spravljeno poro~no

obleko. Njena mama Ida me oble~e

in 15 minut pred poroko se s Karolino

odpeljeva proti vurber{kemu gradu.

Tam naju pred vhodom pri~aka Til~ka

in nama pojasni poro~ni protokol.

Kmalu prispe {e `enin s pri~o, bratom

Matejem, in poroka se za~ne. V spomin

se mi najbolj vtisnejo `upanove besede

o pomenu zakonske zveze, ki so tako

ganljive, da komaj zadr`ujem solze, a

mi le nekako uspe do trenutka, ko se

pojavi Tim in nam s svojim bo`anskim

glasom zapoje Ave Mario in O, sole

mio. Kmalu je vse kon~ano, z mo`em

podpi{eva poro~ne listine, nato nazdravimo.

Vzdu{je je zelo prijetno in

doma~e, zato neobremenjeni klepetamo,

se smejimo, fotografiramo, nazdravljamo

… Skoraj pozabimo, da smo

dogovorjeni za kosilo. Na poti v Maribor

se ustavimo pri mami in babici v

Koreni, ki nas pri~akata s {ampanjcem.

Zunaj pa {e kar de`uje in de`uje. Vsi

nama prerokujejo, da naju ~aka

bogastvo – to namre~ po ljudskem izro~ilu

prina{a de`even poro~ni dan. In

prav imajo. Res sva bogata. Pa ne zato,

ker bi imela veliko denarja. Imava nekaj

veliko bolj pomembnega in vrednega:

medsebojno ljubezen in prijatelje ter

sorodnike, ki nama vedno stojijo ob

strani.

VABILO

^lani folklorne skupine KUD Ton~ek Breznar vabijo v svoje vrste

novince, ki imajo veselje do plesa in se radi dru`ijo.

Zelo bodo veseli vsakega novega ~lana.

Prijave in informacije pri Milanu Simoni~u po telefonu 041 738 932.

Vabljeni!

34 Novice ob~ine DUPLEK

Helena PETEK HARI


PORO^ILI SO SE

Nata{a Ornik in Stanko Krajnc Doris Zavr{nik in Uro{ Po{trak

Maja Pivec in Rok Ribi~ Branka Krajnc in Gorazd Thaler

Novice ob~ine DUPLEK 35


ZAKONCA DOMINKO

BISERNOPORO^ENCA

V za~etku julija sta pred mati~arko Ivano Heler in `upana

Janeza Ribi~a po 60 letih zakona ponovno stopila Marija

in Emil Dominko iz Zgornjega Dupleka.

Marija je bila rojena 9. junija 1926 na Teznu, Emil pa 18.

marca 1924 v Dogo{ah. Cerkveno sta se poro~ila 29. junija

1946 v Ho~ah in civilno v Mariboru. V zakonu se jima je

rodilo pet otrok: Nada, Milka, Katica, Emil in Zdenka, imata

8 vnukov in 7 pravnukov.

M.G.

OBISK [PORTNIKOV

IN UPOKOJENCEV V

DORMAGEN–GÖHRU

Iz Dupleka smo krenili 31. julija 2006

ob 6. uri zjutraj preko Gradca, Linza,

Passaua, Regensburga in Würzburga v

Göhr. Po ve~ postankih in okrep~ilih

smo ob 22. uri prispeli na cilj, kjer sta

nas vljudno pri~akala z ve~erjo »na{a«

Marina in njen mo` Heinz Willi Güsgen

z delovno ekipo in na{imi prijatelji. Po

kratkem spoznavnem ve~eru so nas

pospremili do preno~i{~.

Drugi dan smo se po zajtrku odpeljali

na ogled {portnega igri{~a v Kölnu, kar

je {e posebno zanimalo na{e mlade

{portnike, ki so odli~no predstavljali nogometno

dru{tvo iz Dupleka. Ogledali

Pod`upan Franjo Kosi in admiral duple{ke mornarice Vinko Krajnc sta pozdravila vse

prisotne na veliki prireditvi v {otoru v Stürzelbergu.

36 Novice ob~ine DUPLEK

ZLATA POROKA ZAKONCEV

FERLE@

Po preteku petdesetih let sta poro~no zaobljubo obnovila

Franc in Kristina Ferle`. Zakonca, ~ila in dobre volje,

`ivita v Vurberku skupaj s svojo h~erko Marijo ter dvema

vnukinjama in enim vnukom.

M.G.

smo si Kölnsko katedralo, trgovine in se

vrnili v Göhr. Zve~er smo se na {portnem

igri{~u dru`ili ob pe~enju na `aru

in glasbi iz Dupleka - ansambla Mirana

Bezjaka. Peljali smo se na ogled starega

mesta Düsseldorfa. Pogostili so nas v

lokalu Slovenca s Ptuja.

V Dormagnu smo bili na sprejemu pri

`upanu. Predstavil nam je zgodovino

mesta, delovne prostore in nas tudi

pogostil. Na{e mlade, zelo disciplinirane

{portnike nogometa{e pod vodstvom

Stanka Grajfonerja in Romana

Lobenweina smo spremljali na tekme

in navijali za njih. Pomagalo je, saj so

vse tekme odigrali z zmago.

Udele`ili smo se »shützenfesta«, kjer

je v paradi mornarice v uniformi predstavljal

Duplek - Duple{ko mornarico

njen admiral Vinko Krajnc. Zve~er smo

se udele`ili spektakla v {otoru z okrog

2000 obiskovalci in {tevilnimi ansambli.

Na{ pod`upan in admiral Duple{ke

mornarice sta javno ~estitala kraljici

in kralju »shützenfesta«, pozdravila

vse prisotne, pod`upan Franjo Kosi pa

je predstavil na{ Duplek in Slovenijo.


Naslednji dan smo si ogledali elektrarno

AXE Rheinbraun. Predstavili so

nam tehni~ne karakteristike in nas

popeljali na ogled dnevnega kopa premoga

z vso mehanizacijo in dovozom

surovin v proizvodnjo.

Ve~er smo pre`iveli na {portnem igri{-

~u ob pe~enju na `aru.

Po programu smo se nepopisno dru`ili

na nem{ko-slovenskem ve~eru, kjer

so bili na{i prijatelji in znanci. Mnogo

je bilo Slovencev, ki jim je Nem~ija

dom, po upokojitvi pa se `elijo vrniti v

Slovenijo, kjer `e imajo sezidane hi{e.

Pripovedovali so nam, kako ohranjajo

slovensko pesem, folkloro in doma~o

besedo. Ve~era sta se udele`ila tudi

na{a velika prijatelja Mija in njen mo`

Heinz Fridrich. Kljub Mijini te`ki bolezni

sta nas po~astila s prisotnostjo.

Vrteli smo se ob glasbi iz Dupleka in

FARMACEVT IZ

LEKARNE DUPLEK

SVETUJE V TEDNU

OTROKA

V Sloveniji je `e ve~ kot 50 let prvi teden

v oktobru namenjen dejavnostim ob

tednu otroka, zato tokrat posve~amo

na{o rubriko vsem otrokom v ob~ini

Ogled elektrarne

ansambla iz Göhra The New Sound

Flavr. [e mnogo mnogo lepega smo

do`iveli, a le na kratko sem opisala bivanje

pri prijateljih. Programi niso bili

natrpani, doma~ini so se zelo potrudili

in bili odli~ni gostitelji. Veselijo se `e

obiska pri nas v Dupleku.

Velika zahvala Marini in njenemu mo`u

Duplek in njihovim star{em. Star{i

otrokom radi delimo nasvete, saj mislimo,

da z njimi delimo svoje `ivljenjske

izku{nje, otroci pa so prepri~ani,

da jim »te`imo«. Veliko star{evske

ljubezni in pozornosti zagotovo ne

more {kodovati. Marsikatero bolezen

lahko prepre~ite, ~e svojega otroka

pozorno opazujete in hitro ukrepate.

Razbremenite ga fizi~nih in psihi~nih

bremen, da se lahko aktivira njegov

imunski sistem, in uporabite varna naravna

zdravila. Tako boste prepre~ili

bolezenske zaplete in do te mere omilili

simptome, da otroku ne bo treba

obiskati zdravnika, izostati od pouka

in u`ivati zdravil na recept.

Imunski sistem in stres

Alenka Lipovnik

Za krepitev imunskega sistema, tudi

pri otrocih, uporabite pripravke iz

ameri{kega slamnika, z vitaminom

C in cinkom, seveda v odmerkih,

prilagojenih starosti in te`i otroka.

Otroci, ki ne u`ivajo veliko sadja, Andreja [tajnmec

Heniz Williju Güsgenu za po`rtvovalno

in odli~no organizacijo, saj smo bili

ves ~as bivanja preskrbljeni s hrano,

pija~o in stanovanjem. Bili so odli~ni

gostitelji. Osmi dan na{ega potepanja

smo se sre~no vrnili domov z na{im

Janijem, odli~nim {oferjem.

Slavica GOLOB

NASVETI, PRIPORO^ILA, PREDLOGI

zelenjave in `itaric, naj za razvoj tako

pomembne vitamine in minerale iz

hrane nadomestijo z multivitaminskimi

pripravki. Vse na{tete pripravke

pri~nite dajati otrokom `e v jesenskem

~asu, ko infekcije {e niso pogoste.

Tudi na zdravje otrok zelo negativno

vpliva stres. @al so danes mnogi

otroci preobremenjeni, saj obiskujejo

veliko prostovoljnih ob{olskih dejav-

Novice ob~ine DUPLEK 37


nosti. Pomembno je, da star{i otroka

pravilno ocenite, saj nekateri resni~no

zmorejo po~eti dosti razli~nih stvari,

medtem ko druge prevelik napor utruja.

Posledice preobremenjenosti pa so

lahko: pogosto obolevanje, pesimisti~no

razpolo`enje in ustvarjanje manjvrednostnega

kompleksa.

Prehladna obolenja

Pogosti znaki, po katerih lahko sklepate,

da bo va{ otrok zbolel, so: spremenjeno

razpolo`enje, poka{ljevanje in smrkanje,

neobi~ajna utrujenost in glavobol.

Telesna temperatura {e ni povi{ana. ^im

hitreje boste ukrepali, tem bolj boste

uspe{ni. Pripravite dober doma~i ~aj iz

bezga, timijana, sleza, trpotca, lipe,

{ipka. Okus mu lahko izbolj{ate z

dodatkom medu in soka limone. V primeru

peko~ega `rela so zelo u~inkovite

pastile z naravnimi izvle~ki gorskega

li{aja, `ajblja, propolisa. Najpogostej{i

povzro~itelji prehladov so virusi, ki so

ob~utljivi za vlago, zato jih onesposobite

z nosnimi pr{ili s fiziolo{ko raztopino

ali morsko vodo in z inhaliranjem

vodne pare z dodatkom eteri~nih olj. Za

odma{itev nosu uporabite razli~ne

pripravke v obliki kapljic in mazil z eteri~nimi

olji bora, smreke, japonske mete

in vazokonstriktorji, ki zmanj{ujejo

koli~ino izcedka v nosu. Za bla`enje

ka{lja obstaja paleta sirupov iz br{ljana,

sleza, trpotca, jegli~a, timijana. Pogosta

te`ava je tudi driska. Pri driski je zelo

pomembno, da izgubljeno teko~ino

nadomestite z napitkom, pripravljenim

z rehidracijsko soljo, ali s ~ajem iz

posu{enih borovnic z dodatkom glukoze.

Za uravnavanje ~revesne flore pa

kupite pripravke z liofiliziranimi mle~nokislinskimi

bakterijami.

PREDSTAVITEV

MO@NOSTI

ZAPOSLITEV V

SLOVENSKI VOJSKI

Slovenska vojska ponuja mo`nosti,

da mladi lahko izberejo poklicno pot

v njeni sestavi, se odlo~ijo za prostovoljno

slu`enje voja{kega roka ali

38 Novice ob~ine DUPLEK

Najpogostej{e te`ave pri

dojen~kih

@e od otrokovega rojstva je pomembno,

da ima mal~ek zdravo in uravnote`eno

prehrano. Hrana mora vsebovati

zadostne koli~ine beljakovin, ogljikovih

hidratov, ma{~ob, vitaminov in mineralov.

Vemo, da je materino mleko najbolj

zdrava hrana za dojen~ke. Ko pa dojenje

ni mo`no, svetujemo hranjenje z

za~etnimi in nadaljevalnimi nadomestnimi

mle~nimi pripravki, ki se lahko

otrokom dajejo vse do drugega leta

starosti. Pri dojenih in pri dojen~kih, ki

se hranijo z nadomestnimi mle~nimi

pripravki, so pogoste prebavne te`ave:

kolike, zaprtje in polivanje.

KOLIKE: so kr~evite bole~ine v trebuhu.

Dojen~ek je nemiren in glasno joka,

kr~i kolena, v obraz je rde~, okrog ust

pa je bled in ga ne morete potola`iti.

^e ga hranite po stekleni~ki, uporabite

mleko, namenjeno otrokom s kolikami,

in prilagojene dude, da zau`ije

~im manj zraka. Po hranjenju naj vedno

podre kup~ek. V smeri urinega kazalca

ga masirajte po trebu{~ku z mazilom,

ki ga kupite v lekarni. Kr~e bla`ite s

~aji, ki vsebujejo kumino, jane` in

kamilice, in s kapljicami proti

kr~em. Mamica, ki doji, lahko u`iva

vso hrano v zmernih koli~inah. Izogiba

naj se le hrani, ki ji povzro~a vetrove.

ZAPRTJE: o zaprtju govorimo, kadar se

~revesje pri dojen~ku, ki ga hranimo

po stekleni~ki, izprazni manj kot

enkrat na dan v starosti do 6 mesecev,

manj kot trikrat na teden po 6 mesecih

starosti in manj kot dvakrat na teden

pri mal~ku, ki `e kobaca. Za dojen~ke,

ki so dojeni, je povsem normalno, da

sodelujejo v pogodbeni rezervi.

S promocijo sodelovanja s Slovensko

vojsko se ukvarja Oddelek za pridobivanje

kadra. Na podro~ju va{e

ob~ine to izvajamo pripadniki Skupine

za pridobivanje kadra v Mariboru.

Na{a predstavitev vsebuje:

• Poklicna pot v sestavi Slovenske

vojske - pogoji, prijave, potrebni

odvaja blato samo enkrat na teden.

Vzrok za zaprtje je lahko tudi nepravilna

prehrana doje~e matere, zato naj

u`iva dovolj vlaknin. V lekarni lahko

kupite mle~ne proizvode, ki so primerni

za dojen~ke z zaprtjem. Otroku ob

drugi hrani dodajajte sok suhih sliv ali

fig. Popije naj veliko vode. Po posvetu

z zdravnikom ali farmacevtom lahko

uporabite tudi odvajalo - glicerinske

sve~ke za otroke.

POLIVANJE: pri polivanju `elod~ek brez

napora zavrne vsebino in jo potisne v

po`iralnik in mleko prite~e otroku iz

koti~kov ust.. Pri dojen~kih je to nekaj

povsem obi~ajnega. Povzro~a pa nelagodje

in `elod~na vsebina, ki je kisla,

lahko dra`i po`iralnik, zato priporo-

~amo uporabo posebnega mle~nega

pripravka, ki zmanj{uje polivanje. Dojen~ka

hranite v mirnem okolju. Ne silite

ga, da popije vsebino stekleni~ke

do konca. Obla~ila in pleni~ke naj ne

bodo pretesni. Polivanja ne smete zamenjati

z bruhanjem. Bruhanje pomeni

vra~anje `elod~ne vsebine ob naporu

in je lahko znak za bolezen.

Ob~ina Duplek skrbi za nara{~aj v svojem

okolju tako, da iz ob~inskega

prora~una poravna stro{ke za mle~no

prehrano dojen~kom, ki jim pediater

predpi{e hrano na recept. Hrano lahko

z receptom dobite v Lekarni Duplek.

Prav tako lahko v na{i lekarni kupite

vsa na{teta zdravila. Mi pa se bomo

potrudili, da vam odgovorimo {e na

vsa druga vpra{anja.

@elimo vam, da s svojim otrokom pre-

`ivite kar se da najve~ prijetnih trenutkov.

Alenka LIPOVNIK, farm. tehnica

Andreja [TAJNMEC, mag. farm., spec.

dokumenti, kontaktne osebe itd.

• Prostovoljno slu`enje voja{kega

roka - pogoji, ~as in mesto, denarna

nadomestila, socialno in pokojninsko

zavarovanje itd.

• Prostovoljno slu`enje v rezervni sestavi

- pogoji, potreben ~as za voja{ko

strokovna urjenja, denarna nadomestila

itd.


Pogoji:

• imate najmanj IV stopnjo izobrazbe,

• imate dr`avljanstvo Republike Slovenije,

• nimate dvojnega dr`avljanstva,

• ste nekaznovani,

• se strinjate z varnostnim preverjanjem,

• ste telesno in du{evno zdravi,

Vsi zainteresirani za posamezno

obliko sodelovanja ali zaposlitev v

Slovenski vojski dobite konkretne

odgovore na neposredna vpra{anja na

brezpla~ni telefonski {tevilki 080 13

22 ali v Skupini za pridobivanje kadra

Maribor v Voja{nici generala Maistra

Maribor.

SO^UTNA BESEDA

JE VEDNO

DOBRODO[LA

V `ivljenju se sre~ujemo z razli~nimi

notranjimi stiskami, v katerih nam je

{e kako dobrodo{la vsaj so~utna beseda

bli`njega, ~e `e ne pomo~ strokovno

usposobljene osebe. V te stiske nas

lahko vodijo te ali druge situacije:

• te`ave s komunikacijo znotraj dru-

`ine, partnerskega odnosa ter v

{ir{em okolju,

• zlorabe (~ustvene, telesne, spolne),

• odvisnosti (od hrane, odnosov, dela,

substanc itd.),

• psihi~ne te`ave (~ustvene, vedenjske,

kognitivne),

• motnje v razvoju otrok (~ustvene in

vedenjske te`ave, mo~enje postelje,

motnje hranjenja, u~ne te`ave,

delinkvenca, agresivnost, nemirnost,

nespe~nost itd.),

• priprava na `ivljenjske izzive (odhod

od doma, poroka, prihod otroka,

"prazno gnezdo" itd.),

• pomo~ in podpora ob `ivljenjskih

izzivih, spremembah, tragedijah

(nose~nost, odvajanje od odvisnosti,

prihod otroka, smrt sozakonca,

otroka, star{ev, izguba slu`be,

lo~itev itd.).

V centru Maribora, v Strossmayerjevi

ulici, od lanske jeseni deluje Dru`inski

center Mir, kjer smo vam specialisti

zakonske in dru`inske terapije na

razpolago, da vam v va{i stiski prisluhnemo

ter vas spremljamo skozi

globljo dinamiko, ki jo poganja, do

razre{itve. To dejavnost podpirata tudi

Ministrstvo RS za delo, dru`ino in

socialne zadeve ter Mestna ob~ina

Maribor, strokovno pa sodelujemo z

ve~ino centrov za socialno delo v

Mariboru in {ir{i okolici.

Osnovna dejavnost centra je STRO-

KOVNA TERAPEVTSKA POMO^ posameznikom,

zakonskim parom in dru-

`inam, ki se znajdejo v stiski. Terapija

poteka po relacijsko dru`inskem modelu,

katerega utemeljitelj je dr. p.

Christian Goste~nik. Vzporedno s terapijo

pa vam nudimo {e:

1.Zakonskim parom, ki `elijo nekaj

~asa nameniti odnosu in rasti v njem

ter vzporedno s tem tudi dru`enju z

drugimi, je namenjena ZAKONSKA

SKUPINA, ki se sre~uje vsak drugi in

~etrti ~etrtek v mesecu od 19.00 do

20.30 v prostorih Dru`inskega centra

Mir. Na sre~anjih obravnavamo

najrazli~nej{e teme, vpra{anja in

dileme, ki se prebujajo v zakonskem

odnosu. Dinamika dela vsakemu paru

zagotavlja varnost, da se aktivno

vklju~i le toliko, kolikor ~uti, da se

lahko oz. v danem trenutku zmore.

2.Vse, ki se po razvezi zakonske

oz. partnerske zveze soo~ajo s

te`kimi ob~utji razo~aranja in bole-

~ine ter s ponovnim iskanjem ravnovesja

oz. pravega mesta v dru`ini,

ob otrocih, na delovnem mestu in v

socialnem okolju, vabimo v SKUPINO

ZA SAMOPOMO^ RAZVEZANIM. Skupina

se sre~uje vsak prvi in tretji

torek v mesecu od 18.00 do 19.30 v

prostorih centra.

3.Za dekleta in fante, ki do`ivljajo

osamljenost, hrepenijo po odnosu

in se hkrati spra{ujejo, zakaj {e

niso sre~ali tiste/-ga prave/-ga, s

katero/-im bi skupaj gradili `ivljenje,

je prilo`nost SKUPINA ZA SAM-

SKE, ki se sre~uje vsak drugi in

~etrti torek v mesecu od 18.00 do

19.30 prav tako v prostorih centra.

4.Star{em, ki se jim ob vzgoji otrok

postavljajo tak{na ali druga~na

Novice ob~ine DUPLEK 39


vpra{anja, se ob odra{~ajo~ih otrocih

trenutno ne znajdejo ali pa jih z

vseh vetrov prihajajo~e informacije,

pri~akovanja in v~asih `e kar

zahteve v njihovi vlogi zmedejo, pa

nudimo [OLO ZA STAR[E. V tem

{olskem letu bomo program izvajali

v {tirih izvedbah v prostorih Dru`inskega

centra Mir, posamezna izvedba

pa vklju~uje {tiri sre~anja po dve

uri - prvi in tretji torek v mesecu od

DALIJE – REGINE

Dalije spadajo med zelo raz{irjene in

gospodarsko dokaj pomembne kultivirane

rastline. Zelo cenjene so predvsem

zaradi svoje bujnosti in

pre~udovitih socvetij, ki so razli~nih

barvnih odtenkov, oblik in velikosti.

So tudi dokaj trpe`ne rastline, vendar

potrebujejo okolje s plodno zemljo,

DOBRO JE VEDETI

Eteri~na olja so nam v pomo~:

• pri infekcijah: vonj limone, timijana,

sivke, evkaliptusa, smreke

• pri tesnobi: bazilika, sivka

• pri utrujenosti: bazilika, ro`marin,

`ajbelj

• pri stresu: jane`, sivka, cimet,

~esen

• pri glavobolu: meta, sivka, limona

• pri kr~ih: majaron, cipresa, jane`,

sivka

Delo za ra~unalnikom:

• vrhnji rob zaslona naj bo v vi{ini o~i,

sedimo 50 cm vstran, naj bo le temna

pisava na svetli podlagi, svetloba naj

ne pada direktno na zaslon. V intervalih

za nekaj minut zaprimo o~i.

• Nosimo bela obla~ila.

40 Novice ob~ine DUPLEK

19.00 do 21.00. Izvedbe: prva se

za~ne v ~etrtek, 5. oktobra 2006,

druga 7. decembra, tretja 15. februarja

in ~etrta 19. aprila. Program pa

izvajamo tudi »na terenu« na povabilo

in v organizaciji najrazli~nej-

{ih organizacij. Iz tega sklopa lahko

izvedemo tudi samo posamezna

predavanja.

V programe se je mo`no vklju~iti skozi

vse leto. Stiska ne ~aka, ne bojte se.

dosti vlage in sonca. Cvetenje dalij se

pri~ne konec meseca maja in traja vse

do prve slane oziroma do konca oktobra.

Dalije so primerne tako za rezano

cvetje kot za okras gredic, parkov, ali

kot lon~nice. Na svetu obstaja ve~ sto

registriranih vrhunskih sort.

Sama se z njimi ukvarjam ljubiteljsko

in jih tudi razmno`ujem. Nekaj sem

jih razmno`ila s potaknjenci, gomolji

Slabokrvnost:

• pijemo sok koren~ka, pese, jabolk,

pomaran~e, sliv, grozdja

• ~aj iz ovsa, je~mena, oslajen z

medom

• ~aj preslice, koprive

Vnetje sinusov omilimo z vdihavanjem

sopare kamilice in sode bikarbone,

sopare smrekovih vejic ali naribanega

hrena.

Preve~ kisline (ocvrta hrana, alkohol,

kava, kajenje, gazirane pija~e,

stres …) U`ivajmo veliko ri`a, krompirja,

korenja, bu~, zelja, zelene

solate.

Grozdje je v tem ~asu vitaminska

bomba, predvsem temne sorte (tudi

mo{t).

Korenje u`ivamo kuhano in naribano

surovo (v solati, juhi …), kot sok.

^e vas je karkoli nagovorilo ali bi se

`eleli z nami pogovoriti {e o ~em

drugem, z nami najla`e nave`ete stik

po telefonu 02/23 45 800 ali e-po{ti

dc-mir@rkc.si. Ve~ o nas pa lahko preberete

tudi na spletni strani

http://www.rkc.si/dcm/. Pa ne le v

stiski, tudi sicer vam bomo z veseljem

prisluhnili.

s. Veronika VERBI^

specialistka zakonske in dru`inske terapije

in s semeni. Letos sem iz semen vzgojila

okrog 1300 visokih dalij, ki so

posajene na kmetiji Gru{ovnik v

Dvorjanah. Nekaj med njimi se jih z

gotovostjo lahko primerja z vrhunskimi

sortami dalij.

Korenine dalij je na kmetiji Gru{ovnik

mo`no tudi kupiti.

Sa{a BERLI^

Slike nekaterih dalij, ki rastejo na kmetiji Gru{ovnik. Sa{a je univerzitetna diplomirana in`enirka agronomije in prav podro~je gojenja

dalij si je izbrala za diplomsko nalogo. Raziskovala, kri`ala, `lahtnila in gojila jih je tri leta, da je nastal tak{en nasad.

Proti infarktu se borimo z vitaminom

C, magnezijem in ~esnom.

Razpokane roke in ustnice ma`emo

z medom in limono.

Gube ma`emo z limono, medom in

mandljevim ali olivnim oljem.

Proti holesterolu se borimo z limono

(sok prepre~i vsrkavanje ma{~ob v

kri). Sok razred~imo z mla~no

teko~ino.

Optimalno dihanje za zdravo in

dolgo `ivljenje: vdih 1 ~asovno enoto,

zadr`anje diha (zraka) 4 ~asovne

enote, izdih 2 ~asovni enoti

Zdravje si okrepimo tudi z negativnimi

ioni, teh je najve~ po nevihti, v

gorah, ob slapu, obali, v gozdu, ob

ognju.

Ra~unalniki, TV-sprejemniki, tiskalniki,

moblniki …«po`irajo« ne-


gativne ione, zato smo ob njih utrujeni.

Zra~imo prostore.

Pri zapeki si pomagamo z bezgovimi

jagodami in kamilicami (pol litra

mo~nega ~aja na dan). Pijemo ~ajne

me{anice koprive, koruznih laskov,

SPOMIN –

ADALBERTA ADA

PURGAJ, u~iteljica

Med nami ni nikogar, ki bi ne poznal

gospe Ade. Letos mineva petdeset let,

ko je postala na{a sova{~anka, u~iteljica,

ki je ve~ kot 20 generacij u~encev

na O[ Dvorjane vzgajala in pou~evala.

Rodila se je v u~iteljski dru`ini o~etu

Vojtehu in mami Mari 17. decembra

1916. leta v Laporju pri Slovenski Bistrici.

Ko ji je bilo {tiri leta, je njej in

mlaj{emu bratu Borisu umrla mama.

O~e se je ponovno poro~il in Adica in

Boris sta dobila {e brata Vojka in sestro

Slavico.

Adica je {tiriletno osnovno {olo obiskovala

v ^adramu pri Oplotnici in jo

kon~ala leta 1927. [olanje je nadaljevala

v me{~anski {oli v Slovenski Bistrici

in se leta 1931 vpisala na u~itelji{~e

v Mariboru, kjer je maturirala

leta 1936. @e takoj se je sre~ala s kruto

realnostjo krize brezposelnosti v takratni

Kraljevini Jugoslaviji in od{la je

na Hrva{ko v Ogulin za otro{ko negovalko.

Po nekaj mesecih se je vrnila

domov in obiskovala {iviljski te~aj v

Mariboru ter bila nekaj ~asa prodajalka

v trafiki.

Septembra 1937 je dobila prvo zaposlitev

v svoji stroki na dekli{ki osnovni

{oli v Apa~ah pri Ljutomeru. Septembra

1939 so jo premestili na mesto u~iteljske

kandidatinje v [t. Andra`u pri

Polzeli, kjer je 25. oktobra 1940 opravila

strokovni izpit.

V ~asu nem{ke okupacije je bila brezposelna,

ker je nem{ke {olske oblasti

niso spoznale kot ustrezno za oprav-

orehovih listov, trpotca, pelina. Pijemo

tudi razred~en jabol~ni kis in jogurt.

U`ivamo veliko sadja, predvsem slive,

smokve, jabolka, zelenjave (redkev,

repa, zelje, {pina~a).

Uporabimo laneno seme in kvas.

VA[E MNENJE

ljanje poklica u~iteljice. Nekaj ~asa se je

pre`ivljala kot uslu`benka na ob~ini,

vendar jo je avgusta 1942 aretiral gestapo,

ker je sprejela v stanovanju organizatorja

mre`e OF. Tri tedne so jo

zasli{evali v celjskem zaporu "Stari pisker",

potem pa jo odpeljali v zbirno tabori{~e

Borl pri Ptuju, kjer je prestajala

polletno kazen. Leta 1943 je bila poslana

na prisilno delo v mesto Thoerl pri

Aflenzu v dana{nji Avstriji kot delavka v

tovarni `i~nih izdelkov . Marca 1945 se

je pe{ vrnila domov.

@e 15. maja 1945 je bila name{~ena

Veliko se gibljemo in u`ivamo teko~ino.

Skrbimo tudi za pozitivno razmi{ljanje.

^e je bolna du{a, je pogosto bolno tudi

telo.

Marija TREP

kot u~iteljica v Osnovni {oli Lo~e pri

Polj~anah. Leta 1946 je bila name{~ena

kot za~asna {olska upraviteljica pri

Sv. Jerneju pri Lo~ah in leta 1947 kot

za~asna {olska upraviteljica v O[ na

Kunigundi na Pohorju.

Leta 1947 se je poro~ila s Francem Purgajem,

ki ga je spoznala na prisilnem

delu v Avstriji. V zakonu so se jima

rodili Franci, Vojka in Emil.

Med letoma 1947 in 1956 je Ada Purgaj

slu`bovala kot u~iteljica v osnovni

{oli v Zre~ah in na Ponikvi, 1. septembra

1956 pa je bila preme{~ena v Osnovno

{olo Dvorjane.

V kolektiv dvorjanske {ole se je hitro

v`ivela, bila je priljubljena pri u~iteljih

in va{~anih, s svojo milino in dobroto

pa si je pridobila zaupanje otrok.

Svoje ure glasbenega pouka je popestrila

z ne`nimi glasovi violine, ki pa

`al pri vseh u~encih niso bili priljubljeni.

Tako je na ra~un "citer" do`ivljala

slabe trenutke in bila dele`na posmehovanja.

Pou~evala je glasbeni pouk v

vi{jih razredih ter 4. in 2. razred. Na

vi{ji stopnji je vodila tudi me{ani pevski

zbor.

Zraven vseh {olskih dejavnosti in

obveznosti doma je bila aktivna tudi v

ZAHVALA

Dru`ina Koronek se zahvaljuje vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem,

sodelavcem in znancem, ki ste gospoda Koroneka v tako velikem {tevilu

pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa pisno in ustno izra`ena so`alja

in darovane sve~e. Posebej se zahvaljuje govornikoma gospodu Drnov{ku in

gospe Milki za ganljive besede. Hvala godbi, mo{kemu pevskemu zboru

Dvorjane, `upniku Ivanu Vodebu za obred in ma{o ter Marijanu Maherju za

vso skrb in organizacijo pogreba.

Dru`ina KORONEK

Novice ob~ine DUPLEK 41


kraju. Posebno vlogo je odigrala kot

predsednica Krajevne organizacije

Rde~ega kri`a Dvorjane. S pomo~jo

drugih ~lanov je organizirala krvodajalske

akcije, ki so bile kljub te`kim

razmeram dobro obiskane. Pripravljala

je sre~anja krvodajalcev in starej{ih

ob~anov in vodila kro`ek mladih ~lanov

Rde~ega kri`a na {oli.

S 1. novembrom 1972 se je upokojila

in kasneje pou~evala v takrat na novo

vpeljani mali {oli v gasilskem domu v

Dvorjanah.

Vsa leta jo je kolektiv Osnovne {ole

Duplek kot upokojenko vabil na sre~a-

JANEZU KUMRU

V SLOVO

Kruta smrt je iz gasilskih vrst iztrgala

gasilskega veterana [aneja. Rastel je z

na{im gasilskim dru{tvom, bil je vesele

narave in dobrega srca, za to je bil vedno

pripravljen pomagati bli`njemu v

nesre~i, naj si bo to ogenj ali narasla reka

Drava. V {estdesetih letih, ko so nastopile

stoletne vode, in je Drava poplavila ves

spodnji del dana{nje ob~ine Duplek, je s

sotovari{i z nad~love{kimi napori branil

imetje in ljudi pred podivjano reko.

Kljub temu mu je narava in Drava veliko

pomenila, z reko Dravo se je boril in jo

spravljal v okvire normalnega toka, tudi

ko je nekaj ~asa kot mlad fant delal ob

njeni strugi in gradil nasipe.

Veselil se je na{e leto{nje predstavitve

dela na birih, ki bo na `alost ostala brez

OSEMDESET LET

ANGELE PINTARI^

Angela Pintari~ je rojena v Lakovcih.

Za {alo rada re~e »To je tam, kjer radi

vino pijejo«. Mama ji je zgodaj umrla,

za dru`ino je skrbel o~e. Da je pre`ivel

svojo dru`ino, je kot zidarski mojster

bil ve~ na terenu kot na doma. Angeli

je bilo usojeno, da je od{la v @ikarce k

teti in stricu Tu{evima. Odrasla je v

Koreni, kjer je spoznala svojega `ivljenjskega

sopotnika Franca. Po poroki

sta kupila parcelo in si zgradila svoj

dom. Sadovi njune ljubezni so 4 sinovi.

Ko je rodila zadnjega, to je ~etrtega, ji

42 Novice ob~ine DUPLEK

nja in prireditve. Vseh se je z veseljem

in hvale`nostjo udele`evala in {e na

stara leta se je rada spominjala teh

dogodkov.

Leta so naredila svoje in tako je po

kraj{i bolezni v 90. letu starosti tiho,

kot je `ivela, 19. junija 2006 umrla na

svojem domu v Spodnjem Dupleku,

kjer je `ivela od leta 1980. Pokopali

smo jo 23.junija 2006 na pokopali{~u

v Dvorjanah.

Ob tej prilo`nosti naj se {e enkrat zahvalimo

vsem sosedom, ki so bili polni

razumevanja in so~utja in so bili takoj

pripravljeni pomagati, vsem znancem

njegovega prispevka. Od{el je kot eden

zadnjih `ivih spominov na te te`ke ~ase.

Gasilci se zavedamo da smo izgubili

dobrega tovari{a in prijatelja.

V na{ih vrstah, predvsem v vrstah gasilskih

veteranov je nastala vrzel, ki se ne

da popraviti. Iz srca se mu zahvaljujemo

je ob porodu babica rekla, kako lepega

sina ima. Odgovorila ji je: »Ja saj

doma jim imam {e tri«. Nekaj let je

in prijateljem, kolektivu O[ Duplek,

vsem, ki so se udele`ili pogreba in tako

dokazali spo{tovanje, vsem, ki so nam

izrazili ustno in pisno so`alje ter

darovali cvetje in sve~e, ter ge. [tefki in

ge. Zorki za so~utne poslovilne besede.

Ne nazadnje se zahvaljujemo tudi

`upniku, g. Iveku za lep obred in ma{o

zadu{nico, pevcem in godbenikom ter

podjetju Maher za opravljen obred.

Ostala nam bo v lepem spominu kot

dobra mati, dobra u~iteljica in upamo,

da bo pustila pe~at v zgodovini teh

na{ih lepih krajev.

Vsi njeni

za vse lepe trenutke ob dru`enju, pri

delu v dru{tvo, ali ko smo v strnjenih vrstah

hiteli na re{evanje pred ognjem ali

vodo.

Njegovo veliko srce, znanje in solidarnost

nam bodo za vzgled pri vzgoji mladih

rodov gasilcev. Obljubljamo da bomo

nadaljevali njegovo humano delo.

^eprav smo se mu s skromnimi priznanji

`eleli oddol`it za njegovo delo, smo

mu dol`ni veliko ve~; njegov optimisti~ni

nasmeh in spodbudna beseda sta nas

opogumljala, da smo marsikatero oviro

z lahkoto premagali.

Gasilci PGD Dvorjan se mu za vse, kar je

storil za gasilstvo, kraj, njegove ljudi in

naravo iskreno zahvaljujemo.

Ohranili ga bomo z globokim spo{tovanjem

v najlep{em spominu kot dobrega

tovari{a in iskrenega prijatelja.

Janko DROZG in dvorjanski gasilci

slu`ila kruh tudi v Nem~iji. Med vojno,

se spominja, je sodelovala s kurirji. [e

danes pravi, kako zelo jo je bilo strah.

^eprav ji v `ivljenju ni bilo postlano z

ro`icami, pred letom dni je izgubila

sina, se {e vedno dobro dr`i. Ni klonila

kljub bole~ini, saj ostali njeni otroci

`ivijo dale~ od doma.

Dneve ji polep{ata, prav tako pa sta ji

v oporo vnukinja Sonja in snaha Anica.

Gospe Angeli `elimo, da ostane {e

naprej zdrava, prijazna kot doslej, za

njen ~astitljivi jubilej pa vse najbolj{e

tudi v imenu Dru{tva upokojencev

Duplek.

Erika BREZNIK


MOJA SESTRA

Moji sestri je ime Petra. Rodila se je 5.

novembra leta 1998. Ko se je rodila,

sem bila stara 6 let in sem bila zelo

navdu{ena nad tem, da imam mlaj{o

sestro. Z njo sem se igrala, jo pazila….

Zdaj pri {tirinajstih letih, pa me ob

misli na to samo zmrazi

Zdaj Petra obiskuje drugi razred devetletke.

Pravijo, da je v {oli pridna (ampak

jaz to te`ko verjamem). V {oli se raje

dru`i s fanti, kot pa s puncami. Baje je v

Petro zaljubljen njen so{olec. Ampak

Petra je v drugega so{olca (tako pravim

jaz in soseda Andreja, oz. zafrkavava jo

s tem). V {oli obiskuje pevski zbor, ker

zelo rada poje. V~asih jo v {oli pokli~ejo

tudi z mojim imenom.

Kadar sva s Petro sami doma, se vedno

spreva. Saj se prepirava tudi takrat, ko

so star{i doma, ampak je bolje takrat,

ko jih ni. Pravzaprav se spreva vsak

dan. ^e se kateri dan ne skregava, bi

lahko rekli, da je bil ta dan praznik.

Ker zelo dobro obvlada nem{~ino, se

velikokrat prepirava v nem{kem

jeziku. Ali pa Petra v nem{kem, jaz pa

v angle{kem jeziku.

Petra rada gleda televizijo, predvsem

risanke, rada igra tudi ra~unalnik ( a

sedaj ga ne more, ker so zbrisane vse

igrice). Igra se tudi z barbikami, saj jih

ima zelo veliko. Velikokrat pa tudi

kak{no stvar izgubi. Rada tudi ri{e in

se smeji. Najraje pa je zunaj, kjer pre-

`ivi najve~ ~asa. ^e ho~e iti ven, je ne

ustavi ne de`, ne sneg… pravzaprav

jo lahko ustavita samo ati in mami, pa

meni {e v~asih uspe.

Zelo rada se potepa pri sosedih, med

katerimi je zelo priljubljena. Vsi so

zelo navdu{eni nad njo (razen mene).

Najraje je pri sosedi Andreji, s katero

se igrata, raziskujeta. Priljubljena je

tudi med sorodniki(ne vem zakaj). Od

bratrancev in sestri~en se najbolje

razume z Alenom, saj sta le leto dni

razlike.

Petra je veliko bolj `ivahna kot pa jaz.

Veliko prej tudi nave`e stike in si dobo

MLADI DOPISNIK

prijatelje. S Petro se ne razumeva. Lahko

pa bi se, ~e bi nehala izzivati, govoriti

nazaj, dajati brezvezne pripombe, se

brez veze smejati, najbolj pomembno

pa, ~e bi mi dala mir. Ampak dvomim,

da bi se kaj takega lahko zgodilo.

Vseeno pa, ~e ne bi bilo Petre, bi bilo v

hi{i zelo tiho in dolgo~asno.

Sa{a OV^AR, 8.b O[ Duplek

KLUB JEZNIH EDINCEV

@ivim v tri~lanski dru`ini in sem edinka.

Smo povsem normalna dru`ina,

vendar v mojem otro{tvu ni bilo tako.

Nekaj je manjkalo. Ugotovila sem, da

je to nekaj majhnega, veselega in

ljubkega. Seveda je bil to moj nami{ljen

bratec. Zelo sem si ga `elela. Iskala

sem igro in `elja je bila zelo mo~na.

Mamo sem prepri~evala iz dneva

v dan, vendar je mama verjetno imela

druge na~rte. Tega nisem ugotovila

nikoli. Pri{el je ~as, ko sem za~ela hoditi

v {olo in igranja z mojim nami{ljenim

bratom je bilo konec. Prav tega

so zdaj nadomestili novi prijatelji.

Med seboj smo se pogovarjali o nor-

~ijah, ki jih po~nejo z brati oziroma

sestrami. Jaz sem bila vedno tiho in

kazala nasme{ek, vendar pa sem morala

povedati, da sem edinka. Ob tej

besedi me je zmrazilo. @elja se je spet

zbudila. Zelo sem bila `alostna in

po~asi skoraj obupala. Zamotila sem

se z u~enjem in za nekaj ~asa pozabila.

A ko smo v {oli morali napisati spis

o svojem bratu oz. sestri, je udarilo

iz mene in bilo je grozno. Mamo sem

`e skoraj na kolenih prosila za brata.

Danes se mi zdi to zelo sme{no, kaj

vse bi otrok naredil, da nekaj dose`e.

Mislim, da je bilo to krizno obdobje,

ki sem ga morala pre`iveti. @e nekaj

~asa nisem pomislila na brata, a vem,

da bo nekega dne spet udarilo iz

mene, a mislim, da bom obupala.

V stiski bi vsak rad nekoga prijazne-

ga, razumevajo~ega…vendar to vedno

niso star{i. V~asih so prestrogi ali

pa se enostavno ne razume{ z njimi.

Bolje da najde{ re{itev v bratu ali sestri,

kot pa da se te`ave nabirajo in nekega

dne ugotovi{, da os postale no~na

mora.

V otro{tvu si vsak `eli svojega vrstnika

kot dru`inskega ~lana. Vendar pa

otrok ne pomisli, kako bo druga~e in

da bo vsa pozornost na dojen~ku.

Nekaterim se `elja uresni~i in to tudi

ob~utijo, a ~ez ~as se navadijo. Vsaka

stvar ima dobre in slabe oziroma pozitivne

in negativne strani. V tem primeru

so pozitivne: izkori{~anje star-

{ev, ~e starej{i brat ali sestra lahko

odide ven. Tudi ti bi rad ! Zaupanje

bratu, sestri in pogovori, ko so star{i

nemogo~i. Negativne strani: ~e se mogo~e

ti slab{e u~i{, lahko star{i primerjajo

in ta primerjava lahko v~asih

zelo boli, nerazumljivost in pri~kanje,

mogo~e tudi sovra{tvo in pretep.

Mislim, da jaz kot edinka dobro opravljam

to vlogo in se v njej tudi dobro

po~utim. Vendar pa sem zdaj v obdobju

pubertete in sem precej druga~na.

Prisotnost kak{nega majhnega otroka

bi me zelo motila in mislim, da bi bilo

kar precej pri~kanja in nerazumevanja.

Je pa~ obdobje, ki se ga da pre`iveti.

Na nek na~in je kar zabavno biti najstnik,

a po drugi strani zelo zahtevno,

saj te noben ne razume. V~asih si

misli{, da se je cel svet obrnil proti

tebi. Napaka pri otrokovi `elji po bratu

ali sestri je, da ne pomisli na posledice.

Ko je otrok rojen, se vse odvija samo

okrog dojen~ka. Pozornost do tebe se

zmanj{a. ^e ima{ brata ali sestro in si

ti v puberteti, se velikokrat zgodi, da

zapade{ v depresijo. Pozornost do

tebe pa~ pade.

Mislim pa, da spomin na otro{ke dni

in nor~ije, ki ste jih po~eli skupaj s

svojim bratom ali sestro, pusti nek

pe~at, ki daje `ivljenju {e ve~jo mo~.

Lea JAVNORNIK, 8.a O[ Duplek

Novice ob~ine DUPLEK 43


PO^ITNI[KI UTRINKI

Vsak {olar nestrpno pri~akuje najdalj{e

poletne po~itnice. Tudi jaz sem

ena izmed njih. Razkrila vam bom

nekaj svojih po~itni{kih utrinkov.

Med po~itnicami smo se s prijatelji in

prijateljicami hodili kopat v Terme Ptuj

ali pa v Moravce. Vedno smo zelo

u`ivali.

In `e je pri{el datum 6.8.2006, ko sva

se s so{olko Samanto za 12 dni

odpravili preko Zveze prijateljev mladine

na morje v Pore~, kamor je {lo {e

veliko najstnikov. Zjutraj smo se zbrali

na avtobusni postaji. S Samanto sva

bili v skupini ra~ke. V tej skupini je

bilo {e nekaj punc iste starosti; skupaj

nas je bilo 10. Hitro smo se spoprijateljile.

Spoznale smo tudi u~iteljico,

ki nas je pazila naslednjih 12 dni.

Po~asi smo se vsi odpravljali na avtobuse.

Po poti smo se pogovarjali, peli,

poslu{ali MP-3… Po dveh urah vo`nje

nas je avtobus pripeljal do domov VIRC

Pore~. Uf, kak{na vro~ina, smo vsi

stokali in iskali sence pod drevesi. Ko

smo pri{le v sobe, smo si pripravile

postelje, zlo`ile obla~ila v omare. Nato

nas je ~akalo kosilo. Potem smo `e vsi

stali pred domovi v kopalkah in z

brisa~ami, pripravljeni za pla`o. Vsak

dan je minil skoraj v istem slogu.

Zjutraj vstajanje ob 8. uri, kar je bilo

za nas prava muka, nato zajtrk,

pospravljanje in ocenjevanje sob.

Na{a soba je bila vedno najlep{e

pospravljena. Kopanje 3 ure in nato

delavnice in veliko {portnih dejavnosti.

Me smo raj{i tisti ~as sedele v senci

na klopcah in opazovale mimoido~e

fante in jim posve~ale lepe in dolge

poglede. Potem po po~itku spet

kopanje do ve~erje, po njej pa je sledilo

tu{iranje in »rihtanje« za ve~erne

prireditve, ki so trajale do 22. ure, nato

pa disko 00.30 ure. Organiziran smo

imeli tudi izlet z ladjo v Vrsar. V Rovinju

smo se ustavili, ker smo imeli kosilo

kar na ladji. Nekajkrat smo od{li tudi v

mesto Pore~, kjer smo lahko kupili

kak{en spomin~ek.

Vsega lepega je enkrat konec, pravi

nek pregovor in tako je bilo konec tudi

na{ega letovanja v Pore~u. Zadnji dan

smo si izmenjavali naslove, {tevilke,

da ohranimo stike {e naprej. Zadnje

jutro smo se {li kopat do kosila za 2

uri, nato na kosilo in `e so bili avtobusi

v Pore~u. Nalo`ili smo prtljago se

odpravili domov. Marsikomu je pri{la

kak{na solzica v o~i, a smo se tola`ili s

tem, da se naslednje leto spet vidimo.

Kot bi mignil, smo `e bili v Mariboru,

kjer so nas ~akali star{i. Sledili so {e

zadnji objemi s prijateljicami. Bile smo

`alostnih obrazov.

Moje mnenje: V Pore~u prek ZPM sem

bila `e peti~ in drugo leto grem znova,

saj mi je vedno lep{e in vsako leto

spozna{ nove obraze.

TAMBURA[KI ORKESTER DUPLEK

VABI NA

VESELI VE^ER S TAMBURICO

44 Novice ob~ine DUPLEK

ki bo v soboto, 21. oktobra 2006, ob 19. uri

v dvorani (nasproti po{te) v Sp. Dupleku.

Anja [AUPERL, O[ Korena

Nastopili bodo:

Tambura{ki orkester Duplek,Tambura{ki orkester Trni~e,

Tambura{ki orkester Videm pri Ptuju, Ljudski godci iz Star{,

Folklorna skupina Jurovski dol, Folklorna skupina KUD Brezner Ton~ek iz Korene,

Edvin Fliser in Tim Ribi~.

Vstop je prost!

JUDOISTKA TAJDA KETI[ JE NA MLADINSKEM SVETOVNEM PRVENSTVU

V DOMINIKANSKI REPUBLIKI DOSEGLA 5. MESTO V KATEGORIJI DO 57 KG.

ISKRENE ^ESTITKE!

Uredni{tvo novic ob~ine Duplek


SKOZI FOTOOBJEKTIV

Otvoritev ceste malo druga~e. Tudi mladi iz Ciglenc so bili veseli nove pridobitve. Foto: Janko Drozg

Kopali{~e v Ciglencah Foto: Janko Drozg

Novice ob~ine DUPLEK 45

More magazines by this user
Similar magazines