Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
AVGUST <strong>2018</strong> Poštnina plačana<br />
pri pošti 1102 Ljubljana<br />
dobre zgodbe v slovenskem turizmu<br />
Intervju<br />
Gregor Födransperg – Fedr,<br />
Slovenia Explorer<br />
Turizem smo ljudje<br />
Boštjan Mencinger, predsednik TD Bohinj<br />
Potepanja<br />
Žive planine nad Sočo<br />
Trendi<br />
Uporaba humorja v turizmu<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Tekmovanje za<br />
<strong>2018</strong><br />
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA<br />
NAJ<br />
Državna ocenjevalna komisija širom<br />
po Sloveniji vsak dan ocenjuje tiste,<br />
ki se potegujejo za prestižno priznanje<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna <strong>2018</strong>.<br />
Oddajte svoj glas tudi vi<br />
preko spletne strani www.turisticna-zveza.si.<br />
urejen in<br />
gostoljuben<br />
kraj<br />
Od 11. <strong>avgust</strong>a do 10. septembra glasujete za:<br />
NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj<br />
Banovci, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Laško,<br />
Lendava, Moravske Toplice,Podčetrtek, Radenci,<br />
Šmarješke Toplice, Topolšica, Zreče<br />
Mnenje komisije NAJ lepši in število – NAJ glasov gostoljubnejši s spletnega glasovanja turistični bosta kraj<br />
Ankaran, Bled, Bohinj (Ribčev Laz, Stara Fužina,<br />
Bohinjska Strokovna Bistrica), Bovec komisija – Čezsoča, bo kraje obiskala Cerkno, v poletnih Gozd Martuljek, mesecih<br />
Kranjska Gora, Kobarid, in ocenjevanje Piran, Portorož zaključila z Lucijo, v septembru. Tolmin<br />
Zaključek NAJ tekmovanja lepše – NAJ s podelitvijo gostoljubnejše priznanj najboljšim večje mesto bo<br />
8. Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Velenje<br />
Mesta in kraji, ki so lani osvojili prvo mesto, letos ne tekmujejo<br />
Slovesna podelitev priznanj<br />
pod pokroviteljstvom predsednika<br />
RS Boruta Pahorja »Moja dežela – lepa in<br />
gostoljubna <strong>2018</strong>« bo 8. oktobra<br />
v Portorožu.
KAZALO<br />
NASLOVNICA<br />
Planina Krstenica nad Bohinjem<br />
INTERVJU 04-06<br />
Gregor Födransperg – Fedr, Slovenia Explorer:<br />
Ko bi si le več gostov želelo spoznavati<br />
manj znano Slovenijo<br />
FOKUS 12-15<br />
TD Lesce: društvo, ki je preprosto – drugačno<br />
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17<br />
Boštjan Mencinger, novi predsednik TD Bohinj:<br />
Ključno: odnos do ljudi – in med ljudmi<br />
V SLOVENIJI NI DOLGČAS 19-23<br />
POTEPANJA 24-25<br />
Tradicija pašništva in sirarjenja nad dolino Soče<br />
NAMIG ZA IZLET 26-27<br />
Ljubljana: od Čebelje poti do nove<br />
»čebelje« razstave v SEM<br />
NA KOLESU 28-29<br />
KULINARIČNI KOTIČEK 30-31<br />
Na Praznik sira in vina in Kravji bal v Bohinj<br />
TRENDI 34-35<br />
Predstavitev turistične<br />
Slovenije gostom na ladji križarki<br />
INOVATIVNO 36-37<br />
Legenda o pehtranu in zmaju<br />
POD DROBNOGLEDOM 38-41<br />
Slepi in nevedni mimo Sežane v Italijo<br />
__ 30-31<br />
UVODNIK<br />
Vročina pripeka in sopara pritiska k tlom. Na srečo je blizu jezero in kmalu<br />
se bo mogoče osvežiti v njem! A dostop do vode prepreči prva tabla:<br />
Zasebno zemljišče. Prepovedano parkiranje. In zatem druga, tretja, četrta<br />
... Iskanje kotička, kjer bi se bilo mogoče približati jezeru, ne da bi te že<br />
vnaprej svarile prepovedi, postaja podobno Sizifovemu kotaljenju kamna<br />
v hrib. In bi takšno tudi ostalo, če se ne bi dveh prepotenih obiskovalk<br />
z druge strani Atlantika usmilila domačinka, ki nama je prijazno<br />
odprla pot do jezera.<br />
Bilo je v Quebecu, ob enem preštevilnih jezer, ki so posejana v tej kanadski<br />
provinci, na naseljenem jugu. Fiktivne zapornice v podobi napisov:<br />
Zasebno zemljišče so bile sicer tod postavljene skorajda povsod; zasebna<br />
lastnina je pač sveta in ne more vsakdo lomastiti po njej. To me je spomnilo<br />
na besede Nevenke Bogataj, raziskovalke na Andragoškem centru<br />
Slovenije z doktoratom s področja gozdarstva oziroma gozdov (v knjigi<br />
Na sončni strani Slovenije), da je »Slovenija ena redkih držav, kjer lahko<br />
po mili volji in brezplačno lomastimo po (zasebnih) gozdovih, pa se tega<br />
niti ne zavedamo«.<br />
Res se ne. Pri nas je narava obče dobro in to se nam zdi nekaj povsem<br />
samoumevnega. Kdaj ste se morali v Sloveniji obrniti v gozdu, ker ste stopili<br />
na zasebno posest? Ali na kolovozu sredi travnika? Morda na potki, ki<br />
reže polja? Ali tik pred jezerom, ki vabi h kopanju? Pred morjem? Vam je<br />
kdo prepovedal piti iz naravnega izvira vode, na katerega ste naleteli<br />
med potepanjem?<br />
»Nič čudnega, da so narodni parki tako obiskani; verjetno so to bolj kot<br />
ne edina območja, kjer imajo ljudje prost dostop do narave,« je razmišljala<br />
prijateljica, s katero sva se na začetku junija potepali po quebeških<br />
parkih. Ampak: ne mislite, da lahko v teh parkih mirno režete bližnjice,<br />
uživate v brezpotjih ali na neoznačenih poteh, pozimi pa turno smučate,<br />
kjer vas je volja. Ne morete. Poti, ki so namenjene obiskovalcem, so dobro<br />
nadelane in jasno označene, tablice pa marsikje usmerjajo pohodnike,<br />
pozimi tiste s krpljami, pa one s turnimi smučmi ...<br />
3<br />
Kazalo / Uvodnik<br />
Prihodnja številka <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a bo izšla v prvi polovici oktobra.<br />
Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi<br />
prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. septembra<br />
<strong>2018</strong> na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.<br />
Kar seveda razumeš, saj je mogoče le tako nekako ohranjati ravnotežje v<br />
parkih glede na čedalje večji turistični obisk. A če si (raz)vajen svobode<br />
gibanja v domačem okolju, te to kar malce utesnjuje. In iskreno upaš, da<br />
bo domače javno dobro to tudi ostalo; zato pa bi se bilo te dragocenosti<br />
treba jasno zavedati in se do nje spoštljivo vesti. Do narave in do brezimnih<br />
lastnikov. Tako si lahko obetamo, da je verjetnost, da bomo takšen<br />
privilegij imeli tudi v prihodnje, večja.<br />
<br />
Mateja Gruden, urednica
4<br />
Intervju<br />
Foto: Urban Štebljaj<br />
Gregor Födransperg – Fedr, Slovenia Explorer<br />
Ko bi si le več gostov želelo<br />
spoznavati manj znano<br />
– a izjemno lepo Slovenijo<br />
»Zadnja leta se sezona obiskov čedalje bolj daljša. Pred leti smo začeli aktivneje delati okoli velike noči ali za<br />
prvomajske praznike, zdaj pa je precej povpraševanja že marca. In dalj traja – do sredine novembra,« pripoveduje<br />
Gregor Födransperg – Fedr, direktor agencije Slovenia Explorer, ki pripravlja izlete po Sloveniji za individualne<br />
goste in manjše skupine turistov iz tujine; je ena najuspešnejših slovenskih agencij na tem področju.<br />
Z letošnjim letom so izjemno zadovoljni: »Lanska sezona je bila nad vsemi pričakovanji, letošnja je celo še<br />
boljša,« pravi sogovornik, ki je najprej prepotoval dobršen del sveta, preden je leta 2011 odprl agencijo.<br />
Glede na vidno povečevanje turistov v Sloveniji – je med njimi že<br />
tudi čedalje več gostov, ki se vanjo vračajo in/ali ostanejo v njej<br />
dalj časa?<br />
Gostje, ki odhajajo z nami na izlete po Sloveniji, z njimi večinoma dopolnijo<br />
počitnice na Hrvaškem. Slovenija za večino (še) ni končna<br />
oziroma samostojna destinacija. Redko kdo pride sem za dalj časa. Še<br />
vedno smo nova, neodkrita destinacija. Dalj časa se tukaj zadržijo<br />
praviloma samo tisti turisti, ki so bili že v drugih vodilnih evropskih<br />
destinacijah. Redko kdo, ki Evropo obišče prvič, si izbere Slovenijo za<br />
osrednji cilj. Je pa mogoče povečevanje števila turistov v zadnjih letih,<br />
na Hrvaškem in (posledično) pri nas, pripisati tudi nemirom v sicer<br />
priljubljenih poletnih destinacijah, kot so Turčija in nekatere severnoafriške<br />
države.<br />
Od kod pa večinoma prihajajo vaši gostje?<br />
Naši gostje so tradicionalno večinoma Američani (teh je največ), Avstralci<br />
in turisti iz zahodne Evrope, sicer pa prihajajo iz vsega sveta. Ne<br />
nagovarjamo ključnih emitivnih trgov slovenskega turizma, kot so<br />
Avstrija, Italija in Nemčija, saj pripravljamo izlete za individualne goste<br />
in manjše skupine. Iz navedenih držav pridejo namreč večinoma<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
s svojim prevozom ali avtobusi. Opažamo pa, recimo, letos več individualnih<br />
gostov iz Kitajske.<br />
Pri vas je torej poudarek na individualnih gostih in manjših skupinah<br />
...<br />
Tako je, do osem gostov; le če so zaključene skupine, pripravljamo<br />
programe tudi za več ljudi. To je bila povsem osebna odločitev – ko<br />
sem odprl agencijo, sem se odločil za butični turizem in to se je pokazalo<br />
za pravo pot. Med drugim tudi zato, ker ključne slovenske destinacije<br />
in zanimivosti, kot sta Bled in Postojnska jama, ne prenesejo<br />
množic. Po drugi strani pa imamo druga območja in zanimivosti, ki so<br />
zelo lepi, a slabo obiskani in s skromnejšo turistično infrastrukturo,<br />
zato so izleti tja primerni za posameznike ali manjše skupine.<br />
Kako pa se vendarle soočate s težavami, ki jih prinaša turizem v<br />
najbolj obljudenem delu leta (zdaj) v najbolj obljudenih delih<br />
Slovenije, še zlasti, ker so ta območja praviloma največje slovenske<br />
znamenitosti, ki jih imate tudi vi v ponudbi?<br />
Gneči se v tem času ni mogoče povsem izogniti. Čeprav menim, da so<br />
bila lanska poročanja o prezasičenosti s turisti v nekaterih destinacijah<br />
pri nas prenapihnjena, še zlasti v Ljubljani ... Kakor koli, Bled in Postojnska<br />
jama, po katerih je tudi pri nas največje povpraševanje, sta pač najmočnejša<br />
magneta. Neznosni gneči se poskušamo izogibati tako, da<br />
prihajamo na te destinacije ob urah, ko turistični obisk še ni tako velik<br />
in ko se že umirja. Tako da poskušamo tudi na teh najbolj obremenjenih<br />
turističnih točkah najti termine, ko niso najbolj obljudene.<br />
Oglašujete od »klasičnih« ogledov Slovenije (Slovenija v enem<br />
dnevu – z Bledom, Postojno, Predjamskim gradom in Ljubljano)<br />
do bolj specializiranih ponudb, kot so Luksuzna Slovenija, Slovenija<br />
za ljubitelje vina in piva, »izlet v neznano« ... Po katerih je<br />
največ povpraševanja in zakaj, menite?<br />
Po Bledu in Postojnski jami. Brez konkurence. Sledijo Škocjanske jame<br />
in Piran; pa Lipica – ta je sicer občutno premalo promovirana; vsi turisti<br />
poznajo lipicance, pa se jim niti sanja ne, da so slovenski. Tu promocija<br />
očitno zelo šepa, saj ljudje sploh ne vedo, da Lipica obstaja.<br />
Ljubljana?<br />
Tudi. Naši gostje sicer večinoma začenjajo izlete v Ljubljani, pri izletih v<br />
Ljubljano, ki jih pripravljamo za potnike na križarjenjih, ki se ustavljajo<br />
ob slovenski obali, pa je po navadi tako, da odhajajo turisti v mesto<br />
brez pričakovanj – za izlet se odločijo zato, ker je Ljubljana glavno mesto,<br />
potem pa so nad njo izjemno navdušeni. Veliko jih reče, da je bil to<br />
najboljši izlet na celotnem križarjenju. Ker je res lepa, navdušeni so nad<br />
tem, da je jedro zaprto za promet in se lahko mirno sprehajajo po<br />
njem, ima dobro kulinarično ponudbo, dovolj trgovinic za turiste ...<br />
Lahko rečem, da je Ljubljana biser Evrope, še dokaj neodkrit.<br />
»Zavezani smo k podrobnemu raziskovanju Slovenije, predstavljanju<br />
njenih osrednjih znamenitosti in zanimivosti, obenem<br />
pa razkrivamo tudi manj znane, a čudovite naravne, kulturne in<br />
zgodovinske čudeže.« Kakšno pa je povpraševanje po njih?<br />
Manjše. Mislim, da skoraj nihče ne pride sem samo zato, da bi, recimo,<br />
pokušal naša vina. Večina se jih za takšne ture, kot je za ljubitelje vina in<br />
piva, odloči, ko je že tu – in so vedno navdušeni. Je pa specializirano ponudbo<br />
težko prodati. V ponudbi smo imeli, na primer, Dolenjsko, od izvira<br />
do izliva reke Krke, res lep izlet, a ni bilo zanj nikakršnega zanimanja,<br />
zato smo ga opustili. V ponudbi imamo Podčetrtek, Bizeljsko, Brežice ...,<br />
kjer je tudi izjemno lepo, ampak se ti izleti slabo prodajajo. Zato smo pripravili<br />
»izlet v neznano«: ker lahko vanj vključimo vse te destinacije, ki se<br />
same po sebi ne prodajajo. In ko jih peljemo tja, so čisto navdušeni. Izlet<br />
v neznano ni hit, nekaterim pa je vendarle všeč, da ne vedo, kam gredo,<br />
in da doživijo nekaj, česar večina drugih ne bo; odkljukajo Bled in Postojno,<br />
potem pa gredo še nekam, kamor preostali turisti ne odhajajo.<br />
»Naš slogan je: ’Slovenija – dovolj majhna, da lahko<br />
obiščete kar koli v enem dnevu, a obenem dovolj<br />
velika, da jo raziskujete vse življenje.’ Mirno lahko<br />
narediš program za ves mesec in se ne bodo dnevi<br />
nič ponavljali. Tako zelo je raznolika.«<br />
5<br />
Intervju<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
V Sloveniji je zelo veliko izjemno lepih območij, a jih turisti prepogosto obidejo.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
6<br />
Intervju<br />
Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info<br />
»Lipica je premalo promovirana; vsi turisti poznajo lipicance, pa se jim niti sanja ne, da so slovenski,« ugotavlja Gregor Födransperg – Fedr.<br />
Slovenija torej še zdaleč ni dovolj zrela turistična destinacija, da<br />
je turistov, ki jih ne zanimajo samo njene osrednje zanimivosti<br />
in ki se morda vračajo, da bi spoznali tudi manj znane lepote, že<br />
razmeroma veliko?<br />
Mislim, da je težava v promociji Slovenije. Če se nenehno poudarjajo<br />
ene in iste zanimivosti ...<br />
Ampak država potrebuje magnete; kako ustrezno razpršiti promocijo?<br />
Težko je biti strokovnjak za to (nasmeh). Ampak zagotovo ne more<br />
biti prav, če vabiš turiste še zlasti tja, kjer je zasičenost z obiskom že<br />
precejšnja; to uporabi kot magnet, vendar si prizadevaj, da jih boš<br />
prepričal, da bi si želeli doživeti tudi druge zanimivosti. In da bodo<br />
tukaj več dni. Mislim, da je pravi pristop, da se Slovenijo razvija v destinacijo,<br />
za katero ljudje vedo, da bodo imeli kaj početi, če bodo<br />
ostali tukaj en teden ali več. Naš slogan je: »Slovenija – dovolj majhna,<br />
da lahko obiščete kar koli v enem dnevu, a obenem dovolj velika, da<br />
jo raziskujete vse življenje.« Mirno lahko narediš program za ves mesec<br />
in se ne bodo dnevi nič ponavljali. Tako zelo je raznolika.<br />
Ste znan popotnik; ali (tudi) za vas velja, da ste s potovanji<br />
spoznavali – oziroma spoznavate, da je Slovenija resnično posebna<br />
država izjemnih raznolikosti in zanimivosti na majhnem<br />
območju?<br />
Seveda! Če ne potuješ, se tega ne zavedaš. Ko veliko potuješ, še zlasti<br />
v države izjemnih razsežnosti, pa uvidiš, kako posebna je tukajšnja<br />
raznolikost. Imel sem turistko iz Aljaske, ki se je v Bohinju čudila, koliko<br />
različnih dreves je na tako majhnem območju. Že v evropskem<br />
merilu smo izjemno raznoliki. V zelo kratkem času doživiš mesta, alpski<br />
svet, Kras, gozdove z medvedi, Panonijo ... Raznolikost se mi zdi<br />
ključna prednost slovenskega turizma. In bogastvo tradicije, običajev,<br />
navad ... Toliko zgodb, legend. Vsaka vas premore svoje.<br />
Preden ste leta 2011 odprli Slovenia Explorer, ste vodili tudi v<br />
tujini; kako to, da ste se odločili za nasprotno: predstavljanje<br />
Slovenije tujcem?<br />
Na potovanjih po svetu, kot popotnik in vodnik, sem opažal, kako<br />
znajo ponekod lokalne agencije odlično tržiti tudi svoje drugo- ali<br />
celo tretjerazredne zanimivosti. Marsikje so bila doživetja precej manj<br />
zanimiva, kakršna so lahko pri nas, so jih pa znali odlično stržiti. Tudi<br />
za visoko ceno. In turisti gredo na te izlete. Pri nas pa jih nekako ne<br />
znamo prodajati.<br />
Pa menite, da se večina ljudi v turizmu zaveda vsega tega, o čemer<br />
ste pravkar govorili?<br />
Dvomim. K temu pripomore tudi pregovorna slovenska značilnost,<br />
da smo bolj skromni, kar za prodajo ni najboljše. Manjka tudi širina, ki<br />
jo prinašajo potovanja, spoznavanje, kako je drugje – in uvid, kaj premoremo.<br />
Če ne greš drugam, ne moreš vedeti, kako posebna je Slovenija.<br />
Že leta se napoveduje, da bodo s sodobnimi tehnologijami<br />
agencije izgubile svoj posel – ampak se to ne zgodi; kaj opažate<br />
sami?<br />
Mislim, da agencije ne bodo propadle. Za številne je čas denar in za<br />
čas – in denar, ki ju potrebujejo za raziskovanje destinacije, doživijo z<br />
nami (agencijami) veliko več; še zlasti, če destinacije ne poznajo. In če<br />
je javni prevoz tako slab, kot je pri nas, bi jo sami odkrivali še teže.<br />
Nam, kot ponudniku izletov, pa so sodobne tehnologije kvečjemu v<br />
pomoč – z njimi se laže promoviramo, ljudje nas laže odkrijejo.<br />
Kako pomembni pa so za zadovoljne goste turisti, za katere<br />
prav tako že leta napovedujejo, da bodo s sodobnimi tehnologijami<br />
sčasoma povsem nepotrebni?<br />
Mislim, da bo ta poklic ostal. Zame je vodnik ključen. Imamo strog<br />
izbor vodnikov, poleg tega jih stalno izobražujemo.<br />
Vodite tudi vi?<br />
Čedalje manj; sem in tja. Ampak ja – da ostajam v stiku s terenom, z<br />
vtisi turistov iz prve roke.<br />
Kateri pa so vaši najljubši kotički v Sloveniji, za katere bi tudi<br />
radi, da bi jih videlo več vaših turistov?<br />
Vsa Slovenija, ki je vzhodno (do južno) od Ljubljane – izjemno lepa je,<br />
ima veliko za videti: Koroška, Štajerska, Pomurje, Dolenjska, Bela krajina<br />
... Zelo lepo je tod, ponudba je dobra, cene so ugodne, ljudje pa so<br />
pregovorno prijazni.<br />
<br />
Mateja Gruden<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
7<br />
Aktualno<br />
Na letošnjem Strateškem forumu Bled o<br />
kulturnem sodelovanju in povezovanju v turizmu<br />
Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost prireja že trinajsti Strateški<br />
forum Bled, ki bo 10. in 11. septembra; tema letošnjega foruma bo Onkraj razlik, naslov turističnega panela pa<br />
je Turizem kot orodje za kulturno sodelovanje in povezovanje ljudi.<br />
Na turističnem panelu bodo govorci in udeleženci poskušali odgovoriti<br />
na vprašanja o vplivu novih tehnologij na kulturni turizem in<br />
pregledali najnovejše trende v turizmu, med drugim uporabo tehnologij<br />
blockchain v panogi; prisluhnili pa bodo tudi primerom dobrih<br />
turističnih praks v Sloveniji in tujini, ki bodo zagotovo dragocene iztočnice<br />
za nadaljnji uspešen razvoj slovenskega turizma v skladu s<br />
sodobnimi tehnologijami.<br />
Panel bo razdeljen na tri dele: uvodni del, ki nosi naslov Turizem kot<br />
orodje za kulturno sodelovanje in povezovanje ljudi, sledila bo okrogla<br />
miza z odprto razpravo na temo Kako bodo nove tehnologije vplivale<br />
na kulturni turizem, je to znanstvena fantastika ali realnost?, v sklepnem<br />
delu pa bodo na terasi Grand Hotela Toplice predstavljene kulinarične<br />
posebnosti hišnega kuharskega mojstra Simona Bertonclja.<br />
Panel bo 11. septembra v Grand hotelu Toplice in bo v angleškem jeziku.<br />
TTA<br />
<br />
Svetovna turistična organizacija pripravlja največje svetovno tekmovanje start-up<br />
Svetovna turistična organizacija (UNWTO) v sodelovanju s podjetjem<br />
Globalia objavlja 1. UNWTO turistično tekmovanje start-up (1st UNWTO<br />
Tourism Startup Competition), ki je največja pobuda na svetu doslej, namenjena<br />
prepoznavanju zagonskih projektov, ki bodo vodili do preoblikovanja<br />
turističnega sektorja.<br />
Smo sredi četrte industrijske revolucije, kjer mora turizem izkoristiti najsodobnejšo<br />
tehnologijo, ki se razvija z eksponentno hitrostjo, da ustvarja<br />
nove poslovne priložnosti ter zagotovi konkurenčnost, rast in trajnostni<br />
razvoj sektorja. V tem kontekstu je 1. mednarodno tekmovanje za zagon<br />
turizma UNWTO namenjeno projektom, ki spreminjajo način potovanja<br />
ljudi in doživljanja turizma.<br />
V okviru tega razpisa bo dvajset najuspešnejših tekmovalcev prejelo<br />
sponzorstvo, da bodo na letošnjem uradnem praznovanju svetovnega<br />
dneva turizma 27. septembra (letos na temo Turizem in<br />
digitalna preobrazba) v Budimpešti na Madžarskem predstavili svojo<br />
zamisel žiriji vodilnih turističnih strokovnjakov, vključno z vrhunskimi<br />
svetovnimi vlagatelji. Žirija bo nato izbrala deset fina<strong>list</strong>ov, ki<br />
bodo povabljeni k tekmovanju v okviru FITUR 2019 (španski mednarodni<br />
sejem turizma, ki bo od 23. do 29. januarja 2019 v Madridu)<br />
za končno nagrado, ki bo oblikovanje pilotnega projekta s podjetjem<br />
Globalia.<br />
Start-upi so vabljeni k prijavi na spletu do 3. septembra <strong>2018</strong>. Več informacij:<br />
www.tourismstartups.org.<br />
TTA<br />
Foto: Pixabay<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
8<br />
Aktualno<br />
Osmi Dnevi slovenskega turizma v Portorožu<br />
Ustvarjanje višje<br />
dodane vrednosti<br />
Dnevi slovenskega turizma, osrednji strokovni dogodek slovenskega turizma, bodo letos od 8. do 10. oktobra<br />
v Portorožu. Na njih bo ključni poudarek na izzivih in izpolnjevanju ciljev Strategije trajnostne rasti slovenskega<br />
turizma 2017–2021, torej doseganju višje dodane vrednosti v turizmu in povečanju turistične porabe.<br />
Slovenski turizem se je poenotil v skupni viziji Slovenije kot zelene<br />
butične destinacije za 5-zvezdična doživetja, ki ima za sabo tudi<br />
kvantificiran strateški cilj povečanja vrednosti izvoza potovanj na štiri<br />
milijarde evrov. Glavni generator te rasti bo morala postati večja dodana<br />
vrednost turizma oziroma produkti, ki skoznjo dosegajo tudi<br />
višje cene.<br />
Leto 2017 je bilo za slovenski turizem četrto zaporedno rekordno<br />
leto: z več kot 12,5 milijona prenočitvami ali 12,6 odstotka več kot<br />
leto prej in s skoraj pet milijonov prihodov turistov ali 14,6 odstotka<br />
več kot v letu 2016. Turizem je z izvozom potovanj ustvaril 2,39 milijarde<br />
evrov. A analize kažejo, da rastemo po fizičnih in ne vrednostnih<br />
kazalnikih. Katere so strategije in vzvodi za aktiviranje in maksimiranje<br />
vrednosti? Kakšne bodo v bližnji prihodnosti? Katere tehnologije<br />
bodo to omogočile?<br />
09.00 – 09.30<br />
09.30 – 10.00<br />
10.00 – 10.30<br />
10.30 – 11.00<br />
11.00 – 11.30<br />
11.30 – 12.00<br />
12.00 – 12.30<br />
12.30 – 13.00<br />
13.00 – 13.30<br />
13.30 – 14.00<br />
14.00 – 14.30<br />
14.30 – 15.00<br />
15.00 – 15.30<br />
15.30 – 16.00<br />
16.00 – 16.30<br />
16.30 – 17.00<br />
17.00 – 17.30<br />
17.30 – 18.00<br />
18.00 – 18.30<br />
18.30 – 19.00<br />
19.00 – 19.30<br />
19.30 – 20.00<br />
20.00 – 20.30<br />
20.30 – 21.00<br />
21.00 – 21.30<br />
65.<br />
tekmovanja po<br />
programu<br />
Pozdrav prireditvi<br />
GTZ<br />
65.<br />
tekmovanja po<br />
programu<br />
Ponedeljek 8. 10. <strong>2018</strong> Torek 9. 10. <strong>2018</strong> Sreda 10. 10. <strong>2018</strong><br />
Srečanje turističnih<br />
društev<br />
(TZS)<br />
Slovenija<br />
gastronomska regija<br />
2021<br />
aktivnosti<br />
MGRT, TGZ in OZS<br />
Okrogla miza:<br />
Natakar - torej sem<br />
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA<br />
(TZS)<br />
Novinarska<br />
konferenca<br />
PLENARNI DEL<br />
DST<br />
Start-up & Design<br />
Management Café<br />
(STO)<br />
Dnevi slovenskega turizma – dnevi partnerstva<br />
Tudi letos jih bodo v skladu s strateško usmeritvijo krepitve povezovanja<br />
pri razvoju in trženju slovenskega turizma, v partnerskem sodelovanju,<br />
organizirale vse večje institucije s področja turizma v Sloveniji: Slovenska<br />
turistična organizacija skupaj z Ministrstvom za gospodarski<br />
razvoj in tehnologijo, Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska<br />
zbornica, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici<br />
Slovenije, Združenje turističnih agencij Slovenije, Skupnost slovenskih<br />
naravnih zdravilišč, Zavod Kongresno-turistični urad, Društvo turističnih<br />
novinarjev Slovenije, Zbornica gorskih centrov – GZS,<br />
Pohodništvo in kolesarjenje GIZ in drugi pomembni partnerji.<br />
65.<br />
tekmovanja po<br />
programu<br />
Zaključek<br />
65.<br />
SVEČANA PRIREDITEV<br />
s podelitvijo priznanj DST<br />
SLOVENSKI<br />
TURISTIČNI FORUM<br />
(STO)<br />
Program DST<br />
V okviru DST se bodo v treh dneh zvrstili številni pomembni dogodki:<br />
Plenarni del DST z okroglo mizo in podelitvijo najvišjih priznanj<br />
v turizmu, 65. Gostinsko turistični zbor, podelitev priznanj Moja<br />
dežela lepa in gostoljubna in 21. Slovenski turistični forum.<br />
V osrednjem, plenarnem delu, se bodo udeleženci po uvodnem pregledu<br />
projektov za uresničevanje ciljev aktualne strategije in tudi analize<br />
poslovanja slovenskega hotelskega sektorja osredinili na prednostne<br />
strategije in ukrepe za preboj v slovenskem hotelskem sektorju.<br />
Letošnja novost je Start-up & Design<br />
management Café, kjer bodo<br />
v start-upovskem vzdušju predstavili<br />
strategije in primere dobrih<br />
praks integracije dizajn menedžmenta<br />
v poslovne procese za povečanje<br />
konkurenčnosti in dodane<br />
vrednosti. Rezultate svojega dela<br />
bodo predstavile tri zmagovalne<br />
ekipe z lanskega hackathona, ki so<br />
ga prvič pripravili v okviru DST.<br />
21. Slovenski turistični forum bo<br />
namenjen turizmu prihodnosti –<br />
novi organiziranosti slovenskega<br />
turizma in spremenjeni vlogi destinacijskih<br />
organizacij, novi krovni<br />
komunikacijski rešitvi (v turistični<br />
strategiji je na trženjskem<br />
področju opredeljen tudi ukrep<br />
priprave nove komunikacijske<br />
platforme: t. i. Velike ideje, ki bo<br />
učinkovito komunicirala zgodbo<br />
»Slovenijo čutim kot zeleno butično<br />
destinacijo«), produktom z<br />
višjo dodano vrednostjo, kreativnim<br />
pristopom ter strategijam in<br />
tehnologijam za povečanje dodane<br />
vrednosti v turizmu.<br />
Se vidimo v Portorožu!<br />
21.30 – 22.00<br />
<br />
Več: www.dst.si<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
Slovenija je Evropska<br />
gastronomska regija 2021<br />
Slovenija je nosika naslova Evropska gastronomska regija 2021. Novico je 20. julija v imenu strokovne komisije<br />
Evropske gastronomske regije (EGR) sporočila Diane Dodd, ki je ob tem dejala: »Slovenija nas je navdušila z<br />
gastronomskimi presežki ter z zavezo k trajnostnemu razvoju in aktivnostmi, povezanimi z njim. Proizvodnja<br />
hrane je tukaj na visoki kakovostni ravni, prav tako sta nas navdušila ponos in strast vseh, s katerimi smo se<br />
srečali, ki ju kažejo pri spoštljivem ravnanju z okoljem. Na nas so naredili močan vtis tudi sodelujoči pri projektu<br />
v prizadevanju, da Slovenija postane svetovno znana zelena država na področju gastronomije, trajnostnega<br />
turizma, izobraževanja o prehrani in kakovostne preskrbe s hrano.«<br />
9<br />
Aktualno<br />
Slovenija je nosika naslova Evropska gastronomska regija 2021. Novico<br />
je 20. julija v imenu strokovne komisije Evropske gastronomske<br />
regije (EGR) sporočila Diane Dodd, ki je ob tem dejala: »Slovenija nas<br />
je navdušila z gastronomskimi presežki ter z zavezo k trajnostnemu<br />
razvoju in aktivnostmi, povezanimi z njim. Proizvodnja hrane je tukaj<br />
na visoki kakovostni ravni, prav tako sta nas navdušila ponos in strast<br />
vseh, s katerimi smo se srečali, ki ju kažejo pri spoštljivem ravnanju z<br />
okoljem. Na nas so naredili močan vtis tudi sodelujoči pri projektu v<br />
prizadevanju, da Slovenija postane svetovno znana zelena država na<br />
področju gastronomije, trajnostnega turizma, izobraževanja o prehrani<br />
in kakovostne preskrbe s hrano.«<br />
Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem<br />
IGCAT je Slovenijo po uradni prijavi kandidature marca letos potrdil<br />
kot kandidatko za naslov Evropska gastronomska regija 2021. Strokovna<br />
komisija jo je obiskala med 17. in 20. julijem – z namenom, da<br />
preveri njeno gastronomsko ponudbo, se sreča s predstavniki šestnajstih<br />
deležnikov, ki so pristopili k projektu, in se podrobno seznani<br />
s Knjigo kandidature Okusiti Slovenijo, ki jo je uredil etnolog Janez<br />
Bogataj.<br />
Strokovna komisija EGR, ki jo sestavljajo Diane Dodd, strokovnjakinja<br />
za urbane in regionalne kulturne ter umetnostne strategije in predsednica<br />
Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost<br />
in turizem IGCAT, uradnega nosilca nagrade in platforme Evropska<br />
gastronomska regija, Blanca Cros, strokovnjakinja za trajnostni turizem<br />
in predstavnica Katalonije, Evropske gastronomske regije 2016,<br />
Alfred van Mameren, strokovnjak s področja regionalnega razvoja in<br />
predstavnik Severnega Brabanta, Evropske gastronomske regije<br />
<strong>2018</strong>, in Jacinta Dalton, strokovnjakinja za strateški razvoj na področju<br />
prehranskega razvoja, predstavnica Galwaya (zahodna Irska),<br />
Evropske gastronomske regije <strong>2018</strong>, se je na podlagi pisne prijave,<br />
obiska v regiji, predstavitve in razprave odločila, da Slovenijo priporoči<br />
upravnemu odboru IGCAT za nosilko naslova Evropska gastronomska<br />
regija 2021. Ta bo Sloveniji podeljen na slovesnosti, ki bo v okviru<br />
Evropskega tedna regij in mest 8. oktobra v Bruslju.<br />
Komisija EGR je v Sloveniji spoznavala pestrost tukajšnje<br />
gastronomske ponudbe.<br />
Navdušila že zlasti povezanost različnih akterjev<br />
Strokovna komisija se je med obiskom Slovenije srečala v ločenih tematskih<br />
skupinah (izobraževanje, kmetijstvo, turizem in kultura) z<br />
vsemi predstavniki šestnajstih deležnikov, ki so pristopili k projektu.<br />
Tako strokovno komisijo kot IGCAT sta še zlasti navdušili njihova povezanost<br />
pri pripravi in izpeljavi kandidature za naslov EGR 2021 ter<br />
njihova zaveza, da jo usmerijo v izboljševanje kakovosti življenja, izobraževanje<br />
na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega<br />
razvoja gastronomije.<br />
Partnerji projekta: ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,<br />
ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za zunanje<br />
zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za kulturo, Slovenska<br />
turistična organizacija, Turistično gostinska zbornica Slovenije,<br />
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Turizem Ljubljana, Turistično<br />
združenje Portorož, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, Turistična<br />
zveza Slovenije, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor,<br />
Univerza na Primorskem, LAS Istre in Slovenski etnografski muzej so<br />
strokovni komisiji predstavili svoje projekte, povezane s kandidaturo.<br />
Od potice do čebel<br />
Strokovna komisija EGR je med svojim obiskom v Sloveniji spoznavala<br />
pestrost njene gastronomske ponudbe. Različne okuse Slovenije<br />
so spoznavali pri kuharskih mojstrih Luku Jezeršku z Dvora Jezeršek<br />
1768, Urošu Štefelinu iz Vile Podvin, Luki Koširju iz Gostišča Grič in<br />
Igorju Jagodicu iz Restavracije Strelec, medtem ko jim je vinsko ponudbo<br />
Slovenije predstavila Mira Šemič, sommelierka, diplomantka<br />
4. stopnje WSET London, vinska akademičarka in direktorica kulinaričnega<br />
vodnika Gault & Millau Slovenija.<br />
Na Bledu so se seznanili s pripravo potice, pokušali doma pridelane<br />
dobrote turistične kmetije Mulej, znane po sodobnem načinu pridelave<br />
mleka, in si ogledali trajnostno usmerjeno ponudbo prvega<br />
glampinga na svetu, ki je pred kratkim prejel šest zvezdic znamke<br />
World of Glamping – Garden Village Bled. V Lukovici so obiskali sadovnjak<br />
in Čebelarski center Slovenije, v Mariboru pa Višjo šolo za<br />
gostinstvo in turizem, kjer so jim pripravili pokušnjo prigrizkov z mesno<br />
slanino avtohtonega krškopoljskega črnega pasastega prašiča. V<br />
Planici nad Framom so spoznali ponudbo iz domače kuhinje Barbare<br />
Štern s turistične kmetije Pri Kovačniku, v vinski kleti Zlati grič v Slovenskih<br />
Konjicah pa vrhunskih vin. V Ljubljani so si ogledali trgovinico<br />
Dobrote Dolenjske in obiskali tržnico s prireditvijo Odprta kuhna.<br />
TTA<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
10<br />
Dogaja se<br />
V Polhovem Gradcu odprli<br />
pravljično-doživljajski park<br />
V Polhovem Gradcu so konec junija odprli doživljajski park, v katerem otroci na zabaven način spoznavajo<br />
živali, rastline in druge značilnosti kraja, ki so ga poimenovali tudi po – polhih, kajpak! In prav polh igra<br />
osrednjo vlogo v doživetju, ki je namenjeno še zlasti družinam, vrtcem in šolam, torej: otrokom. Ti polhu, ki<br />
so ga zaradi zganjanja hrupa izgnali iz Polhograjske graščine, pomagajo iskati nov dom ...<br />
Foto: Luka Dakskobler<br />
Foto: Luka Dakskobler<br />
Na poti je deset izvirnih umetniških<br />
lesenih skulptur gozdnih živali<br />
Park je namenjen še zlasti predšolskim<br />
otrokom in učencem prve triade<br />
Polhov doživljajski park, ki so ga uredili ob Polhograjski graščini, pod<br />
obronki Polhograjske gore ali Sv. Lovrenca, je celovit turistični produkt,<br />
ki ga sestavljajo: slikanica Polh rogovilež avtorja Uroša Grilca in<br />
ilustratorke, domačinke Maše Kozjek; povest Polh in Gradec Stena<br />
Vilerja in ilustratorja Igorja Ribiča ter istoimenska gledališka predstava<br />
v izvedbi KUD Polhov Gradec; glasbena pravljica po slikanici Polh rogovilež<br />
v izvedbi glasbenikov Sama Kutina in Ane Kravanja ter pripovedovalke<br />
Nine Peče Grilc; Polhova knjižica kot didaktično-pedagoško<br />
pomagalo na poti avtorice Nine Peče Grilc; deset izvirnih<br />
umetniških lesenih skulptur gozdnih živali avtorja Matica Zakrajška in<br />
njegove ekipe; otroški didaktični čebelnjak, hišica Živalska pošta in<br />
brlog Jazbina; didaktični elementi in spretnostni leseni elementi; vodniki<br />
interpretatorji.<br />
Avtorja koncepta in vsebin Polhovega doživljajskega parka sta Uroš<br />
Grilc in Nina Peče Grilc iz zavoda Škrateljc, katerega poslanstvo je inovativno<br />
povezovanje naravne in kulturne dediščine ter oblikovanje<br />
turističnih produktov.<br />
od torka do četrtka pa od 16. do 20. ure. Cena obiska je pet evrov na<br />
osebo. Park je mogoče obiskati tudi v spremstvu vodnika interpretatorja<br />
oziroma pripovedovalca.<br />
Projekt, ki povezuje<br />
»Polhov doživljajski park je poseben, ker je povezal številne akterje, ki<br />
si prizadevajo za razvoj kulture in turizma: Polhograjsko graščino, Tehniški<br />
muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, čebelarstvo Božnar,<br />
občino, KUD Polhov Gradec, Glasbeno šolo Emil Adamič in druge.<br />
Tako je nastal projekt, ki promovira lokalno okolje in lokalne<br />
akterje združuje v novi zgodbi družinskega turizma,« pa je o parku<br />
povedal Franc Setnikar, župan občine Dobrova - Polhov Gradec.<br />
M. G.<br />
Spodbujanje otrok h gibanju v naravi<br />
»Polhov doživljajski park je po Poti pastirskih škratov na Krvavcu druga<br />
v nizu nastajajoče transverzale pravljično-doživljajskih poti po Sloveniji.<br />
Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega<br />
sveta in resničnih lastnosti živali ustvarja doživetja, ki otroke<br />
spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in<br />
kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in<br />
razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost,«<br />
je o parku dejal Uroš Grilc.<br />
Park je sicer namenjen predšolskim otrokom in učencem prve triade,<br />
pot je lahko dostopna in krožna; začne in konča se v grajskem parku.<br />
Otroci potrebujejo za vsa doživetja na posameznih točkah približno<br />
dve uri. Obisk parka je mogoč od petka do nedelje od 10. do 20. ure,<br />
Park so uredili pod obronki Polhograjske gore<br />
Foto: Luka Dakskobler<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
11<br />
Dogaja se<br />
Slovesnosti ob odprtju muzeja sta se udeležila tudi njegova največja ambasadorja – Ingemar Stenmark in Bojan Križaj.<br />
Elan v Begunjah odprl<br />
Alpski smučarski muzej<br />
Begunjski Elan je na prvi poleti dan, 21. junija, v družbi smučarskih legend Ingemarja Stenmarka in Bojana<br />
Križaja odprl Alpski smučarski muzej; tako je prvi izdelovalec smuči na svetu, ki premore svoj muzej. V<br />
muzeju, ki so ga odprli ob tovarni v Begunjah, obiskovalci spoznavajo več kot sedemdesetletno zgodovino<br />
podjetja. Elan so ustanovili 24. septembra leta 1945 na pobudo tedaj priznanega smučarskega skakalca in<br />
izdelovalca smuči Rudija Finžgarja. Že kmalu po odprtju je začelo podjetje tlakovati sloves inovatorja in postavljavca<br />
novih smernic na področju izdelovanja smuči, ki je pozneje velikokrat spremenil razvoj smučanja.<br />
Slovesnosti ob odprtju muzeja sta se udeležila tudi njegova največja<br />
ambasadorja – Ingemar Stenmark in Bojan Križaj, ki sta vso svojo<br />
smučarsko pot prisegala na Elanove smuči. Stenmark, najboljši smučar<br />
vseh časov, in Jeffrey Tirman, glavni izvršni direktor Elana, sta muzej<br />
tudi uradno odprla.<br />
Direktor Elanove zimske divizije Leon Korošec je ob odprtju muzeja<br />
dejal, da je ta pomemben z dveh vidikov: je zgodba o pomembnem<br />
mestu Slovenije v zgodovini smučanja in razvoja smučarske opreme,<br />
v njem pa je prikazano, »kaj vse smo naredili v preteklosti in od kod<br />
črpamo navdih za prihodnost«.<br />
Podlaga za nastanek Alpskega smučarskega muzeja je bila priložnostna<br />
razstava Z Elanom do zvezd, ki so jo ob 70-letnici Elana pripravili v<br />
Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri. Kot je povedal Jeffrey Tirman, so<br />
zamisel o muzeju podpirali tudi lastniki Elana. »To je njihov način, da<br />
nekaj vrnejo ne le regiji, ampak vsej Sloveniji,« je dejal in dodal, da<br />
tako ostajajo tradicionalno vpeti v lokalno okolje. »Naš namen je<br />
ustvariti prostor, kjer lahko tako Slovenci kot tujci vidijo pomemben<br />
del slovenske in športne zgodovine.«<br />
Na Elanovih smučeh prva slovenska<br />
zmaga v svetovnem pokalu<br />
Obiskovalci muzeja, ki se razprostira na skoraj dvesto kvadratnih metrih<br />
v dveh nadstropjih, lahko v njem poskusijo sestaviti smučko in se<br />
preizkusijo na simulatorju smučanja po virtualni tekmovalni progi.<br />
Med razstavnimi eksponati so tudi tisti, ki so najbolj zaznamovali Elanove<br />
tekmovalne uspehe. Z njegovimi smučmi je Ingemar Stenmark<br />
zmagal na 86 tekmah svetovnega pokala. V muzeju so na ogled prve<br />
smuči, ki jih je uporabljal v svetovnem pokalu. »Nanje imam dobre<br />
spomine, saj sem z njimi večkrat zmagal,« je povedal švedski smučar.<br />
Kar nekaj eksponatov v muzeju pripada njegovemu največjemu tekmecu,<br />
Bojanu Križaju, ki je z Elanovimi smučmi dosegel prvo slovensko<br />
zmago v svetovnem pokalu. »Vesel sem, da sem del Elanove zgodovine,«<br />
je dejal Križaj. Elan je bil vedno znan po inovativnosti, zato ni<br />
nikdar razmišljal o menjavi smuči, poleg tega so za razvoj in servis<br />
skrbeli vrhunski strokovnjaki, je še dejal.<br />
Del muzeja je namenjen tudi drugim Elanovim vrhunskim izdelkom,<br />
med drugim telovadnemu orodju, plovilom in jadralnim letalom.<br />
Smuči za špansko kraljevo družino,<br />
Ivano Trump, papeža in Putina<br />
V muzeju je mogoče videti fotografije, kako španska kraljeva družina<br />
smuča na Elanovih smučeh, pa Ivano Trump z njimi, ob obisku slovenskih<br />
vernikov v Vatikanu leta 1993 so jih podarili papežu Janezu Pavlu II.,<br />
Elanove smuči pa je leta 2011 prejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin.<br />
<br />
Besedilo in foto: Janez Kuhar<br />
Muzej je odprt vsak dan, razen nedelje in ponedeljka.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
12<br />
Fokus<br />
Kamp Šobec s triglavsko kuliso<br />
TD Lesce<br />
Društvo, ki je<br />
preprosto – drugačno<br />
Zakaj je TD Lesce drugačno? Posebno? Zato, ker je največje turistično društvo v Sloveniji; ker je najbolj vključeno<br />
v mednarodne turistične tokove; ker je odločilno vplivalo na razvoj in urejenost okolja, kjer deluje; ker je<br />
verjetno najpremožnejše društvo v državi; in ker je najverjetneje društvo, ki ga vodita upravni odbor in predsednik<br />
z najdaljšim stažem.<br />
Društva za olepševanje kraja, kot so se nekoč pogosto imenovala<br />
zdajšnja turistična društva, imajo dolgo tradicijo, ki sega v čase pred<br />
drugo svetovno vojno. Praviloma so skrbela za urejenost kraja in dobro<br />
počutje obiskovalcev. Pogosto so tiskala razglednice, zemljevide,<br />
urejala sprehajalne poti, mogoče so celo imela svoje informativne<br />
pisarne.<br />
Po drugi svetovni vojni so marsikje tradicijo interesnega in prostovoljnega<br />
povezovanja ljudi, ki jim ni bilo vseeno, kakšno je bilo okolje,<br />
kjer so živeli, nadaljevala turistična društva. Nekatera, aktivnejša, so se<br />
lotila tudi gospodarske dejavnosti, ki je pozneje prerasla v uspešno<br />
podjetniško zgodbo. Zelo malo pa jih je, ki so uspela pri njej vztrajati<br />
in jo pisati naprej. Lastniška preobrazba v devetdesetih letih prejšnjega<br />
stoletja je z nastankom samostojne države odpihnila številne podjetniške<br />
samorastnike med turističnimi društvi.<br />
Zamisel<br />
TD Lesce letos praznuje 60-letnico. Ustanovljeno je bilo torej v času,<br />
ko so se začeli ljudje v tedanji Jugoslaviji povezovati v različne interesne<br />
skupine, da bi lahko odločneje vplivali na okolje, v katerem so živeli.<br />
Razlog za nastanek društva je bila tako pobuda posameznikov v<br />
Lescah pri Bledu, ki so želeli na Šobcu, blizu sotočja Save Dolinke in<br />
Save Bohinjke, v čudoviti naravi, kjer je bilo v davnih časih mokrišče z<br />
majhnim bajerjem, urediti rekreacijski center. Radovljiški grofje, ki so<br />
bili od 17. do 19. stoletja lastniki graščine v Radovljici, so na Šobcu<br />
uredili ribnik ter v njem gojili ribe in pijavke, s katerimi so zdravili bolnike.<br />
Tam so imeli tudi farmo psov in mlin.<br />
Konec druge svetovne vojne je Šobec pričakal v zasebni lasti okoliških<br />
kmetov, zapuščen in nerodoviten, pogosto poplavljen, travnikov za košnjo<br />
skoraj ni bilo več, v gozdu pa so ostali skorajda samo borovci.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
V Lescah je bila tudi glavna železniška postaja za Bled, ki je bil že<br />
dolgo tega dobro znano letovišče. Na postaji je še vedno stavba,<br />
v katerem je bila »kraljeva čakalnica« rodbine Karađorđević iz Beograda,<br />
ki je imela ob Blejskem jezeru veliko vilo, v Lescah na Lipcah<br />
pa tudi kraljevo hišo in igrišče za golf. Železnica in bližina Bleda<br />
sta gotovo vplivali, da je bilo že pred drugo svetovno vojno tu<br />
odprtih več dobrih gostiln in hotel. Sicer pa so v Lesce že davno<br />
prej prihajali ljudje od vsepovsod, saj kraj velja za najstarejšo Marijino<br />
božjo pot na Kranjskem, ki je bila romarska veliko prej, kot je<br />
ta na Brezje.<br />
Kratek sprehod skozi (turistično) zgodovino Lesc in Šobca pojasnjuje<br />
temelje in razloge za to, da so se prav tukaj našli ljudje, ki so<br />
imeli zamisel in dolgoročno razvojno vizijo. Ta je spodbudila močno<br />
turistično gibanje, to pa zgodbo o avtokampu in rekreacijskem<br />
parku Šobec, ki po kakovosti spada v evropski vrh. Prvotno zamisel<br />
so od generacije, ki se ji je porodila, uspešno prevzele naslednje,<br />
ki so skozi desetletja s prostovoljnim delom spremenile videz<br />
Lesc, kamp Šobec pa pripeljale do petih zvezdic in v družbo<br />
najboljših evropskih kampov.<br />
Okolje<br />
Društvo se je po začetnem obdobju pretežne skrbi za kamp<br />
usmerilo v širše delovanje – na območje Krajevne skupnosti Lesce<br />
in občine Radovljica, h kateri spada KS. V osemdesetih letih prejšnjega<br />
stoletja je prav TD Lesce dalo pobudo za krajevni samoprispevek<br />
za gradnjo komunalne infrastrukture in zanjo pridalo več<br />
kot polovico potrebnega denarja. Tisti, ki so vodili društvo, so skupaj<br />
z drugimi v kraju za celo desetletje prevzeli vodenje gradnje<br />
kilometrov cest, kanalizacije, razsvetljave in pločnikov v KS Lesce,<br />
ki šteje okoli 3500 prebivalcev (skupaj z vasmi Hraše, Hlebce in<br />
Studenčice). To je bilo obdobje, ko so ljudje povsem pozabili na<br />
besede mi in vi, ampak so bili – eno.<br />
Še več je stvari, zaradi katerih je TD Lesce drugačno, posebno. Katero<br />
drugo društvo je samo zagotovilo denar za žarni zid okoli pokopališča<br />
in poslovilne vežice ter poskrbelo tudi za gradnjo? Poleg<br />
tega drugim društvom v KS vsako leto zagotovi finančno pomoč za<br />
njihovo delovanje. Domačemu gasilskemu društvu je kupilo gasilski<br />
avto. Prvi maj je bil, je in bo praznik na Šobcu in kje drugje kot na<br />
Šobcu se s sklepnim koncertom vsako leto konča prvomajska budnica<br />
kot zahvala godbenikov za pomoč turističnega društva? Nogometni<br />
klub nosi ime Šobec. In nič čudnega ni, da je praznik KS<br />
Lesce 14. julija, na dan, ko so bile leta 1956 zasajene prve lopate v<br />
Šobčevo blato, kjer je zdaj Rekreacijski park Šobec z najlepšim kampom<br />
daleč naokoli.<br />
Urbanizem<br />
TD Lesce je z aktivnostjo svojih članov in vodilnih funkcionarjev v preteklosti<br />
tudi pomembno vplivalo na razvoj Lesc. Že pred desetletji so<br />
se zavedali, da je temelj vsakega razvoja urbanistična vizija. Lesce so<br />
tako kot eno najhitreje rastočih naselij v Sloveniji že dolgo tega dobile<br />
zazidalne načrte za razvoj kraja in njegove okolice. Društvo je dolgoročni<br />
razvojni načrt za območje Šobca sprejelo že v devetdesetih<br />
letih prejšnjega stoletja in ga še vedno uresničuje.<br />
TD Lesce deluje v čudovitem naravnem okolju sotočja dveh veličastnih<br />
rek med Jelovico in Karavankami. V neposredni soseščini<br />
kampa so hipodrom, igrišče za golf, letališče, romarska cerkev na<br />
Brezju, zibelka kovaštva Kropa, rojstni kraj Avsenikov, Bled, pot kulturne<br />
dediščine, ki seznanja s kraji, kjer so se rodili znani Slovenci:<br />
pesnik France Prešeren, pisatelj Fran Saleški Finžgar, čebelar Anton<br />
Janša, jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik Matija<br />
Čop in ne nazadnje Anton Tomaž Linhart.<br />
13<br />
Fokus<br />
Nova restavracija v kampu Šobec<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
14<br />
Fokus<br />
Lesce s prvo romarsko cerkvijo na Kranjskem<br />
Ker je bilo v Lescah in njihovi okolici skoraj nemogoče dobiti parcelo<br />
za gradnjo hiše, je društvo skupaj s KS Lesce in radovljiško občino<br />
poskrbelo za zazidalne načrte za zemljišča na obrobju Lesc. Še več,<br />
društvo je tudi prevzelo projekt komunalnega opremljanja zemljišč.<br />
Za to je ustanovilo lastno podjetje, ki je izpeljalo celoten projekt. Tako<br />
lahko zdaj mladi gradijo hiše v domačem kraju, v Lesce pa so se priselili<br />
tudi številni od drugod.<br />
Podmladek<br />
TD Lesce že od vsega začetka vsako leto nagrajuje tiste, ki najbolj<br />
vzorno skrbijo za urejenost hiše ali stanovanjskega bloka, kjer živijo.<br />
Društvo ima svoj turistični podmladek na osnovni šoli, ki poleg<br />
svojega rednega programa že dolgo izdeluje in postavlja krmilnice<br />
v kampu in skrbi, da so pozimi polne. Mentorji šole in društva<br />
že desetletja za nagrado popeljejo podmladek na izlete po Sloveniji.<br />
Številni šolarji, ki jih je turizem navdušil med udejstvovanjem<br />
v turističnem podmladku, so bili pozneje receptorji v kampu Šobec,<br />
in na desetine jih je svojo poklicno pot odkrilo v turizmu.<br />
Ovire<br />
A prizadevanja za zdaj enega najboljših evropskih kampov niso bila<br />
vselej preprosta. Do kampa ni bila speljana javna kanalizacija, obči-<br />
na pa je ni hotela zgraditi. Društvu poleg tega leta niso dovolili, da<br />
bi lahko za kamp zgradilo lastno čistilno napravo. A društvo je premagalo<br />
ti oviri, žal po skoraj dve desetletji dolgem prepričevanju<br />
pristojnih. Zato je razvoj kampa začasno malce zastal. Čiščenje komunalnih<br />
odplak je bilo seveda pogoj za gradnjo nove komunalne<br />
infrastrukture in restavracije s trgovino, ki jo je dotlej zob časa že<br />
močno načel. Kdo ve, zakaj se je bilo treba spopadati s toliko težavami?<br />
A to je že druga zgodba ...<br />
Lani je društvo naposled povsem obnovilo komunalno infrastrukturo<br />
v kampu in zgradilo skoraj 18 kilometrov komunalnih vodov. Zgradilo<br />
je novo lastno čistilno napravo, postavilo visokonapetostne daljnovode<br />
za elektriko, zgradilo obsežno interno omrežje plinovoda za<br />
oskrbo vseh objektov v kampu. Letos je bila končana gradnja nove<br />
restavracije in trgovine, obnovljene so vse energetske naprave v sanitarijah,<br />
zgrajene so bile nove sanitarije, kamp je bil deloma razdeljen<br />
na parcele, jeseni bo porušena stara restavracija, urejeni bodo dodatni<br />
»udobni« prostori (individualni komunalni priključki za vsako parcelo),<br />
zgrajena bosta nov gospodarski objekt in lastna plinska postaja,<br />
ki bo priključena na tranzitni plinovod. Vse našteto pomeni več<br />
milijonov evrov, ki jih je društvo zagotovilo s svojimi sredstvi.<br />
Ni naključje, da je društvo ob svoji 60-letnici v kampu Šobec doseglo<br />
rekordne številke – z več kot 136.000 prenočitvami ali več<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
kot 50-odstotnim povečanjem v primerjavi s prejšnjim letom.<br />
Kamp je v tej sezoni tudi zelo podražil storitve in s tem drzno začrtal<br />
smer, v kakršno bi moral iti turizem v vsej državi. Višja kakovost<br />
in občutno višje cene.<br />
Podjetja<br />
TD Lesce je ustanovilo pet podjetij, katerih edini lastnik je. Med<br />
njimi je največje podjetje Šobec, ki upravlja kamp. Drugo je podjetje<br />
Hitur, ki upravlja hipodrom v Lescah, s katerim ima društvo<br />
velike razvojne načrte. Podjetje Turis je bilo ustanovljeno za uresničitev<br />
projekta za stanovanjsko naselje petinštiridesetih novih<br />
hiš (Plana Lesce) in za gradnjo komunalne infrastrukture. Podjetje<br />
Turit ima v lasti večje zemljišče, kjer je skupaj z drugimi lastniki že<br />
sprejet načrt za poslovno cono PC Lesce jug. Peto podjetje, Turin,<br />
je v mirovanju, ustanovljeno pa je bilo, da prevzame upravljanje<br />
preostalih nepremičnin v lasti društva.<br />
Ljudje<br />
In kdo so ljudje, ki vodijo društvo in njegovo dejavnost? V TD Lesce<br />
in njegovih podjetjih sta samo dva redno zaposlena za nedoločen<br />
čas (v podjetju Šobec). Trgovino in restavracijo v kampu<br />
društvo oddaja v najem. Druge dejavnosti v kampu so sezonske.<br />
V preostalih podjetjih društva ni nobenega zaposlenega. Ustanovljena<br />
so bila zato, da je gospodarska dejavnost popolnoma in<br />
pregledno ločena od društvene dejavnosti. Finance društva in<br />
podjetij so povsem ločene, a zelo natančno in sproti nadzirane ter<br />
upravljane.<br />
Društvo, ki ima kot vsa druga najvišji organ skupščino, operativno<br />
vodi upravni odbor, ki nadzira delovanje vseh podjetij, in razumljivo<br />
je, da je predsednik društva najbolj vključen v ustvarjanje poslovne<br />
politike podjetij in nadzor njihovega delovanja.<br />
Društvo si je skozi desetletja uspešnega dela zagotovilo širok krog<br />
sodelavcev, s pomočjo katerih opravlja obsežno gospodarsko dejavnost.<br />
Ustvarilo si je tudi širok krog simpatizerjev. Vodilna misel,<br />
ki jo društvo spoštuje ves čas svojega delovanja, je: »Vse, kar društvo<br />
ustvari, mora biti najprej dobro za ljudi, ki tukaj živijo, nato pa<br />
je zelo pomembno, da je dobro tudi za tiste, ki prihajajo k nam.«<br />
Ali ni prav to vsebina slogana Turizem smo ljudje?<br />
Dolgoročnost<br />
Turistično društvo Lesce ima več kot 2600 članov. Od tega jih je<br />
skoraj tretjina mlajših od 29 let. V vodenje društva sta bili v vsej<br />
njegovi zgodovini vključeni dve generaciji. Prva, ki ga je ustanovila<br />
in uredila kamp Šobec, je vodila društvo dobrih petindvajset let.<br />
Zatem je prevzela vodenje skupina mladih, ki je na čelu društva že<br />
več kot tri desetletja. Odtlej so leta seveda naredila svoje in nekoč<br />
mladi se pripravljajo na predajo vodenja tretji generaciji.<br />
Član upravnega odbora v poprečju ostaja na funkciji dobrih štiriindvajset<br />
let; najdaljši staž pripada članu, ki je v upravnem odboru<br />
že šestinštirideset let, »najmlajši« član je v njem eno leto. Predsednik<br />
društva je član upravnega odbora petinštirideset let, od tega<br />
štiriintrideset let kot predsednik. Člani upravnega odbora delo<br />
opravljajo prostovoljno in zanj niso plačani. Posameznik z največ<br />
opravljenimi prostovoljnimi urami je v letu 2017 opravil 1646 ur. V<br />
vsem času delovanja v društvu ni bilo nobene nesklepčne seje in<br />
skoraj nobene neopravičene odsotnosti.<br />
A resnici na ljubo ... Vezi prostovoljstva, ki so bile stkane v preteklosti,<br />
zaradi spremenjenih vrednot v družbi popuščajo. Za novo<br />
generacijo bo treba poiskati novo »vezivo«.<br />
In za konec vprašanje za razmislek. Ali naslov prispevka odraža<br />
vsebino tega, kar je Turistično društvo Lesce?<br />
<br />
Besedilo in foto: TD Lesce<br />
Društvo je v doslej prejelo več kot 120 priznanj,<br />
med njimi vsa najvišja priznanja s področja turizma,<br />
tako v nekdanji Jugoslaviji kot v Sloveniji<br />
ter v občini in kraju. Veliko mednarodnih visokih<br />
priznanj je dobilo za kamp Šobec, ki je bil uvrščen<br />
med najboljše kampe v Evropi.<br />
15<br />
Fokus<br />
Šobčev bajer, v ozadju najvišji vrh Karavank, Stol<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
16<br />
Turizem smo ljudje<br />
Foto: TD Bohinj<br />
Boštjan Mencinger, novi predsednik TD Bohinj<br />
Ključno: odnos do ljudi<br />
– in med ljudmi<br />
»Turistično društvo Bohinj naj ne glede na način organiziranosti postane najpomembnejši turistični akter v<br />
Bohinju, ki bo v okviru svojih dejavnosti skrbel za razvoj in ustrezno kakovost storitev ter zagotavljal pošteno<br />
plačana in dobra delovna mesta za Bohinjce. Z dobrim poslovanjem bo lahko optimalno izpolnjeval tudi svoje<br />
osnovno poslanstvo – družbeno odgovorno društveno dejavnost.« Tako je v časopisu TD Bohinj Pri nas doma<br />
uvodoma zapisal Boštjan Mencinger, novi predsednik bohinjskega društva. Domačin, nekdanji direktor družbe<br />
Žičnice Vogel, je predsedovanje prevzel konec maja.<br />
Boštjan Mencinger je bil pred tem podpredsednik društva; predsedovanje<br />
je prevzel po smrti dotedanjega predsednika Janeza Pristavca,<br />
za tri leta.<br />
»Ne dvomim, da bomo dosegali dobre rezultate, saj se je že v zadnjih<br />
letih delalo dobro, trendi v turizmu in gospodarska rast pa nam za<br />
zdaj gredo na roko. (...) Predsednik društva kot zastopnik odgovarja za<br />
njegovo delovanje in poslovanje, zato si bom prizadeval, da bomo<br />
delali kot izjemno dobri gospodarji na področju tržnih dejavnosti<br />
društva in da bomo skrbeli tudi za razvoj društvenih dejavnosti, ki jih<br />
bo financiral tržni del,« je v časopisu Pri nas doma še zapisal Boštjan<br />
Mencinger.<br />
TD Bohinj ima zdaj sicer nekaj več kot štiristo članov, v njem je redno<br />
zaposlenih štirinajst ljudi, v glavni sezoni pa ima skupaj s študenti<br />
okoli petdeset zaposlenih.<br />
Čas na Voglu<br />
V Bohinj oziroma domačo vas Kamnje se je vrnil po študiju (elektrotehnike)<br />
in »začasnem delu« finančnega analitika v Ljubljani; začasnem<br />
zato, ker je vedel, da se bo prej ali slej vrnil v Bohinj. Po vrnitvi<br />
se je zaposlil na komunali na Občini Bohinj, po treh letih pa se je<br />
povzpel više – dobesedno in v prenesenem pomenu: leta 2012 je<br />
prevzel mesto direktorja družbe Žičnice Vogel.<br />
»Za Bohinj je dragocen. Hoče se dokazovati doma in spreminjati svoje<br />
okolje na bolje. Ko je zasedel vodilni položaj, je najprej ustvaril stik<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
Kamp Danica v Bohinjski Bistrici<br />
z ljudmi v turizmu in v Bohinju nasploh. Kajti, kot pravi, vse se pač<br />
začne, če znaš gostu zaželeti lep dan.« Tako je v Dnevniku dve leti po<br />
tem, ko je Boštjan Mencinger prevzel mesto direktorja, zapisal novinar<br />
Miran Šubic.<br />
Z delom v turizmu tedaj ni imel izkušenj; bil je predvsem gospodarstvenik<br />
oziroma finančnik, a podjetje je potrebovalo (tudi ali še zlasti)<br />
ta znanja, pripoveduje. Še bolj pa je potrebovalo nekoga, ki je vešč<br />
komunikacije z ljudmi, nekoga, ki zna motivirati zaposlene, ki poskrbi<br />
za urejene odnose z njimi in med njimi, poudarja; v turizmu je to<br />
sploh pomembno.<br />
Za Vogel se je z njegovim mandatom začel poslovni preporod, navzlic<br />
razmeroma zelenim zimam; je pa zato toliko bolj cvetel poleti, s<br />
čimer je bil prvo slovensko smučišče, ki je bilo že skorajda bolje obiskano<br />
v poletnih mesecih kot v zimskih.<br />
Aktiven v svetniški skupini<br />
Po petih letih je Boštjan Mencinger sklenil, da je bilo dolgih delovnikov<br />
in stresa dovolj; pričakoval je prvega otroka in ni hotel, da bi bil<br />
oče zgolj poredkoma. Odprl je svoje svetovalno podjetje, po odhodu<br />
z Vogla pa je postal tudi bolj aktiven v TD Bohinj. Poleg tega je že<br />
nekaj let v opozicijski svetniški skupini z Bojanom Travnom na čelu in<br />
si tudi tako prizadeva za izboljševanje razmer v bohinjskem turizmu.<br />
»Že lani jeseni smo, recimo, po neznosni gneči, ki jo je prineslo vroče<br />
poletje, občini predstavili ukrepe za blažitev težav v najbolj obremenjenem<br />
času. To so ukrepi, ki so z letošnjim poletjem prinesli novosti<br />
na področju prometa: dražje parkiranje tik ob jezeru in razmeroma<br />
poceni ali brezplačno parkiranje na lokacijah, ki so bolj oddaljene od<br />
jezera, ter uvedba brezplačnega javnega prevoza od teh parkirišč do<br />
ključnih zanimivosti in izhodišč za planinske izlete.«<br />
Foto: TD Bohinj<br />
sicer že prepoznan kot ena ključnih gospodarskih panog, je dejal.<br />
Prizadeval si bo za izdelavo podrobnega prostorskega načrta na območju<br />
kampa TD Bohinj Danica v Bohinjski Bistrici, povečanje kampa<br />
in dvig ravni storitev (kamp je pred kratkim pridobil štiri zvezdice, a si<br />
bo društvo prizadevalo še za peto).<br />
Gostilno Danica naj bi v prihodnjih letih razvili v reprezentativno bohinjsko<br />
gostilno. »Že zdaj ima kakovostno kuhinjo, jo pa še vedno<br />
večinoma obiskujejo gostje kampa; želel bi si, da postane priljubljena<br />
tudi med drugimi gosti.«<br />
Vpeti v prizadevanja za zeleno mobilnost<br />
Druga izhodišča, ki jih je Boštjan Mencinger še navedel ob svoji kandidaturi,<br />
so še: usposabljanje kadrov in skrb za kakovostno delo; skrb za<br />
ohranjanje in neprekinjenost upravljanja dostopa do slapa Savice (tudi<br />
to delo je v pristojnosti društva že od začetka njegovega delovanja<br />
pred dobrimi sedemdesetimi leti); iskanje dodatnih priložnosti za širitev<br />
in nadaljnjo rast poslovanja in zaposlovanja v društvu; skrb za večji<br />
ugled TD v Bohinju in sodelovanje z drugimi akterji turizma v destinaciji.<br />
To je, še zlasti s Turizmom Bohinj, zelo dobro, pravi sogovornik. Med<br />
drugim je tudi društvo tesno vpeto v prizadevanja za zeleno mobilnost,<br />
ki jo Turizem Bohinj v zadnjih letih dosledno razvija in promovira;<br />
tako so pred kratkim v kampu Danica gostom ponudili možnost najema<br />
dveh priljubljenih električnih vozil: VW e-Golf in Renault Zoe Q90.<br />
Kako lepo je v Bohinju!<br />
Boštjan Mencinger se je vedno želel ustaliti pod obronki domačih<br />
bohinjskih gora ... Toda: koliko zdaj, spet kot domačin, sploh še opazi<br />
lepote, ki ga obdajajo? »Zagotovo manj kot takrat, ko nisem bil tukaj.<br />
A se znam občasno opomniti na to,« se nasmehne sogovornik.<br />
<br />
Mateja Gruden<br />
17<br />
Turizem smo ljudje<br />
Kamp Danica: proti petim zvezdicam<br />
V kandidaturi za predsednika TD Bohinj je Boštjan Mencinger predstavil<br />
devet izhodišč za nadaljnje delo društva.<br />
To naj bi zagotavljalo še boljše podporno okolje za sobodajalce – z,<br />
na primer, izobraževanjem o novih tehnologijah in trendih, ki čedalje<br />
bolj vplivajo na uspešnost oddajanja turističnih nastanitev (društvo je<br />
sicer že v prvih letih po ustanovitvi – leta 1946 – ponujalo dobrih<br />
dvesto postelj v zasebnih sobah, tako da je trženje nastanitvenih<br />
zmogljivostih članov eden ključnih temeljev delovanja društva).<br />
Društvena dejavnost naj bi se okrepila in nadgradila – na vseh ravneh:<br />
organizacije prireditev (največje so Vasovanje, Kmečka ohcet,<br />
Kresna noč, Praznik sira in vina ter Kravji bal), izletov, pohodov, ogledov<br />
dobrih primerov v turizmu in podobno ter vpetosti v življenje v<br />
občini na splošno; tako nameravajo v društvu poskrbeti za prevoze<br />
starejših članov TD k zdravniku in po drugih nujnih opravkih v sodelovanju<br />
z Društvom upokojencev Bohinjska Bistrica (storitev so ponudili<br />
tudi občini za vse prebivalce).<br />
Novi predsednik TD Bohinj si želi turizem približati Bohinjcem, še zlasti<br />
mladim, kot obetavno poslovno priložnost – turizem je v občini<br />
Slap Savica<br />
Foto: Michael Matti/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
18<br />
TZS<br />
Turizmu pomaga lastna glava<br />
V Naklem uresničili<br />
festivalsko temo in<br />
ustvarili svet Ivane Kobilce<br />
Turistični krožek, ki deluje na OŠ Naklo že enaindvajset<br />
let in ki v povprečju šteje dvajset učencev, se vsako leto<br />
loti razpisane teme festivala Turizmu pomaga lastna glava.<br />
Tudi v minulem šolskem letu se je prijavil na festival:<br />
predstavil je slovito slovensko slikarko Ivano Kobilco, ki<br />
je dve poletji slikala v Podbrezjah pri Naklem. Tukaj je nastala<br />
njena znamenita slika Poletje, ki je leta 1891 požela<br />
izjemen uspeh na Pariškem salonu.<br />
V krožku so se domislili, da bi sredi vasice postavili prizorišče slike, v<br />
bližini pa umetniško kavarno, kjer bi se zbirali ljubitelji kulture. Z zamislijo<br />
so navdušili tamkajšnje kulturno društvo, ki jim je pri izdelavi projekta<br />
priskočilo na pomoč in jih spodbujalo pri delu.<br />
Njihov cilj tako kmalu ni bil več samo nastop na festivalu, kjer so prejeli<br />
srebrno priznanje za projekt in zlato za nastop na tržnici, temveč<br />
prireditev za domačine v okviru občinskega praznika Na vasi se dogaja,<br />
ki je bil letos 16. junija.<br />
Člani krožka so s pomočjo mentorice Petre Korenjak Marčun naredili<br />
čudovite kulise, starinski plot, spletali so kite cvetja, Lea Pavlič, mlada<br />
nadarjena umetnica, je igrala Ivano Kobilco, Živa Fortuna pa njeno<br />
sestro Fani. Učenci nižjih razredov so igrali vaške otroke. Bržkone je<br />
odveč zapisati, da so navdušili občinstvo.<br />
Festival Turizmu pomaga lastna glava tako v Naklem ni sam sebi namen;<br />
vsako leto doseže svoj cilj: širjenje vedenja in znanja o turizmu.<br />
L. L.<br />
<br />
Foto: OŠ Naklo<br />
kuHaLnica<br />
<strong>2018</strong><br />
9. oktober<br />
Portorož<br />
65.<br />
Državno tekmovanje za Zlato kuHaLnico<br />
9.00–15.00 tekmovanje učencev osnovnih šol<br />
v pripravi rižote in vanilijeve kreme s sadjem<br />
ter ogled receptur<br />
16.00 razglasitev rezultatov in<br />
podelitev Zlate kuhalnice<br />
Portorož<br />
Sodelujoče šole:<br />
OŠ Marije Vere Kamnik<br />
OŠ Železniki<br />
OŠ Cerkno<br />
OŠ Blanca<br />
OŠ Frana Erjavca Nova Gorica<br />
OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad<br />
OŠ Gorišnica<br />
OŠ Dušana Flisa Hoče<br />
OŠ Majšperk<br />
OŠ Radlje ob Dravi<br />
OŠ Vič Ljubljana<br />
OŠ Ig pri Ljubljani<br />
OŠ Jožeta Krajca Rakek<br />
OŠ Ivana Skvarče Zagorje<br />
OŠ Antona Ljubno ob Žnideršiča Savinji<br />
OŠ Ljubno Antona ob Žnideršiča Savinji<br />
Ilirska Bistrica<br />
oglasLLzk18_1a.indd 5 20/07/18 13:45<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
V Sloveniji ni dolgčas<br />
V Lendavi bo dišalo<br />
po bograču<br />
Bogračfest je tradicionalna kulinarična prireditev v Lendavi, ki bo letos<br />
že štirinajsto leto zapored: v soboto, 25. <strong>avgust</strong>a. Na njej tekmovalne<br />
ekipe iz različnih držav tekmujejo v kuhanju bograča. Razporejene<br />
so ob Glavni ulici v starem mestnem jedru in ob Kranjčevi ter<br />
Mlinski ulici. Ta dan Lendava živi in diha za Bogračfest. Obiskovalci se<br />
gibajo med tekmovalnimi ekipami, ki skrbno pripravijo svoja tekmovališča<br />
z različnimi lokalnimi pridelki, okraski in jedmi ter lokalnimi<br />
vini, ki jih lahko obiskovalci tudi pokušajo. Najlepše urejeno tekmovališče<br />
je na koncu nagrajeno. Vsem ekipam sicer zagotovijo enake sestavine,<br />
iz katerih nastanejo različni bograči. Te ocenjuje strokovna<br />
komisija, ki jo sestavljajo profesionalni kuharji in ki ob koncu tekmovalnega<br />
dela prireditve razglasi zmagovalca v kuhanju bograča –<br />
mojstra bograča.<br />
Več: www.lendava-lendva.si<br />
<br />
Starotrški<br />
dan v Šaleku<br />
Pod edinstvenim Šaleškim gradom se skriva pravi vaški trg<br />
– z vaško gostilnico, cerkvico in gostoljubnimi vaščani. Na<br />
njem bodo v soboto, 18. <strong>avgust</strong>a, obujali življenje trga nekoč<br />
s predstavitvijo rokodelcev, na gradu pa bodo gostili Šaleško<br />
gospodo, ki bo obiskovalcem pričarala pravi grajski utrip. A v<br />
Šaleku bo živahno že prej: v četrtek bo tamkajšnje turistično<br />
društvo pripravilo vodene oglede Šaleka in Šaleškega gradu<br />
za otroke, v petek pa si bodo obiskovalci lahko ogledali tamkajšnji<br />
gasilsko-vaški muzej.<br />
Več: www.td-salek.si<br />
Foto: arhiv TD Šaleki<br />
V Cerkljah bo<br />
Fest po rokovem<br />
V Cerkljah so živeli ali še živijo številne šege in navade, povezane<br />
s cerkvenimi prazniki, ki so uravnavali vsakdanje in praznično<br />
življenje domačinov. Leta 2010 je lokalno društvo obudilo<br />
Semenj na rokovo, ki odtlej vsako poletje popestri utrip kraja.<br />
Ime prireditve se je v zadnjih letih preoblikovalo v Fest po rokovem,<br />
saj pri njej sodeluje čedalje več društev in združuje pestro<br />
paleto športnih, kulturnih in zabavnih vsebin. Letos bo v petek<br />
in soboto, 24. in 25. <strong>avgust</strong>a, v teh dveh dneh pa se bodo v<br />
Cerkljah zvrstili številni dogodki, med njimi turnir trojk v ulični<br />
košarki, kolesarska dirka za kralja in kraljico Krvavca, folklorni<br />
festival, različne delavnice za vse starostne skupine, zeliščarski<br />
kotiček ... Za glasbeno popestritev bodo v petek poskrbele lokalne<br />
glasbene skupine, konec večera pa bo pripadel glasbeni<br />
skupini MI2. V soboto bo obiskovalce na glasbenem odru zabaval<br />
Dejan Vunjak.<br />
Več: www.tourism-cerklje.si
20<br />
V Sloveniji ni dolgčas<br />
Zero Tour – za<br />
zeleni turizem<br />
Zero Tour je dogodek, ki promovira uporabo lokalnih<br />
virov in trajnostne mobilnosti v turizmu in<br />
življenju na splošno. Udeleženci se na njem prehranjujejo<br />
izključno z živili iz lokalne pridelave in<br />
brez nepovratne embalaže ter za prevoz uporabljajo<br />
električna vozila. Cilj dogodka je ustvariti nič<br />
odpadkov za odlaganje na deponijo in uporabljati<br />
zgolj prevozna sredstva brez ogljičnega odtisa in z<br />
uporabo domačih obnovljivih virov energije. V soboto,<br />
1. septembra, se bodo udeleženci Zero Toura<br />
zbrali ob 9.30 v Stični na parkirišču pred samostanom.<br />
Ob 10. uri se bodo odpravili na turistično vožnjo,<br />
ki se bo končala na prizorišču za piknik. Dogodek<br />
bodo sklenili s predavanjem o trajnostnem<br />
razvoju.<br />
Več: www.zerotour.eu<br />
Foto: Pixabay<br />
Pohod ob<br />
Rapalski meji<br />
<br />
V Framu prvič<br />
rimske Furinalije<br />
Izjemna kulturna dediščina v Framu, rimski vodovod, je del<br />
širše zgodbe celotnega spodnjega Podravja v obdobju<br />
rimskih provinc. Ta veličastni pomnik so odkrili leta 1936, a<br />
je bil »pozabljen« vse do leta 2015, ko ga je znova odkrilo<br />
Društvo za razvoj. Občina je uredila dostop do njega in postavila<br />
označevalno tablo, društvo pa je ustvarilo zabaven<br />
in poučen turistični program, enodnevno prireditev, ki oživlja<br />
dva tisoč let staro zgodovino skozi poustvarjanje vsakdanjega<br />
življenja tako slehernika kot patricija ali legionarja.<br />
Vključeni rokodelci in obrtniki bodo prikazali kamnoseštvo,<br />
lončarstvo, oblikovanje ženskih pričesk rimske dobe,<br />
oblačilno kulturo, zelišča, predstavili in pripravili bodo takratno<br />
kulinariko. Rimljani so namreč enkrat na leto pripravili<br />
praznovanje v poklon zaščitnici podzemnih izvirov,<br />
boginji Furini, poimenovano Furinalije. V Framu bodo tako<br />
letos v začetku septembra (8.) prvič pripravili Furinalije.<br />
Obred daritve bodo izvedli varuhi Zlatega studenca (osem<br />
legionarjev in osem svetnic).<br />
Več: www.naprejfram.si<br />
Turistično društvo Žiri pripravlja v nedeljo, 16. septembra,<br />
že 14. vseslovenski pohod ob rapalski meji.<br />
Pohodniki se bodo nanj odpravili v spremstvu vodnikov<br />
iz štirih smeri: Žirov (začetek pohoda bo ob<br />
9. uri pred Zadružnim domom), Sovodenj (ob 9.30<br />
pred Zadružnim domom), Spodnje Idrije (ob 8.15<br />
pred avtobusno postajo) in Ledin (ob 10.30 pred<br />
domačijo pr' Jureč). Cilj vseh pohodnikov bo na Mrzlem<br />
vrhu pred planinsko kočo Mrzlik, kjer bo ob<br />
12. uri družabno srečanje s kulturnim programom.<br />
Poskrbljeno bo tudi za varen spust v dolino, prav<br />
tako v spremstvu vodnikov.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
Osemdeset let sušilnice sadja<br />
na Gradežu pri Turjaku<br />
Na obrobju Ljubljane, nad Turjakom, se vzpenja hribovska vasica Gradež, v kateri se skriva zakladnica ohranjene<br />
dediščine, v kateri je najbolj znamenita sušilnica sadja, ki letos praznuje osemdeset let obstoja.<br />
Gradež, ki leži na višini 600 metrov, je ena najstarejših vasi v občini<br />
Velike Lašče; od Ljubljane je oddaljena le 25 kilometrov. Ime je<br />
dobil po starem gradišču na sosednji Sloki Gori, kjer so se začele<br />
prve poselitve; dvor Grades je prvič omenjen v turjaških <strong>list</strong>inah<br />
leta 1352.<br />
Leta 2003 je bilo v vasi ustanovljeno Društvo za ohranjanje dediščine,<br />
ki skrbi, da nekdanje šege in navade ne bi utonile v pozabo.<br />
Ministrstvo za kulturo mu je podelilo status društva v javnem interesu<br />
na področju kulture, Turistična zveza Slovenije pa status turističnega<br />
društva.<br />
Člani društva si prizadevajo za ohranitev kulturne in naravne dediščine<br />
ter ekološke kmetijske in turistične dejavnosti. Skrbijo, da<br />
ostajajo živi stari recepti in ročne spretnosti (izdelovanje zobotrebcev,<br />
papirnatih rož, predpražnikov iz ličkanja, košar in metel),<br />
ter obujajo nekdanje šege (večer na vasi, »mačkarada« …). V društvu<br />
deluje tudi skupina ljudskih voka<strong>list</strong>k Suhe češplje, ki igrajo<br />
na priročne domače »inštrumente«: perilnik, žago, grablje, košaro<br />
(procko), česalnik za lan, vedro in lončene base.<br />
21<br />
V Sloveniji ni dolgčas<br />
Sušilnica sadja in Praznik suhega sadja<br />
Največja znamenitost v vasi pa je sušilnica sadja na drva iz leta<br />
1938, ki je v Sloveniji edina še delujoča vaška sušilnica. Lani je bila<br />
znova obnovljena, načrtujejo pa tudi dozidavo spominske sobe.<br />
Ekološko pridelano sadje sušijo brez škodljivih dodatkov. Poleg<br />
sušilnice so v Gradežu na ogled še zbirka stare opreme in orodja,<br />
črna kuhinja iz leta 1856, gostilniška klet iz 18. stoletja, čebelnjak,<br />
stari vodnjaki, kozolci, hiša skladatelja Marija Kogoja, dve Marijini<br />
kapelici …<br />
Vse te znamenitosti pa si je mogoče ogledati na osrednji prireditvi<br />
v vasi, Prazniku suhega sadja, ki bo 16. septembra od 12. ure naprej.<br />
Prireditev, ki jo prireja tamkajšnje društvo, obsega prikaz sušenja<br />
sadja v peči na drva in drugih tradicionalnih opravil, razstavo<br />
ohranjene dediščine, gobarsko razstavo, tržnico z izdelki domače<br />
obrti, srečelov s samimi »polnimi« srečkami in jedi, pripravljene na<br />
tradicionalen način: prosena kaša s suhimi slivami, ajdova kaša z<br />
jurčki, golaž iz kotla (poleg klasične ponudbe mesa) in domače<br />
slaščice po starih receptih.<br />
Ob 14. uri bo kulturni program, ob 15. uri bodo za otroke organizirali<br />
Parnasovo delavnico, pastirske igre in lokostrelstvo.<br />
Popoldne se bo začela veselica z ansamblom.<br />
Pohod po Trubarjevi rojstni fari<br />
Poleg Praznika suhega sadja pa bo 16. septembra tudi Pohod po<br />
Trubarjevi rojstni fari (za Pot po Trubarjevi rojstni fari je društvo<br />
leta 2016 prejelo priznanje TZS za najboljšo tematsko pot v regiji<br />
UE Ljubljana). Ta poteka od Doma krajanov Turjak po učni gozdni<br />
poti do Trubarjeve domačije na Rašici, cerkve sv. Kancijana v Škocjanu,<br />
kjer je bil Trubar krščen, in na Gradež, na osrednjo prireditev.<br />
<br />
<br />
Zdenka Zabukovec, Društvo za ohranjanje dediščine<br />
Foto: arhiv Društva za ohranjanje dediščine<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
22<br />
KOLEDAR DOGODKOV<br />
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije<br />
Postavitev klopotca 10.08.<strong>2018</strong> - 11.08.<strong>2018</strong> Podlehnik 02 768 01 31 Turistično društvo Podlehnik<br />
Začuti Knežak – shod v Knežaku 10.08.<strong>2018</strong> - 13.08.<strong>2018</strong> Knežak 031 369 132 KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak<br />
Skoki z mosta Kanal 10.08.<strong>2018</strong> - 12.08.<strong>2018</strong> Kanal 031 784 940 Turistično društvo Kanal ob Soči<br />
27. Büjraški dnevi 10.08.<strong>2018</strong> - 12.08.<strong>2018</strong> Beltinci 041 431 094<br />
Turistično društvo<br />
Ižakovci - Buraš<br />
Stržiškarski sejem 12.08.<strong>2018</strong> Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina<br />
Holcerija 12.08.<strong>2018</strong> Vitanje 051 632 112 Turistično društvo Vitanje<br />
Veliki šmaren 13.08.<strong>2018</strong> - 15.08.<strong>2018</strong> Spodnja Idrija 05 377 60 81 Turistično društvo Fara<br />
24. Kranjskogorska desetka 15.08.<strong>2018</strong> Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora<br />
22. tradicionalna prireditev<br />
Pozdrav jeseni<br />
15.08.<strong>2018</strong> Ljutomer 02 584 99 12<br />
Turistično narodopisno društvo<br />
Razkrižje<br />
Vaški dan v Ratečah 15.08.<strong>2018</strong> Rateče 041 922 514 Turistično društvo Rateče -Planica<br />
Dan teric 18.08.<strong>2018</strong> - 19.08.<strong>2018</strong> Železniki 04 519 60 17 Turistično društvo Davča<br />
37. Kmečki praznik 18.08.<strong>2018</strong> - 19.08.<strong>2018</strong> Destrnik 041 484 814 Turistično društvo Destrnik<br />
Stihi pod steno 21.08.<strong>2018</strong> Zg. Kungota 040 251 567<br />
LOSI, društvo za organiziranje<br />
lokalnih aktivnosti<br />
Rekreatur <strong>2018</strong>/Kranj – Gorenjska 23.08.<strong>2018</strong> - 26.08.<strong>2018</strong> Kranj 041 694 920 Turistično društvo Rekreatur<br />
26. Aljaževi dnevi 24.08.<strong>2018</strong> - 26.08.<strong>2018</strong> Mojstrana 04 589 13 20<br />
Turistično društvo<br />
Dovje - Mojstrana<br />
24. Semiška ohcet »Bale plesat« 24.08.<strong>2018</strong> - 26.08.<strong>2018</strong> Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič<br />
Oglarski praznik 24.08.<strong>2018</strong> - 26.08.<strong>2018</strong> Spodnja Idrija 041 819 735<br />
Turistično društvo<br />
Idrijske Krnice<br />
Mengeš iz preteklosti v sedanjost za<br />
prihodnost<br />
25.08.<strong>2018</strong> Mengeš 031 775 948 Turistično društvo Mengeš<br />
Okusi Tuhinjske doline 25.08.<strong>2018</strong> - 26.08.<strong>2018</strong> Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina<br />
10. Koliščarski dan 25.08.<strong>2018</strong> Ig 01 286 22 68 Društvo Fran Govekar Ig<br />
Dnevi Gore 31.08.<strong>2018</strong> - 02.09.<strong>2018</strong> Ajdovščina 040 295 054<br />
Drustvo za ohranjanje in<br />
varovanje naravne in kulturne<br />
dediscine Gora<br />
40. Juriš na Vršič 01.09.<strong>2018</strong> Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora<br />
14. Krevsov tek po Kriško polževski<br />
planoti<br />
01.09.<strong>2018</strong> Višnja Gora 041 683 601 Turistično društvo Polževo<br />
Angelska nedelja 01.09.<strong>2018</strong> - 03.09.<strong>2018</strong> Ajdovščina 041 708 134<br />
Športno kulturno turistično<br />
društvi Sinji Vrh<br />
Pohod po mamutovi deželi 01.09.<strong>2018</strong> Kokrica 031 270 652 Turistično društvo Kokrica<br />
Šuštarska nedelja 02.09.<strong>2018</strong> Tržič 041 477 609 Turistično društvo Tržič<br />
Praznik buč z goričkimi meštri v<br />
Bodoncih<br />
02.09.<strong>2018</strong> Mačkovci 041 659 436 Goričko drüjštvo za lepše vütro<br />
Grajski dnevi v Smledniku 06.09.<strong>2018</strong> - 08.09.<strong>2018</strong> Smlednik 040 721 532 Turistično društvo Smlednik<br />
Artiški dnevi 07.09.<strong>2018</strong> - 09.09.<strong>2018</strong> Artiče 040 742 066 Turistično društvo Artiče<br />
32. Straška jesen 07.09.<strong>2018</strong> - 09.09.<strong>2018</strong><br />
Straža pri<br />
Novem Mestu<br />
031 385 802 Turistično društvo Straža<br />
Pohodniški tris – iz mesta v naravo<br />
po zrak in okus preteklosti<br />
07.09.<strong>2018</strong> - 09.09.<strong>2018</strong> Slovenj Gradec 051 302 720<br />
Turistično okoljsko društvo<br />
Slovenj Gradec<br />
Vaški vikend na jezerski promenadi 07.09.<strong>2018</strong> - 09.09.<strong>2018</strong> Bled 04 574 11 22 Turistično društvo Bled<br />
Otvoritev Učne poti škrata Bisera 08.09.<strong>2018</strong> Velenje 041 375172 Turistično društvo Vinska Gora<br />
Srečanje na Tromeji – srečanje<br />
pohodnikov treh dežel<br />
09.09.<strong>2018</strong> Tromeja 041 922 514 Turistično društvo Rateče -Planica<br />
Mlinarska nedelja 09.09.<strong>2018</strong> Dobrna 041 375172 Turistično društvo Vinska Gora<br />
Dödolijada in kulinarična razstava<br />
za zlato kijanco<br />
09.09.<strong>2018</strong> Puconci 031 871 355<br />
Dan Tabora 09.09.<strong>2018</strong> Grosuplje 031 660 028<br />
Kulturno turistično društvo<br />
Puconci<br />
Turistično društvo Tabor<br />
- Št. Jurij<br />
13. Bučarija 09.09.<strong>2018</strong> Ljutomer 041 276 402 Turistično društvo Stara Cesta<br />
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
23<br />
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije<br />
Pohod od Šteberka do Karlovce 09.09.<strong>2018</strong> Grahovo 041 248 220<br />
Turistično društvo Cerkniško<br />
jezero<br />
7. Zadvorska golažijada 09.09.<strong>2018</strong> Dobrunje 040 836 407 Turistično društvo Zadvor<br />
Kožühaje 14.09.<strong>2018</strong> - 16.09.<strong>2018</strong> Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven<br />
Podoknica Nedeljca 14.09.<strong>2018</strong> Mošnje 031 598 934 Turistično društvo Mošnje<br />
Mošenjski dnevi 14.09.<strong>2018</strong> - 15.09.<strong>2018</strong> Mošnje 031 598 934 Turistično društvo Mošnje<br />
Galerija pod kozolcem- srednjeveški<br />
jeterbenk<br />
14.09.<strong>2018</strong> Medvode 041 602 218 Turistični društvo Žlebe - Marjeta<br />
3. srečanje članov TZGP 15.09.<strong>2018</strong> - 16.09.<strong>2018</strong> Bovec 051 352 357<br />
Turistična zveza<br />
Gornjega Posočja<br />
Lovski pohod 15.09.<strong>2018</strong><br />
Grebljica pod<br />
Starim vrhom<br />
031 554 898 Turistično društvo Stari vrh<br />
7. pohod po Bevkovi poti 16.09.<strong>2018</strong> Cerkno 041 601 248 Društvo Baška dediščina<br />
Indijanska vas 16.09.<strong>2018</strong> Naklo 041 254 391 Turistično društvo Naklo<br />
Mihaelov sejem 16.09.<strong>2018</strong> Nova vas 01 709 89 13 Turistično društvo Bloke<br />
Pozdravljeni v našem kraju 18.09.<strong>2018</strong> - 22.09.<strong>2018</strong> Maribor 02 229 97 21 Štajerska turistična zveza<br />
Pozdrav jeseni 21.09.<strong>2018</strong> - 23.09.<strong>2018</strong> Mislinja 031 570 368 Turistično društvo Mislinja<br />
Pozdrav jeseni 21.09.<strong>2018</strong> - 22.09.<strong>2018</strong> Starše 041 427 067 Turistično društvo Starše<br />
Doživite Kočevsko 21.09.<strong>2018</strong> - 22.09.<strong>2018</strong> Kočevje 083 829 000 Turistično društvo Kočevje<br />
Ličkanje koruze 22.09.<strong>2018</strong> - 23.09.2017 Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus<br />
Laško 1938 – Prikaz življenja v mestu<br />
med obema vojnama s sejemskim 22.09.<strong>2018</strong> Laško 03 733 89 50 Turistično društvo Laško<br />
dogajanjem<br />
Selniške jabke na več načinov 22.09.<strong>2018</strong> Selnica ob Dravi 02 671 23 61<br />
Turistično društvo<br />
Selnica ob Dravi<br />
Srnjakov tek 22.09.<strong>2018</strong> Žetale 031 546 516 Turistično društvo Žetale<br />
Mihaelov sejem 22. 09.<strong>2018</strong>- 23.9.<strong>2018</strong> Mengeš 031 775 948 Turistično društvo Mengeš<br />
Pozdrav jeseni pri jami Pekel 23.09.<strong>2018</strong> Šempeter 03 700 20 56<br />
Turistično društvo Šempeter v<br />
Savinjski dolini<br />
Zeljada 23.09.<strong>2018</strong> Ljubljana Polje 01 473 81 89 Turistično društvo Zajčja Dobrava<br />
Jesenska odprta dvorišča 23.09.<strong>2018</strong> Selnica ob Dravi<br />
drustvo.godimi@gmail.<br />
com<br />
Rokodelsko, izobraževalno in<br />
turistično društvo Godi mi<br />
Svetovni dan turizma 25.09.<strong>2018</strong> - 27.09.<strong>2018</strong> Brežice 07 496 77 71 Občinska turistična zveza Brežice<br />
Svetovni dan turizma 26.09.<strong>2018</strong> Dobova 07 496 77 71 Turistično društvo Dobova<br />
Svetovni dan turizma – varovanje<br />
dedščine in kulture<br />
27.09.<strong>2018</strong> Črnomelj 040 262 925 Turistično društvo Črnomelj<br />
38. Kmečki praznik v Svečini 29.09.<strong>2018</strong> - 30.09.<strong>2018</strong> Svečina 041 917 001 Turistično društvo Svečina<br />
Halo, na Finfranje – tekmovanje v<br />
kuhanju Firštovega golaža<br />
29.09.<strong>2018</strong> Stahovica 070 818 400<br />
Turistično društvo Kamniška<br />
Bistrica<br />
18. Festival stare trte 30.09.<strong>2018</strong> - 06.10.<strong>2018</strong> Maribor 02 229 97 21 Občinska turistična zveza Maribor<br />
X. Bučjada – likof 30.09.<strong>2018</strong> Ilirska Bistrica 05 710 13 66<br />
Kulturno, etnološko, turistično,<br />
športno društvo Alojz Mihelčič<br />
Šentjanška tržnica z otvoritvijo<br />
razstave ArtEko Šentjanž<br />
30.09.<strong>2018</strong> Šentjanž 07 81 84 023 Turistično društvo Šentjanž<br />
Dan odprtih vrat Doma GEOSS 30.09.<strong>2018</strong> Vače 01 897 60 10 Društvo GEOSS<br />
Hmeljarski likof 30.09.<strong>2018</strong> Radlje Ob Dravi 02 887 19 35 Turistično društvo Radlje ob Dravi<br />
13. Festival Odmevi dediščine 05.10.<strong>2018</strong> - 07.10.<strong>2018</strong> Grahovo Ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina<br />
Preživite lep dan v družbi TD Logatec 06.10.<strong>2018</strong> Logatec<br />
turisticnodrustvologatec@<br />
gmail.com<br />
Turistično društvo Logatec<br />
10. Jesen na Grilovi domačiji 06.10.<strong>2018</strong> - 07.10.<strong>2018</strong> Velenje 03 586 80 11 Društvo zeliščarjev Velenje<br />
Prireditev ob začetku<br />
22. meseca kraške kuhinje<br />
Prikaz starih kmečkih opravil<br />
Tuhinjska dolina<br />
06.10.<strong>2018</strong> Štanjel 031 303 523<br />
06.10.<strong>2018</strong> - 07.10.<strong>2018</strong> Laze V Tuhinju 01 834 74 57<br />
Društvo za razvoj kmetijstva in<br />
turizma Planta<br />
Turistično društvo<br />
Gora Sv.Miklavž<br />
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
24<br />
Potepanja<br />
Hlebčki mladega sira na planini Leskovca<br />
»Žive« planine visoko nad Sočo<br />
Tradicija pašništva in<br />
sirarjenja v zavetju gora<br />
Mlečna meglica zastira pogled; komajda je razločiti postavo, ki se sklanja nad velikanskim srebrnim<br />
kotlom. Pastir Jernej je eden od dveh, ki to poletje preživljata na planini Kašina nad vasjo Krn v zavetju istoimenskega<br />
dvatisočaka. Na tukajšnjih pašnikih, ki se dvigajo visoko v Krnsko pogorje, se pase nekaj več<br />
kot šestdeset krav, iz mleka pa pridelujejo večinoma skuto in sir ter maslo, pa tudi kislo mleko in sirotko.<br />
Jernej in Luka sta na planino Kašina, ki je del območja kobariških<br />
gorskih pašnikov (poimenovanje je povzeto po zemljevidu planin<br />
nad dolino Soče Posoškega razvojnega centra – PRC), prišla konec<br />
maja; prvi iz Kopra, drugi iz Benečije. Na njej bosta ostala predvidoma<br />
do konca jeseni. »Najin dan se začne ob 4. uri; najprej greva po<br />
krave na nočne pašnike – štirje so, v bližini planine, dnevnih (ki se<br />
razprostirajo po pobočjih krnskih planin, op. p.) je pet. Ko jih priženeva<br />
skupaj, jih pomolzeva, po molži je treba pospraviti molzišče,<br />
odgnati krave na pašo ... Okoli 9. ure končava jutranje delo. Čez dan<br />
sirariva ali sva prosta, do 16. ure, ko je čas za drugo molžo. Ta traja<br />
do večera, krave pa zatem prebijejo noč na bližnjih pašnikih,« Jernej<br />
opiše dan pastirja na Kašini.<br />
Kobariški gorski pašniki<br />
Do Kašine se je najlaže vzpeti s planine Kuhinja, kjer je tudi večje parkirišče<br />
in priljubljeno izhodišče za vzpon na Krn, najbolj značilno goro<br />
Posočja. V bližini so še druge žive planine: Leskovca, kjer se še pasejo<br />
cike – avtohtona slovenska pasma krav, ki so odlično prilagojene življenju<br />
v planinah, a dajejo manj mleka, zato so jih že skorajda povsem<br />
izpodrinile druge pasme –, Zaslap, do koder se vzpnemo mimo<br />
skrivnostnega megalitskega kroga, »slovenskega Stonehenga«; bržkone<br />
gre za ostanke neke megalitske kulture, krog pa naj bi bil tudi<br />
energijska točka. Tukaj je še prikupna planina Slapnik, a je opuščena,<br />
na območju kobariških gorskih pašnikov pa so po podatkih PRC še<br />
žive planine Zaprikraj nad Drežnico (v bližini je eden največjih muzejev<br />
prve svetovne vojne na prostem Zaprikraj), Matajur (nad Kobaridom)<br />
in Duplje pri domu pri Krnskih jezerih.<br />
Tolminski in bovški gorski pašniki<br />
Nad dolino Soče sta še območji tolminskih in bovških gorskih pašnikov:<br />
k prvemu spadajo žive planine Razor, Podkuk, Lom in Stador<br />
(nad Tolminom) ter Polog nad Čadrgom, k drugemu pa planini Božca<br />
pod Stolom in Krnica nad Bovcem. Na območjih krnskih in tolminskih<br />
gorskih pašnikov se pasejo krave, na Bošci tudi koze, Krnica pa je povsem<br />
»kozja« planina.<br />
Kajpak lahko obiskovalci, ki se v poletnih dneh potepajo po planinah<br />
visoko nad Sočo, na teh tudi kupijo mlečne izdelke, ki jih pridelujejo<br />
za zidovi večinoma starih planinskih stanov.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
25<br />
Potepanja<br />
Muzej sirarstva v Kobaridu<br />
Tako so na planinah sirarili nekoč<br />
Muzej sirarstva v Kobaridu<br />
A tudi v dolini je mogoče spoznavati tradicijo in dediščino pašništva<br />
in sirarstva v Posočju: pri številnih sirarjih, najbolj obširno znanje o<br />
njima pa podaja muzej Mlekarne Planika v Kobaridu, kjer so s Tolminskim<br />
muzejem postavili zgodovinsko-etnološko zbirko Od planine<br />
do Planike.<br />
V muzeju si lahko obiskovalci preberejo marsikaj o zgodovini sirarstva<br />
od začetkov do zdajšnjih dni, si ogledajo kratek film o delu in življenju<br />
na planinah ter Mlekarni Planika; ogledajo si lahko staro sirarno s kotlom<br />
in arhivsko klet, kjer zorijo stare sire Tolminc. Na ogled je tudi<br />
planinski stan z opremo za predelavo mleka v sir, ki so jo in jo še uporabljajo<br />
na planinah Posočja. Razstavljeni so staro sirarsko orodje in<br />
pribor ter predmeti, ki so jih uporabljali na planinah v preteklosti, nekateri<br />
pa jih uporabljajo tudi zdaj. In tudi kravo je mogoče pomolsti!<br />
V muzeju je tudi trgovinica z izdelki Mlekarne Planika, med katerimi<br />
so zanimivi siri: denimo letos nagrajeni sir Dobra misel ali sir s konopljinimi<br />
vršički, pa koščki sira Tolminc v oljčnem olju.<br />
Muzej je odprt vse dni v tednu, razen ob nedeljah in praznikih.<br />
<br />
Besedilo in foto: Mateja Gruden<br />
Čudovita gorska kulisa tik pred planino Sleme<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
26<br />
Namig za izlet<br />
Razstava predstavlja nekdanje in zdajšnje čebelnjake ter pester izbor čebeljih panjev in njihovih domovanj iz zbirke SEM in drugih<br />
slovenskih muzejev. Razstavljeni so tudi panji iz sosednjih držav, kjer prav tako domuje kranjska čebela: iz Hrvaške, Srbije, Bosne in<br />
Hercegovine ter avstrijske Štajerske.<br />
Čebele v Ljubljani<br />
Od Čebelje poti do nove<br />
»čebelje« razstave v SEM<br />
»Kdor čebel se boji, medu ne dobi.« Drobna modrost razstave Kjer so čebele doma, ki so jo junija odprli v<br />
Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani in bo na ogled predvidoma eno leto. Obiskovalce seznanja<br />
z zgodovino slovenskega čebelarjenja, na njej si je mogoče ogledati nekdanje in zdajšnje čebelnjake<br />
in panje, bogato zbirko panjskih končnic ... Razstavo bodo dopolnjevali številni spremljajoči dogodki:<br />
vodeni ogledi, delavnice, strokovne razprave o čebelah in čebelarstvu in drugi; od odprtja razstave je v<br />
muzejski trgovinici Lectarija na voljo velik nabor izdelkov, povezanih s čebelami in čebelarstvom, v redni<br />
ponudbi SEM pa so tudi »medena doživetja«.<br />
SEM je sicer tudi prva postaja vodenega potepa Turizma Ljubljana po Čebelji<br />
poti, ki jo je pred tremi leti zasnovala Mestna občina Ljubljana (MOL).<br />
Čebelja pot<br />
Na območju MOL deluje več kot 350 čebelarjev, ki gospodarijo z več<br />
kot pet tisoč panji, Ljubljana pa se ponaša z naslovom Čebelam najbolj<br />
prijazna občina v letu 2017, ki ji ga je podelila Čebelarska zveza<br />
Slovenije za prizadevanja na področju čebelarjenja.<br />
Čebelja pot temelji na bogati tradiciji čebelarjenja v mestu in vključuje<br />
njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino, povezano s čebelami<br />
in čebelarstvom. Povezuje 35 partnerjev, ki skrbijo za čebele v ljubljanski<br />
občini: izobraževalnih, kulturnih in gospodarskih institucij,<br />
institucij, povezanih z zdravjem, nevladnih organizacij ter seveda čebelarskih<br />
društev in čebelarjev.<br />
Medeno doživetje v SEM<br />
Tematski potep po Čebelji poti pripelje obiskovalce najprej v SEM<br />
– v trgovinico Lectarija, ki je žlahtna zapuščina arhitekta Jožeta<br />
Plečnika: oprema v njej je bila izdelana po njegovih načrtih konec<br />
tridesetih let prejšnjega stoletja za istoimensko prodajalno v središču<br />
Ljubljane po naročilu medičarja in svečarja Jakoba Krbavčiča in<br />
njegove žene Henriete. Eden največjih slovenskih arhitektov je<br />
ustvaril posebno okolje, ki zbuja bolj vtis dnevne sobe ali meščanske<br />
sprejemnice kot pa za tiste čase značilne prodajalne s pultom in<br />
policami za njim. (In še mimogrede: tudi véliki arhitekt je čebelaril;<br />
na prijetnem vrtu Plečnikove hiše v Trnovem je ohranjen tudi njegov<br />
čebelnjak.)<br />
Zgodba o Lectariji je del »medenega doživetja«, ki ga pripravljajo v<br />
muzeju, je pa tudi del doživetja Čebelje poti. Sladka medica steče po<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
27<br />
Redki primeri figuralnih panjev v obliki vojaka in psa kot<br />
stražarjev in čuvarjev čebelnjakov. Naročali in postavljali so<br />
jih le tisti čebelarji, ki so želeli dodatno obogatiti videz svojih<br />
čebelnjakov.<br />
Čebelarjenje na terasi Hotela Park<br />
Namig za izlet<br />
Učni čebelnjak v Botaničnem vrtu v Ljubljani<br />
grlu za dobrodošlico – v kozarčkih Steklarne Hrastnik. Mizo pogrnejo<br />
s prtom iz muzejskega tkalskega ateljeja, na lončenem pladnju iz lončarske<br />
delavnice v muzeju postrežejo medenjake ali ajdov kruh z medom,<br />
pokusiti je mogoče med, ki ga pridelajo v soseščini – na terasi<br />
bližnjega Hotela Park, in srkniti Plečnikov čaj iz lončenih skodelic iz<br />
muzejske delavnice. Medeno zgodbo muzeja pa dopolnjuje lipa, ki<br />
so jo zasadili ob njem leta 1997; tudi sem prihajajo čebele iz panjev v<br />
Hotelu Park na pašo, je povedala Sonja Kogej Rus iz SEM.<br />
Kje v mestu še brenči?<br />
Voden ogled Čebelje poti povede obiskovalca iz SEM do Hotela Park,<br />
kjer čebelari Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar. V<br />
hotelu, ki se je v zadnjih letih prelevil v najbolj zelen ljubljanski hotel,<br />
so na razgledni terasi na vrhu stavbe štirje čebelnjaki. Na vrhuncu<br />
sezone je v njih okoli 250.000 čebel, ki so razdeljene v štiri čebelje<br />
družine. Pasejo se v radiju kakšnih treh kilometrov, ki obsegajo Grajski<br />
grič, Golovec, Tivoli in druge parke ... V hotelu pridelajo od 50 do 60<br />
kilogramov medu, ki ga uporabljajo v hotelski kuhinji za pripravo domačih<br />
sladic in sladoleda ter za poslovna darila.<br />
Ogled »čebelje« Ljubljane se nadaljuje na Grajskem griču, kjer se obiskovalci<br />
skozi kostanjev drevored sprehodijo do grajskega vinograda,<br />
ki so ga zasadili pred dvema letoma.<br />
Ljubljana ni znana kot vinorodno območje, a to ne pomeni, da ni bila v<br />
preteklosti: pred nekaj stoletji je trta uspevala tudi na Grajskem griču,<br />
kjer je zdaj 1050 trt bele sorte belpin, podvrste chardonnaya, in rdeče<br />
rdečegrajec; obe sorti uspevata tudi na manj toplih lokacijah, čeprav je<br />
ta lega najbolj sončna na Grajskem griču. Vino iz tega vinograda pa ni<br />
na prodaj, namenjeno je promociji, protokolu in grajski vinoteki.<br />
Od tod vodi pot do Botaničnega vrta v Ljubljani, kjer je mogoče na<br />
informativnih tablah prebrati o opraševalcih in opraševanju, poleg<br />
tega je v vrtu učni čebelnjak, kjer je mogoče opazovati delo čebel –<br />
varno za steklom ali vsaj z varne razdalje.<br />
Voden potep po Čebelji poti (lahko) povede tudi do Plečnikove hiše<br />
in do Cankarjevega doma, kjer je eden prvih začetnikov urbanega<br />
čebelarjenja v Sloveniji Franc Petrovčič leta 2011 postavil prve čebelnjake<br />
na terasi te osrednje ljubljanske kulturne ustanove.<br />
<br />
Razstava v SEM, ki so jo odprli v letu, ko je svet praznoval<br />
prvi mednarodni svetovni dan čebel (20. maja), seznanja s<br />
Slovenijo kot domovino odličnih čebelarjev in avtohtone<br />
kranjske čebele. Tukaj je več kot 11.000 čebelarjev, več kot<br />
13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami.<br />
Besedilo in foto: Mateja Gruden<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
28<br />
Na kolesu<br />
Slovenija kolesari<br />
Letošnja akcija gre<br />
počasi h koncu,<br />
a dogodkov bo še veliko<br />
Še približno dva meseca se bodo nizali kolesarski dogodki v okviru letošnje akcije Slovenija kolesari; sklepna<br />
prireditev pa bo 14. oktobra v Portorožu.<br />
Kateri bodo zadnji dogodki letošnje akcije?<br />
Prireditve akcije Slovenija kolesari v <strong>avgust</strong>u<br />
18. <strong>avgust</strong>: 2. kolesarski maraton, Velike Lašče. Organizator: KD Velike<br />
Lašče.<br />
18. <strong>avgust</strong>: 26. kolesarski skok na Roglo. Začetek bo ob 10. uri v<br />
Zrečah (pred športno dvorano). Dolžina vzpona je 16,6 km, višinska<br />
razlika je 1100 m. Štartnina je 16 evrov. Organizator: KK Rogla. Več:<br />
www.kolesarski-klub-rogla.si.<br />
19. <strong>avgust</strong>: Kolesarski maraton po deželi cvička, Krško. Začetek bo<br />
ob 10. uri pred krškim Kulturnim domom. Trase: 70 km in 40 km ter<br />
5,8 km (otroški Čričkov maraton). Štartnina je 10 evrov oziroma<br />
osem evrov za imetnike članske izkaznice ali licence KZS. Vsi udeleženci<br />
prejmejo spominske medalje, toplo malico in praktično darilo.<br />
Organizator: RKD Krško. Več: www.rkdk.si<br />
23.–26. <strong>avgust</strong>: 13. Rekreatur <strong>2018</strong> – gorenjski obroč. Začetek bo ob<br />
17. uri s prologom in startom na Glavnem trgu v Kranju. Tu bodo tudi<br />
starti in cilji vseh treh etap z dogajanjem, ki pritiče »veliki dirki« (kulinarična<br />
ponudba, animacije, nedolgočasje!). Letošnje trase bodo popeljale<br />
v nekaj novih skritih kotičkov, deloma bodo z železnega repertoarja.<br />
Kolesarje čaka okoli 300 km prog in 3800 m vzponov in<br />
spustov. Organizator: TD Rekreatur. Več: www.rekreatur.si.<br />
25. <strong>avgust</strong>: 3. kolesarski vzpon na Rihpovec. Začetek bo ob 10.30 v Rihpovcu<br />
(Dolenjska). Trasa je dolga 4,7 km, višinska razlika je 252 m. Pot<br />
je v celoti asfaltirana. Startnina ob vnaprejšnji prijavi je sedem evrov, na<br />
dan dogodka 10 evrov. Vsi udeleženci prejmejo malico in pijačo. Organizator:<br />
Hribovec-Rihpovec Trebnje. Več: www.rihpovec.si.<br />
25. <strong>avgust</strong>: 27. Skok na Lisco, Sevnica. Začetek bo ob 10. uri pred<br />
sevniškim Športnim domom. Trasa te rekreativne gorske (a cestne)<br />
dirke je 9,3 km, višinska razlika je 700 m. Startnina je 15<br />
evrov, vsak udeleženec prejme spominsko medaljo, malico in še<br />
kaj. Organizator: KD Sevnica. Več: www.kolesarstvo.org.<br />
26. <strong>avgust</strong>: Kolesarski vzpon za kralja in kraljico Krvavca <strong>2018</strong>. Začetek<br />
bo ob 14. uri v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem. Trasa je dolga<br />
14 km, kolesarji premagajo 1050 m višinske razlike. Startnina za<br />
imetnike članskih izkaznic KZS je 15 evrov, za preostale 18 evrov (na<br />
dan dogodka 20 evrov) oziroma za domačine 10 evrov. Vsak udeleženec<br />
prejme medaljo, malico in vrečko z izdelki sponzorjev. Organizator:<br />
ŠD Bam.Bi.<br />
26. <strong>avgust</strong>: Kolesarski maraton Hrvaška–Slovenija. Začetek bo v<br />
Zagrebu, ob 11. uri, konec v Ljubljani. Startnina je 15 evrov, vsak<br />
udeleženec prejme hrano in spominsko medaljo. Organizator: KK<br />
Adria Mobil. Več: www.adria-mobil-cycling.com.<br />
26. <strong>avgust</strong>: 13. kolesarski vzpon na Tri kralje. Začetek bo ob 10.<br />
uri v Slovenski Bistrici (parkirišče Impol). Trasa je dolga 13,5 km,<br />
višinska razlika vzpona je 880 m. Organizator: ŠD Tinje. Več:<br />
www.sdtinje.com.<br />
26. <strong>avgust</strong>: Pozdrav jeseni – kolesarjenje po Šentviški planoti, Pečine.<br />
Začetek bo ob 9. uri na Pečinah. Na voljo bosta dve trasi: daljša<br />
(40 km) in krajša (26 km). Startnina je od 10 do 15 evrov, udeleženci<br />
prejmejo topli obrok s pijačo. Organizator: TD Šentviška planota.<br />
Več: www.sentviskaplanota.si.<br />
Kolesarjenje po Pohorju (fotografija je simbolična)<br />
Foto: Dejan Dolšak/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
Prireditve akcije Slovenija kolesari v septembru<br />
1. september: 40. Juriš na Vršič, Kranjska Gora. Začetek bo ob 11.<br />
uri, dolžina vzpona je 12 km, kolesarji premagajo 810 m višinske<br />
razlike. Startnina je ob predprijavi 22 evrov, na dan prireditve 30<br />
evrov. Organizator (TD Kranjska Gora) ponuja prevoz opreme na cilj,<br />
okrepčevalnice na cilju, topel obrok in zavarovanje.<br />
1. september: 13. kolesarski maraton trideželnega parka. Začetek<br />
bo ob 10. uri na gradu Goričko. Maraton poteka po progah, dolgih<br />
109 km in 52 km. Startnina je 12 evrov za odrasle in devet evrov za<br />
šolajočo se mladino. Vsi udeleženci prejmejo malico in simbolično<br />
darilo ter okrepčila ob progi in na cilju. Organizator: Javni zavod<br />
Krajinski park Goričko.<br />
2. september: 25. maraton prijateljstva Ljubljana–Trst (Lonjer). Začetek<br />
kolesarjenja bo ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani, cilj<br />
bo v Lonjerju. Trasa je dolga 100 km. Organizator: KD Rog.<br />
8. september: Bike festival Ljubljana. Začetek bo ob 10. uri, dolžina<br />
prog: 78 km in 35 km. Startnina je od 17 evrov do 21 evrov, vključuje<br />
pa topel obrok, vrečko z darili pokroviteljev in zavarovanje odgovornosti.<br />
Organizator: ŠD Slovenc. Več: www.fatburn.si.<br />
8. september: S kolesom okoli Uršlje gore. Začetek bo ob 10. uri<br />
pred hostlom v Slovenj Gradcu. Kolesarji bodo izbirali med trasama,<br />
dolgima 20 km in 51 km. Startnina je 12 evrov za odrasle, za otroke<br />
do 15. leta je šest evrov. Vsi kolesarji prejmejo spominsko kolesarsko<br />
majico, malico in pijačo ter možnost sodelovanja v žrebanju nagrad,<br />
med katerimi sta gorski kolesi. Organizator: JZ Spotur Slovenj<br />
Gradec.<br />
9. september: Vzpon na Mirno goro, Črnomelj. Organizator: ŠRD<br />
Črnomelj.<br />
16. september: Beltinski maraton. Začetek bo ob 10. uri v Beltincih.<br />
Kolesarji lahko izbirajo med štirimi trasami – dolgimi 70 km, 45 km,<br />
30 km in 5 km. Startnina je 12 evrov, vsi udeleženci prejmejo medaljo,<br />
malico in vodo. Organizator: KK »Prekmurje« Beltinci.<br />
22. september: 7. velika nagrada občine Vodice – tekmovanje za<br />
PSLO v amaterskih kategorijah. Organizator: KD Rog.<br />
23. september: Kolesarski izlet ob Kolpi, Gorenja Žaga – družinski<br />
izlet. Začetek bo ob 12. uri na mostu v Gorenji Žagi. Proga bo dolga<br />
14,3 km, poteka pa od Gorenje žage do Dola. Glavni organizator:<br />
TŠD Kostel – v sodelovanju z Izletniško kmetijo Padovac, Javnim zavodom<br />
za šport Občine Kočevje in KK Melamin.<br />
29. september: Vzpon za pokal občine Kobarid. Organizator: KK<br />
Soča Kobarid. Več: www.kksoca.net.<br />
30. september: 18. RKM občine Puconci. Začetek bo ob 10.30 pred<br />
stavbo Občine Puconci. Trase maratona bodo dolge 67 km, 50 km,<br />
30 km in 17 km. Glavni organizator: ŠZ Puconci – v sodelovanju z OŠ<br />
Puconci in ŠK Triglav Predanovc.<br />
29<br />
Na kolesu<br />
Prireditve akcije Slovenija kolesari v oktobru<br />
6. oktober: Vzpon na Valvazor – iz Završnice. Organizator:<br />
KK Završnica.<br />
6. in 7. oktober: Istrski kolesarski maraton <strong>2018</strong>. Tri različno dolge<br />
asfaltirane proge za vse rekreativne okuse in stopnje pripravljenosti<br />
po zaledju slovenske Istre. V soboto bo tudi rekreativni kronometer<br />
za veliko nagrado Istre, namenjen vsem rekreativnim kolesarjem,<br />
nedeljski maraton pa bodo spremljali še mini maraton, družinski<br />
kolesarski izlet in kolesarski festival. Startnina je od 15 do 20 evrov,<br />
vanjo pa so vključeni topel obrok, darilna vrečka, sodelovanje v žrebu<br />
za bogate nagrade, animacijski program in organizacija prireditve.<br />
Organizator: KD Raketa. Več: www.drustvo-raketa.com.<br />
14. oktober: Sklepna prireditev akcije Slovenija kolesari <strong>2018</strong>, Portorož.<br />
Začela se bo ob 10. uri, kolesarji pa se bodo lahko podali po<br />
progah, dolgih 88 km, 56 km in 30 km. Startnina je od 18 do 14<br />
evrov, vsak udeleženec pa zanjo prejme prijavni nahrbtnik, kosilo,<br />
medaljo, diplomo, zavarovanje odgovornosti, žrebanje nagrad ...<br />
Glavni organizator: ŠD Slovenc – v sodelovanju s Kolesarsko zvezo<br />
Slovenije. Več: www.fatburn.si.<br />
Več o letošnjih prireditvah akcije Slovenija kolesari in o spominih na<br />
prejšnje akcije je mogoče prebrati na naslovu: http://www.agencija-<br />
-tt.si/kolesarjenje.<br />
<br />
Po Prekmurju – na gradu Goričko (fotografija je simbolična)<br />
Strani Na kolesu – Slovenija kolesari pripravlja Tomaž Marinko.<br />
Foto: Jaka Jeraša/www.slovenia.info<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
Obmorski kolesarski užitki (fotografija je simbolična)<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
30<br />
Kulinarični kotiček<br />
V Bohinju bo pestro tudi ob koncu poletja<br />
Na Praznik sira in<br />
vina in Kravji bal<br />
Člani Turističnega društva Bohinj že desetletja prirejajo dogodke, ki navdušujejo staro in mlado. Med najodmevnejšimi<br />
tradicionalnimi prireditvami je Kravji bal, ki bo letos že 61. leto zapovrstjo, med novejšimi pa Praznik sira<br />
in vina, ki ga bodo pripravili petič. Kjer igrata sir in vino glavni vlogi, je razumljivo, da je kulinarika v ospredju; je<br />
pa tudi pomemben del Kravjega bala. Ta bo 16. septembra, Praznik sira in vina pa 25. <strong>avgust</strong>a.<br />
Praznik sira in vina – kako se je začelo<br />
Čeprav ne moremo govoriti o prireditvi z dolgo tradicijo in čeprav<br />
Bohinj ni znan kot vinorodno območje, lahko rečemo, da je TD Bohinj<br />
s Praznikom sira in vina uspel veliki met. Začelo je se z željo po prireditvi,<br />
kjer se bodo lahko ponujali in promovirali sir in mlečni izdelki,<br />
saj je Bohinj p njih poznan že dolga leta. V povezavi s Kravjim balom,<br />
ki je že vrsto let sinonim za zabavo, kravice, sir in žgance, je bil Praznik<br />
sira in vina ustvarjen za – nekaj več. Ko so se vrli turistični delavci z<br />
Janezom Pristavcem na čelu odločali, kaj bi naredili, je padla logična<br />
rešitev. Logična seveda za vse, ki vedo, da je ljubezen med sirom in<br />
vinom večna. Le kaj bi dodali siru, so razmišljali. Vodja prireditev pri<br />
TD Bohinj Jure Sodja je zagrizel v izziv in nastala je nova kulinarična<br />
prireditev Praznik sira in vina. Zdaj se že ve, da je bila odločitev pravilna.<br />
Letos malce prej kot doslej<br />
Letos so koncept prireditve malce spremenili. Prva leta je po njej<br />
ostajal rahlo grenak priokus; obisk je bil sicer dober, a kamp Danica v<br />
Bohinjski Bistrici, kjer prirejajo Praznik sira in vina, je bil tretji septembrski<br />
konec tedna, ko je bila prireditev, že bolj ko ne prazen. Konec<br />
<strong>avgust</strong>a je v njem vsaj še okoli petsto gostov, septembra pa tudi do<br />
petkrat manj. Organizatorjem je bilo žal, da prireditve ni moglo doživeti<br />
več turistov. Letos bo malce spremenjen tudi urnik prireditve, saj<br />
Bohinjci tokrat nanjo vabijo od 15. do 23. ure.<br />
Ljubezen gre skozi želodec<br />
Osrednja zgodba prireditve je seveda ljubezen med sirom in vinom.<br />
Vinarji iz vse Slovenije ponujajo svojo žlahtno kapljico na pokušnjah,<br />
z veseljem vam kakšno steklenico ali kartonček prodajo tudi za domov.<br />
Organizatorji si prizadevajo, da se na prireditvi zberejo vinarji, ki<br />
imajo različna vina z različnih vinorodnih območij.<br />
Drugi del srečnega para je sir, ki je v Bohinju izjemno pomemben že<br />
stoletja. Velik razcvet je doživel v 19. stoletju, ko je župnik Mesar prinesel<br />
v Bohinj recepture iz Emmentala; odtlej v Bohinju poznamo<br />
Bohinjski sir – ementalec, za katerega je marsikdo v Bohinju v otroštvu<br />
mislil, da je edini pravi ementalec. V zadnjih letih se je sirarstvo<br />
dodatno razvilo, tudi marsikatera planina živi in skorajda ves sir prodajo<br />
na njih.<br />
Na Prazniku sira in vina so dobrodošli sirarji iz vseh koncev Slovenije,<br />
tudi iz Evrope. Gostom ponujajo pokušnje sira, namazov, jedi s sirom,<br />
jogurtov, skute in še marsičesa; pa seveda kakšnih 45 kilogramov težak<br />
hlebec za domov.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
31<br />
Kulinarični kotiček<br />
Sladoled z mohantom?<br />
Posebna zgodba pa je gostinski del prireditve, kjer se izkažejo bohinjski<br />
šefi. Vse jedi, ki so ta dan v ponudbi, vsebujejo sir ali mlečne izdelke.<br />
V prejšnjih letih so lahko gostje pokusili marsikaj, tudi skutno juho,<br />
polže, gratinirane s sirom, sladoled z mohantom, pa sirove lizike ali<br />
ocvrto mleko.<br />
Zgodbo sira in vina dopolnjujejo še pevski in plesni nastopi ter nagradne<br />
igre, letos pa ima prireditev tudi zabaven večer. Od 20. ure<br />
naprej bo na odru igrala skupina Obvezna smer.<br />
Kravji bal – ena najbolj prepoznavnih prireditev v Sloveniji<br />
Kravji bal spada med najbolj legendarne in prepoznavne velike prireditve<br />
v Sloveniji. Tretja nedelja v septembru na »konc' sveta« (vas<br />
Ukanc) privabi veliko obiskovalcev, domačih in tujih.<br />
Kravji bal izhaja iz praznovanja v poklon planšarjem, ki so gnali gospodarjeve<br />
trope krav v prelepe bohinjske planine. Že dolgo pred<br />
prireditvijo v Ukancu so gospodarji v stari gostilni pri Tomaževcu v<br />
Bohinjski Češnjici vsako leto pripravili zabavo za planšarje, ki so jeseni<br />
prignali svoje trope v dolino. Glas o veselici pri Tomaževcu je dosegel<br />
vso bohinjsko dolino in tista jesenska nedelja je pomenila veselico za<br />
ves Bohinj. Okoli leta 1925 so se domislili, da bi se ob koncu turistične<br />
sezone planšarjem pri praznovanju pridružili tudi natakarji bohinjskih<br />
hotelov in pozneje se je planšarski praznik preselil v Ukanc. Dolga leta<br />
je bil to praznik za domačine, ki je privabljal Bohinjce iz obeh dolin.<br />
Peš in na vozovih so vsako leto hiteli v Ukanc na praznovanje.<br />
Zdaj je Kravji bal še zlasti turistična prireditev, na katero obiskovalci romajo<br />
od vsepovsod iz Slovenije in tujine. Po drugi svetovni vojni je dobil<br />
novo vsebino in novo obleko. V njej se pojavlja že dobrih šestdeset<br />
let. Kakšen je v tem času tudi odpadel; zato si organizatorji vselej želijo<br />
še zlasti lepega vremena, da lahko znova obudijo to lepo tradicijo.<br />
Planšarji priženejo krave v dolino<br />
Na prireditvi, ki se začenja ob 10. uri in konča ob sedmih zvečer, sodelujejo<br />
planšarji in majerji, ki z više ležečih planin privedejo okrašene<br />
trope živine in na ramenih prinesejo »basengo« – vse, kar potrebujejo<br />
za izdelavo sira in življenje na planini. V idiličnem Ukancu je<br />
vedno poskrbljeno za razgiban program z ansamblom, folklornimi<br />
skupinami, godbami na pihala ter seveda za dobro hrano in pijačo.<br />
Letošnji dogodek bo v zabavne barve odel Ansambel Saše Avsenika,<br />
program pa bo, kot že zadnjih deset let, povezoval vedno hudomušni<br />
Kondi Pižorn.<br />
Pred leti so Kravji bal dopolnili z manjšo prireditvijo LesEnDemo, na<br />
kateri prikazujejo sodobno pripravo in uporabo lesa. Na razstavi so različni<br />
izdelki za obdelavo lesa. Žage, vitli, cepilniki, kotli in še marsikaj<br />
pritegnejo tudi najmlajše, za katere so na voljo otroške delavnice.<br />
V zadnjih letih ima na Kravjem balu posebno mesto tudi cika, avtohtona<br />
slovenska vrsta govedi, ki je značilna za te kraje. Vsako leto je kakšna<br />
več v mimohodu, ki je (in bo tudi letos) ob 13. uri. Pozneje najlepšim in<br />
najboljšim kravam v posamezni čredi podelijo tudi zvonec z lento. Vse<br />
skupaj spremlja glasba iz prekrasnega inštrumenta – citer.<br />
Tisti žganci, rumeno-črni<br />
Kravji bal slovi tudi po odlični kulinariki. Bohinj je znan po številnih kulinaričnih<br />
posebnostih; naj omenimo tri, ki so povezane s Kravjim balom.<br />
Ciko smo že predstavili, drugi je mohant, sir značilnega pikantnega<br />
okusa in malce motečega vonja, zaradi katerih ni preveč priljubljen;<br />
je pa tukajšnja posebnost, poleg tega je lahko s krompirjem, denimo,<br />
božanska jed. Tretja posebnost pa je bohinjska trdinka ali turšca, večbarvna,<br />
pretežno temna koruza. Na Kravji bal marsikoga vežejo spomini<br />
iz otroštva, ko so s starši potovali v Bohinj, da bi videli kravice, dobili<br />
kakšno sladkarijo, kos sira in pa žgance – tiste žgance! Rumeno-črne,<br />
posebnega okusa, skuhane v kotlu na odprtem ognju, postrežene z<br />
zeljem ali domačim mlekom, da o ocvirkih niti ne pišemo ... Tudi zaradi<br />
teh posebnosti je prav takšen – poseben – tudi Kravji bal. Še vedno.<br />
<br />
Besedilo in foto: TD Bohinj<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
32<br />
Trendi<br />
Uporaba humorja v turizmu<br />
Šala lahko hitro odpravi<br />
nejevoljo in razvedri obraz<br />
Zanimanje za dediščino in za kulturo na splošno je med turisti po vsem svetu čedalje večje. Obenem je čedalje<br />
več turistov, ki si dediščine in kulture ne želijo več spoznavati zgolj kot opazovalci in poslušalci, temveč<br />
hočejo biti aktivni soustvarjalci svoje turistične izkušnje. (Tudi) zaradi tega so se v zadnjem desetletju razvili<br />
novi, inovativni pristopi k interpretaciji dediščine in pripovedovanju zgodb. Tudi z uporabo humorja.<br />
Interpretacijo dediščine z uporabo humorja lahko opredelimo kot<br />
predstavljanje dediščine z vključevanjem pripovedi, mitov, legend,<br />
šeg in navad določenega kulturnega in naravnega okolja.<br />
Interpretacija humornih zgodb dediščine ima socialni in duhovni pomen,<br />
saj kulturne vezi povezujejo skupnost. Humor je univerzalni<br />
človeški fenomen, ki upošteva vse vidike človeškega življenja, odnosov<br />
in interakcij. V turizmu je izjemno pomemben, pogosto je celo<br />
vrhunec turistične izkušnje; med ključnimi motivi za obisk destinacij<br />
sta navsezadnje sprostitev in zabava. Zato morajo biti turistične informacije<br />
za obiskovalce privlačne in zabavne, morajo se jih dotakniti,<br />
mentalno in čustveno.<br />
Privlačna interpretacija, ne izobraževanje<br />
Večina obiskovalcev se odloča za spoznavanje dediščine zaradi zabave,<br />
redkeje pa zaradi želje po izobraževanju. Njihovo željo po prijetno preživetem<br />
prostem času je treba upoštevati in zato morajo interpreti dediščine<br />
pripraviti kar se da zanimive in zabavne programe interpretacije.<br />
Interpretacijo namreč pogosto napačno enačimo z izobraževanjem.<br />
Z interpretacijo pomagamo ljudem spoznavati in ceniti tisti, kar ima<br />
neko vrednost: ljudi, naravno in kulturno dediščino, pokrajino, zgodovinski<br />
dogodek ... Uporaba humorja pri interpretaciji zgodb pa je<br />
učinkovito komunikacijsko orodje.<br />
Učinki humorja so vezani na kulturni kontekst, humor je kazalec pripadnosti<br />
posameznikov določeni kulturi in razumevanju kulturnega<br />
okolja. Težko ga definiramo, je pa vseprisoten in univerzalen, saj ga<br />
najdemo v vseh kulturah; vse kulture komunicirajo tudi v humornem<br />
kontekstu.<br />
Pozitivna vloga humorja<br />
Veliko dogodkov, predvidenih ali nepredvidenih, s katerimi se zaposleni<br />
v turizmu soočajo pri delu z ljudmi, zahteva od njih določena<br />
znanja in prilaganje nastalim situacijam. Humor je zelo učinkovito<br />
komunikacijsko orodje za reševanje situacij, a ga zaposleni<br />
preredko uporabljajo.<br />
Turistični vodnik s smislom za humor laže premaguje dolge poti<br />
in s šalami in humornimi zgodbicami poskrbi za dobro počutje<br />
turistov, receptor v hotelu lahko z ustrezno šalo poskrbi za prvi<br />
vtis o turistični znamenitosti, natakar, ki se za predolgo čakanje na<br />
kavo opraviči s šalo, ublaži nejevoljo gosta. Uporaba humorja<br />
ustvarja sproščajoče vzdušje in pozitivno energijo, zmanjšuje stres<br />
in zadrego. Poleg tega je z uporabo humorja pozornost turista<br />
bolj osredinjena; humor ohranja zanimanje in krepi sporočilo.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
Belokranjske zgodbe in uporaba humorja<br />
pri turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava<br />
33<br />
cionalna sporočila, kot so multietičnost, zeleno in zdravo okolje, varnost,<br />
domačnost in preprostost. S sporočili nagovarja čustva in vrednote prebivalcev:<br />
gostoljubje, družabnost, poštenost, zaupanje, življenjsko vedrino,<br />
igrivost in prijateljstvo. Z ustrezno izbranimi vsebinami interpretacije<br />
dediščine se čustvena in funkcionalna sporočila uspešno prepletajo.<br />
Interpretacija elementov dediščine Bele krajine v turističnem produktu<br />
Osnovna šola Brihtna glava je s humorjem prežeta interakcija med<br />
obiskovalci in interpretom, kar izzove zanimanje obiskovalcev, ki ob<br />
spoznavanju dediščine uživajo v edinstveni turistični izkušnji.<br />
Trendi<br />
»Pridite k nam in povedali vam bomo zgodbo; živela je lepa, mlada,<br />
hrbet je naslonila na južno stran Gorjancev, noge pa si je v poletnih<br />
rosnih jutrih in ožarjenih večerih namočila v topli Kolpi. Z desnico se<br />
je naslonila na mehke gozdnate obronke Kočevskega Roga. V naročju<br />
ji je ležal prelep valovit svet, prepleten s polji in njivami, žlebiči in<br />
uvalami, vodnimi in suhimi jamami in brezni. Vmes so bili razsuti številni<br />
brezovi gaji in steljniki. Dve rečici sta tekli čez ta pisan vrt, Lahinja<br />
in Dobličica. Tako je skozi stoletja živela večno lepa in mlada.«*<br />
V razredu, v klopeh – učenci poslušajo učitelja<br />
Osnovna šola Brihtna glava v Beli krajini je inovativen turistični produkt,<br />
ki predstavlja dediščino območja skozi – humor. Dogaja se v<br />
razredu, deloma uprizarja pouk iz petdesetih let prejšnjega stoletja,<br />
obiskovalci so v vlogi učencev, učitelj pa je interpret dediščine.<br />
Humor, ki se uporablja pri interpretaciji, je še zlasti učinkovito komunikacijsko<br />
orodje za lažje prepoznavanje razsežnosti ohranjene dediščine v<br />
Beli krajini. Z zgodbami, sporočili in produkcijo humorja v interpretaciji<br />
dediščine je poudarjen pomen ohranjanja dediščine in prenašanja šeg,<br />
navad in ljudske ustvarjalnosti bodočim rodovom. V interpretaciji dediščine<br />
se informacije in dejstva podajajo na različne načine in vključujejo<br />
zgodovinska dejstva, nematerialno dediščino, lokalna izročila, glasbo,<br />
kulinariko in posebnosti krajine. Interpretacija elementov dediščine v<br />
produktu nagovarja s sporočili o vrednotah pokrajine, ki jih deli na funk-<br />
Belokranjcu nikoli ne kritiziraj vina! Ženo lahko<br />
Predstavlja belokranjskega človeka, srčnega, dobrovoljnega, gostoljubnega,<br />
trdoživega, delavnega, ki ima rad zemljo, ljudsko nošo, rad<br />
piše pisanice, najboljše speče jagnje, belokranjsko pogačo, ljubi najboljše<br />
vino na svetu, saj Belokranjcu lahko kritiziraš ženo, vina nikoli,<br />
in vse to iskreno, iskrivo in dobrodušno v narečni govorici ponudi in<br />
deli z obiskovalcem.<br />
Turistični produkt Osnovna šola Brihtna glava temelji na odgovornem<br />
odnosu do kulturne dediščine in obiskovalcu omogoča razumevanje<br />
in spoznavanje izjemne kulturne dediščine Bele krajine, avtentično<br />
doživetje in interakcijo.<br />
<br />
<br />
<br />
Tatjana Zupančič<br />
Foto: spletna stran OŠ Brihtna glava<br />
* Janez J. Dular, Hodil po zemlji sem naši<br />
Ciljne skupine: osnovnošolci, srednješolci in odrasli.<br />
Namen: seznanjanje z dediščino Bele krajine na inovativen način<br />
z uporabo humorja, s praznovanjem različnih obletnic, družinskimi<br />
praznovanji in team buildingi za podjetja.<br />
Posebnosti: za otroke, stare do dvanajst let, so vsebine interpretacije<br />
skrbno izbrane; prilagojene so tudi starejšim obiskovalcem;<br />
prostor interpretacije je fizično dostopen ranljivim skupinam; vsebine<br />
interpretacije elementov dediščine Bele krajine so posredovane<br />
v preprostem in razumljivem jeziku; učna ura se izvaja v slovenskem,<br />
hrvaškem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku;<br />
vsaka učna ura je drugačna, ker jo obiskovalci soustvarjajo.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
34<br />
Trendi<br />
Foto: Pixabay/*fotografija je simbolična<br />
Predstavitev turistične Slovenije gostom na križarjenju<br />
Dežela soli in medu na<br />
križarjenju po<br />
Jadranskem morju<br />
Prestižnejše turistične ladje za križarjenja rade plemenitijo vsebine za svoje goste s predavanji literatov,<br />
znanstvenikov, filozofov ... Bi bilo pa zanimivo gostom na ladji tudi predstavljati destinacije, ki si jih lahko<br />
ogledajo na potovanju, ko stopijo na kopno, je razmišljala Tina Hudnik, turistična vodnica iz Ljubljane.<br />
Da bi potnike spodbudili k izletom s privlačnejšimi vsebinami kot zgolj s kratkimi opisi destinacij. Kaj že<br />
pravi znana modrost? Pazi, kaj si želiš, saj se lahko to uresniči!<br />
Tina Hudnik in Maja Čampelj, tandem platforme G-Guides, ki izobražuje<br />
turistične vodnike doma in v tujini, sta letos gostom na<br />
ladji za križarjenja med plovbo proti Piranu predstavili – Slovenijo,<br />
kajpak; obe jo odlično poznata, saj po njej že leta vodita turiste.<br />
Tudi tiste, ki pripotujejo s križarjenja in ki se odpravijo na krajše<br />
izlete po Sloveniji.<br />
»Predstavita svojo državo v najboljši luči«<br />
»Za družbo, katere predstavniku sem pojasnila svojo zamisel in ki<br />
naju je potem povabil k sodelovanju, sem že delala kot lokalna vodnica;<br />
ladja, na kateri sva predavali, je sicer izplula iz Monaka na<br />
14-dnevno križarjenje, do Hrvaške oziroma Dubrovnika, od tod v<br />
Zadar, nato v Piran in zatem v Benetke. Na ladji sva bili tri dni, predavanje<br />
sva imeli en večer. Imeli sva 40 minut časa in povsem proste<br />
roke, kako predstaviti Slovenijo. Edini nasvet, ki sva ga dobili, je<br />
bil: ’Predstavita svojo državo najbolje, kot jo lahko’,« pripoveduje<br />
Tina. »Če bo predavanje uspešno, bodo takšna predavanja – dotlej<br />
jih še niso imeli – pogostejša, za vsako pristanišče, so nama dejali.«<br />
Tudi za njiju je bila izkušnja nekaj novega. Na ladjo sta se vkrcali v<br />
Dubrovniku, predavanje pa sta imeli ob izplutju iz Zadra proti Piranu.<br />
Udeležili so se ga povečini gostje iz ZDA, tudi iz Južne Amerike<br />
in Avstralije. »Le malo jih je poznalo Slovenijo, o njej pa niso<br />
vedeli nič.«<br />
Dežela soli in medu<br />
Najprej: »Kaj poudariti? Nisva imeli toliko časa, da bi lahko predstavili<br />
vse, kar bi se nama zdelo zanimivo. Tako sva sklenili predstaviti<br />
štiri segmente (o njih malce pozneje), predavanje pa sva na-<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
slovili z The Land of Salt and Honey (Dežela soli in medu). Oboje<br />
poudarja tukajšnji posebnosti, sol, recimo, tudi povezuje Dubrovnik,<br />
Piran in Benetke. Pomembno je, da se pri takšni predstavitvi<br />
navežeš tudi na destinacije, ki so jih potniki že obiskali in ki jih še<br />
bodo, in poskušaš postaviti svojo destinacijo v ta okvir. Štirje segmenti,<br />
ki sva jih predstavili, pa so bili: geografija (o Sloveniji);<br />
zgodovina; nekaj zgodb o uspehu – Talking Tom, recimo, pa Akrapovič,<br />
Pipistrel ...; Unesco v Sloveniji. Družba, ki naju je najela, namreč<br />
daje velik poudarek Unescovi dediščini; in destinaciji kot<br />
celoti,« razlaga Tina.<br />
»Potem sva poudarili to, kar je najti samo v Sloveniji – od piščali<br />
do najstarejšega kolesa, torej njene posebnosti. Kar zadeva izbor<br />
destinacij, pa nisva dali prednosti nobeni, niti Bledu in Ljubljani<br />
ne. Predavanje je bilo namenjeno predstavitvi vseh delov Slovenije<br />
in njenih ključnih zanimivosti oziroma posebnosti iz teh koncev,<br />
da so si lahko gostje sami izbrali, kaj jih najbolj zanima. Štajersko<br />
sva povezali z vinsko trto in vinom, Prekmurje s termami,<br />
Spodnjo Savinjsko dolino s hmeljem in žalsko fontano piv, Gorenjsko<br />
s Triglavskim narodnim parkom, Idrijo z Unescom in piščaljo,<br />
Kočevsko s pragozdom, Novo mesto s situlo in Primorje z obalo in<br />
soljo. To je prikazalo tudi izjemno raznolikost Slovenije. Predavanje<br />
pa sva sklenili s pokušnjo soli in solnega cveta, čokolado s solnim<br />
cvetom, medom ... In gostje so bili navdušeni!«<br />
Vsi na izlet ali vsaj po sol in med<br />
Ob prihodu v Piran naslednji dan je turiste pričakalo zelo slabo<br />
vreme, »a tisti, ki so bili na predavanju, so šli z ladje vsaj kupit sol<br />
in med. Ali pa so odšli na izlet, četudi ga prej niso rezervirali. Družba<br />
ima sicer že vnaprej določene izlete v destinaciji, kjer se ustavi;<br />
ta je imela med možnostmi Ljubljano, Piran s solinami in zaledje<br />
Obale, pa Lipico in Postojnsko jamo.«<br />
Tina meni, da so takšne predstavitve odličen trženjski pristop k<br />
promociji države. »Turistov na križarkah je več tisoč. Če se jih samo<br />
nekaj sto odloči za obisk Slovenije v naslednjih letih za dalj časa ...<br />
Na potovanju z ladjo vidijo, kaj vse lahko tukaj doživijo, in to jih<br />
utegne navdušiti za ponovni in daljši obisk.«<br />
Zelena luč!<br />
Takšna predavanja se ji zdijo še toliko zanimivejša, ker potnikov na<br />
ladji ni tako zlahka »zvabiti« z nje. »Prej sem menila, da takoj skočiš<br />
z ladje, ko se ta vkrca, da vidiš, kam si prispel. Kje pa! V teh plavajočih<br />
mestih goste ves čas razvajajo, tako zelo, da se jim jih včasih<br />
preprosto ne ljubi zapustiti. Poleg tega se proti koncu potovanja<br />
niti ne spomnijo več, kje vse so bili; preveč je vsega. Zapomnijo si,<br />
kaj so videli in doživeli, ne nujno pa tudi, kje. Če jim pa prej poveš,<br />
kaj vse je mogoče doživeti v neki destinaciji, in oni potem to doživijo,<br />
si bodo to veliko bolje zapomnili,« ugotavlja Tina.<br />
Odziv gostov je bil izjemno spodbuden – pa družbe? Po prvem<br />
predavanju sta Tina in Maja dobili zeleno luč za nova predavanja v<br />
prihodnji sezoni.<br />
<br />
<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
Mateja Gruden<br />
35<br />
Trendi<br />
Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
36<br />
Inovativno<br />
Foto: Foto Video Coppo di Marco Coppo/www.slovenia.info<br />
Snovalec 2017: Legenda o pehtranu in zmaju<br />
Kako povezati ljubljanski<br />
simbol in kulinariko?<br />
Morda vas zanima, kaj imata skupnega pehtran in zmaj? Veliko! Po legendi je zelo ranjeni argonavt Jazon<br />
po boju z zmajem z Ljubljanskega barja hitro okreval prav po zaslugi čudežnega zelišča – pehtrana. Zato<br />
se je pehtrana oprijelo ime zmajevo zelišče. Ker je zmaj prepoznaven simbol Ljubljane, pa se je rodila<br />
zamisel o posebnih kulinaričnih spominkih, ki bi združili pehtran in zmaja.<br />
Gastronom Jean Anthelm Savarin je nekoč zapisal, da odkritje nove<br />
jedi osreči človeštvo veliko bolj kot odkritje nove zvezde. Verjamemo,<br />
da zapisano velja tudi za pijače.<br />
Odkritje zmajevega zelišča<br />
Začelo se je, tako kot skoraj vse dobre stvari, po naključju. To je hotelo,<br />
da smo z ekipo, ki sodeluje pri razvoju maskote Slovenije (kokoške<br />
Fani), raziskovali maskoto Ljubljane: zmajčka Ljuba. Nekega dne pa<br />
smo ugotovili, da Ljubljana ob vseh lepotah in možnostih, ki jih ponuja,<br />
nima enotno prepoznane kulinarične posebnosti, ki bi povezala<br />
mesto in njegovo maskoto ter povečala njuno prepoznavnost na turističnem<br />
kulinaričnem zemljevidu.<br />
Ko smo se lotili raziskovanja morebitnih povezav med maskoto mesta<br />
in kulinariko, se je skoraj obenem zastavilo tudi vprašanje: Ali mogoče<br />
obstaja zmajevo zelišče?<br />
Ob odkrivanju zaprašenih <strong>list</strong>in, guglanju, obisku številnih muzejev in<br />
grajskega zeliščnega vrta smo naposled odkrili, da zmajevo zelišče<br />
resnično obstaja in da nas povezuje tudi s slovensko kulinarično tradicijo.<br />
Zmajevo zelišče je namreč – pehtran.<br />
Pijače in izdelki iz pehtrana<br />
Z vsakim dnem, ki smo ga namenili raziskovanju povezave pehtrana<br />
in maskote Ljubljane, smo se bolj in bolj zavedali pomena odkritja<br />
zmajevega zelišča za razvoj in prepoznavnost ljubljanske in v določenih<br />
segmentih tudi širše regijske kulinarike. Tako smo sklenili ustvariti<br />
izdelke iz pehtrana.<br />
Glavni nosilec serije pehtranovih izdelkov je vrhunsko žganje z izrazito<br />
pehtranovo aromo, katere esenco začutimo v vsakem požirku.<br />
Žganje ima tudi prelepo zeleno barvo, ki ga povezuje z maskoto Ljubljane,<br />
zmajčkom Ljubom.<br />
Poleg žganja smo razvili tudi zmajev vinski liker, imenovan Dragon<br />
Dreams (Zmajeve sanje), ki z mehkim in čudovitim okusom prepriča<br />
še tako zahtevne goste.<br />
Sledili jima bodo še številni drugi izdelki, kot so voda z okusom pehtrana,<br />
zmajevi čaji, različni zmajevi piškoti in še veliko drugih zmajevih dobrot.<br />
Dejstva o pehtranu in slovenska kulinarična posebnost<br />
Pehtran poznamo in ga uporabljamo že več tisočletij. Najstarejši ohranjeni<br />
zapisi o njem so iz Kitajske iz drugega tisočletja pr. n. št. K nam so ga iz arab-<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
37<br />
Inovativno<br />
skega sveta prinesli Rimljani. V srednjem veku so z njim zdravili tudi neprijetne<br />
učinke ugrizov kač in drugih plazilcev, učinkoval pa naj bi tudi kot talisman<br />
in zaščita pred zmaji, zato se ga je prijelo tudi ime zmajevo zelišče.<br />
Popotniki in romarji so si z njim natirali utrujene noge in ga dajali v<br />
obuvala. Zaradi rahlega antiseptičnega učinkovanja je pehtran uspešno<br />
preprečeval okužbe stopal.<br />
Zdaj se pehtran uporablja kot ljudsko zdravilo za povečanje teka, lajšanje<br />
prebave in pospeševanje izločanja žolča. Učinkuje protivnetno,<br />
rahlo odvaja vodo in pomaga proti različnim parazitom. Uspešno blaži<br />
zobobol. Vsebuje veliko antioksidantov.<br />
Je pa tudi ena najbolj znanih začimb v svetovni kulinariki. V francoski<br />
kuhinji ima častno mesto, saj je skupaj s timijanom, drobnjakom, krebuljico<br />
in peteršiljem del mešanice svežih ali posušenih zelišč »fines<br />
herbes«. V evropski kuhinji je tudi nepogrešljiva sestavina holandske in<br />
bernske omake. Pehtran v maslu ali skuti dodajajo na zelenjavo, kuhane<br />
in pečene ribe ter zrezke. Dodajajo ga marinadam in kisom za vlaganje.<br />
Je zelo znana in priljubljena začimba za solate, zeliščne namaze,<br />
zeliščna masla in različne omake. Uporablja se za aromatiziranje kisa,<br />
vina in gorčice. Zanimiv okus dobi tudi oljčno olje z vejico pehtrana.<br />
Marsikdo pa ne ve, da je uporaba pehtrana v sladkih jedeh posebnost<br />
slovenske kulinarike v svetovnem merilu. Le kdo ne pozna edinstvenih<br />
jedi, kot so pehtranova potica, štruklji in narastki? Pehtran sicer<br />
zaradi dobrega učinka na prebavo dodajajo tudi grenčicam in ga<br />
uporabljajo kot aromatično začimbo v vinu in drugem alkoholu.<br />
In prav zadnje je bilo naš navdih za začetek zgodbe s stvaritvijo, za<br />
katero upamo, da bo nekoč postala zaščitni znak Ljubljane.<br />
Razlaga znaka<br />
Dejstva in spoznanja o povezavi pehtrana in zmaja smo vtkali v<br />
Legendo o zmaju in pehtranu, ki se odraža v znaku, ki spremlja vse<br />
izdelke iz serije. Znak zmaja v ščitu, obrobljenega s pehtranom,<br />
pomeni povezavo pehtrana kot talismana pred zmaji, hkrati pa<br />
pomeni tudi grb, ki ga povezuje z mestom Ljubljana. Zmaj v grbu<br />
je seveda narejen po navdihu najbolj znane podobe ljubljanskega<br />
zmaja z Zmajskega mostu. Naša vizija za izdelavo vrhunskih izdelkov<br />
pa se odraža v kroni na vrhu grba.<br />
<br />
Lana Urbančič Rak, Aleš Pevc<br />
Legenda o zmaju in pehtranu<br />
Pred davnimi časi je Jazonu in argonavtom prekrižal pot velik in<br />
mogočen zmaj, ki je živel na Ljubljanskem barju na obrobju zdajšnje<br />
Ljubljane. Jazon se mu je pogumno postavil po robu in se<br />
dolgo bojeval z njegovimi ognjenimi zublji. Po dolgem boju je<br />
premagal zmaja in ta je poražen pobegnil pod grajski grič. V boju<br />
je bil Jazon huje ranjen, zato so na pomoč poklicali najboljšega<br />
zeliščarja. Ta je Jazonu predpisal čudežno zelišče pehtran, po katerem<br />
je Jazon hitro okreval in s svojo posadko nadaljeval pot. Vest<br />
o Jazonovi ozdravitvi je dosegla številne ljudi in meščani so po<br />
zeliščarjevem receptu začeli pripravljati pehtranov eliksir za utrujene<br />
romarje in popotnike, ki so v mestu iskali oddih in počitek.<br />
Od tistih dni je pod Zmajskim mostom preteklo že veliko vode in<br />
zeliščarjevi zapiski z recepti so se izgubili. Na srečo pa so znameniti<br />
mojstri priprave pijač med raziskovanjem tradicionalnih postopkov<br />
znova odkrili recept za znameniti pehtranov napoj in ga Jazonu<br />
v čast poimenovali Dragon Fire (Zmajev ogenj).<br />
Foto: Pixaby<br />
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
38<br />
Pod drobnogledom<br />
Ob vili Mirasasso je vhod v Botanični vrt Sežana, ki je bil zaradi izjemnih naravnih in kulturnih elementov prvič zavarovan kot<br />
botanično-hortikulturni spomenik že leta 1949.<br />
Republiški turistični drobnogled TZS<br />
Slepi in nevedni<br />
mimo Sežane v Italijo<br />
»Tako kot vsako leto doslej tudi letos pričakujemo največ obiskovalcev v našem Botaničnem vrtu <strong>avgust</strong>a.<br />
Vstop vanj je prost, zato natančnega števila obiskovalcev ne vemo, saj statistično spremljamo samo<br />
vodene oglede po vrtu; lani si ga je tako ogledalo 2539 obiskovalcev. Ocenjujemo, da smo imeli lani okoli<br />
8000 obiskovalcev, letos pa jih pričakujemo več, saj v vrt zahaja čedalje več tujcev,« je dejala Ana Hrast iz<br />
Turistično informacijskega centra (TIC) Sežana.<br />
Rastlinjak iz leta 1890, ki je pomanjšana različica<br />
schönbrunskega rastlinjaka na Dunaju, ohranja vsa leta isto<br />
vlogo: v njem prezimujejo občutljive eksotične rastline.<br />
Sežana, ki je bila leta 1947 priključena nekdanji Jugoslaviji<br />
in je postala mesto leta 1952, se ponaša s številnimi<br />
zanimivostmi, tudi s sto in več let starimi slikovitimi hišami.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
Grška trgovska družina Scaramanga, živela je v Trstu, je leta<br />
1848 kupila posest, na kateri je zgradila poletno rezidenčno<br />
vilo Mirasasso. Ob njej je zasadila in uredila vrt, v katerega je<br />
postavila tudi stare dragocene kipe. Družina Scaramanga je<br />
bila lastnica vile in vrta do nacionalizacije leta 1948; zdajšnja<br />
lastnica je Občina Sežana.<br />
V Sežani je kaj videti, zagotovo pa med znamenitostmi mesta ob<br />
italijanski meji, ki šteje približno 14.000 prebivalcev, izstopa skrbno<br />
urejen Botanični vrt z naravoslovnim muzejem in galerijo ter<br />
multimedijskim prostorom, ugotavlja Republiški turistični drobnogled<br />
Turistične zveze Slovenije (TD TZS).<br />
Muzej je zdaj sicer žal zaprt, ker ga preurejajo (tudi s pomočjo<br />
evropskih sredstev); vrata naj bi znova odprl prihodnje leto. Je pa<br />
v vili Scaramanga pred vhodom v park postavljena na ogled zbirka<br />
fosilov na Krasu, ki pripoveduje o času, ko je bilo tod plitvo<br />
morje z bujnim življenjem.<br />
Botanični park ima zanimivo zgodovino, zato je dobro, da obiskovalci<br />
najprej obiščejo sežanski TIC, (domuje pred parkom), kjer jim<br />
razkrijejo tudi majhne skrivnosti iz zgodovine parka. In jim prijazno<br />
priporočijo, kaj naj si še ogledajo med obiskom Sežane, kje<br />
naj postojijo – denimo pred Judeževim drevesom (legenda po<br />
krščanskem izročilu o tem nenavadnem drevesu pravi, da naj bi se<br />
na takšno drevo obesil Juda Iškarijot, po katerem je dobilo ime), le<br />
nekaj metrov stran od TIC, kjer cesta zavije proti znameniti Lipici,<br />
kje se dobro obeduje ...<br />
»Prav neverjetno je, da si je kljub temu, da je vstop prost, lani ogledalo<br />
lep in poučen Botanični park z edinstvenimi drevesi, kot so<br />
sinja libanonska cedra, zlata himalajska cedra in še vrsta drugih,<br />
samo okoli 8000 ljudi! Ali res tisoči in tisoči le slepo in nevedno<br />
’drvijo’ skozi Sežano v Trst, Benetke in druga italijanska mesta?« se<br />
sprašuje Karel Vernik, predsednik TD TZS.<br />
V skrbno urejenem vrtu raste na enem hektarju 170 rastlinskih<br />
vrst in več kot sedemsto rastlin. Za obiskovalce so v hladu<br />
pod mogočnimi drevesi urejena prijazna »počivališča«.<br />
39<br />
Pod drobnogledom<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
40<br />
Pod drobnogledom<br />
Osamljen izvir reke Krke<br />
V Sloveniji je še slabih 200 kilometrov državnih makadamskih cest in<br />
utopično bi bilo pričakovati, da bodo v kratkem času na vse položili<br />
asfalt. Vzrok je znan: za vse bo zmanjkalo denarja. »Kvadratni meter<br />
polaganja asfalta na makadam stane od 40 evrov naprej, tudi sto,«<br />
pravi Pavle Hevka, podpredsednik RTD in vodja projekta vzdrževanja<br />
cest v Družbi za upravljanje investicij (DRI). Jih bo pa še letos nekaj<br />
prav gotovo dobilo »preobleko«.<br />
Pred kratkim so, denimo, asfaltirali osem kilometrov dolg makadamski<br />
odsek ceste Mlačevo–Krka. »Cesta pelje k izviru rečne lepotice<br />
Krke in vhodu v Krško jamo, torej je bilo tudi zaradi turističnega obiska<br />
asfaltiranje skoraj nujno,« dodaja Pavle Hevka. A turistov tod v<br />
času, ko je RTD obiskal izvir in obstal pred zaprtim vhodom v jamo, ni<br />
bilo. Niti enega! Bližnja gostilna je bila zaprta, pa čeprav smo bili na<br />
vrhuncu osrednje turistične sezone (tudi sicer je odprta samo ob<br />
koncih tedna in med prazniki). »Zelo žalostno. Le kdo je povsem odpovedal,<br />
da v sončnih poletnih dneh med tednom ni turistov, ne tujih<br />
ne domačih, v tako lepem naravnem okolju z znamenitostmi blizu<br />
izvira Krke? In prijetno hladno je, saj je pri izviru in vhodu v jamo v<br />
vročih dneh za 15 in več stopinj Celzija hladneje,« pravi Karel Vernik,<br />
predsednik RTD.<br />
Razumi, kdor more, da domačini ne znajo izkoristiti takšnih biserov in<br />
jih promovirati. Pa izvir Krke sploh ni osamljen primer, ugotavlja RTD,<br />
ki potuje nenapovedan (!) po vsej Sloveniji. Zato Karel Vernik pogosto<br />
spomni na to, da »v Sloveniji znamo delati, ne pa tudi tržiti, kot to<br />
znajo na primer v Avstriji«.<br />
<br />
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />
Na Muljavi, v gostilni pri Obrščaku, kjer je Krjavelj najpogosteje<br />
pripovedoval zgodbe o svoji kozi ali hudiču na barki, znajo<br />
poskrbeti za še tako zahtevne goste, zgovorni oštir Srečko Ilovar<br />
pa jim ponosno pokaže Jurčičevo spominsko sobo.<br />
Osamljen izvir Krke v čudovitem naravnem okolju<br />
Pregledno informativno tablo na Muljavi (prav tako pred<br />
izvirom Krke in še kje) »krasi« klop. Karel Vernik: »Klop je grda<br />
in neuporabna, poleti je vroča, pozimi najbrž mrzla. Le kdo<br />
bi sedel nanjo!? Hkrati je, milo rečeno, zelo nesimpatične<br />
oblike in iz materiala, ki res ni primeren za okolje, v katerem je<br />
postavljena.«<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
41<br />
Pod drobnogledom<br />
V neposredni bližini izvira Krke je pregledna informacijska<br />
tabla, ki usmerja turiste k znamenitostim v bližnji okolici in<br />
spomni, da vodi mimo Slovenska pisateljska pot.<br />
»Odkar je cesta asfaltirana, je pravi užitek kolesariti po tem delu<br />
lepe Slovenije,« je RTD dejal rekreativni kolesar Stane Debevec<br />
iz Notranjih Goric.<br />
Slovenska turistična revija <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>, nadaljevanje<br />
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu<br />
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353<br />
Avgust <strong>2018</strong><br />
Izdaja:<br />
Turistična zveza Slovenije<br />
Naslov uredništva:<br />
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,<br />
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,<br />
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si<br />
Svet revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>:<br />
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger<br />
Transakcijski račun:<br />
SI56 03100-1000010639<br />
Naročilo na <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> oddate na info@turisticna-zveza.si<br />
Celoletna naročnina je 32 evrov.<br />
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila<br />
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
42<br />
Skok k sosedom<br />
Rovinj (fotografija je simbolična)<br />
Zlato pero za<br />
morjeplovca Mitjo<br />
Hrvaška turistična skupnost in tamkajšnje ministrstvo za turizem sta že štirinajsto leto zapored tujim turističnim<br />
novinarjem iz Evrope in ZDA, ki pišejo o njihovi državi in njeni turistični ponudbi, podelila najvišje<br />
priznanje in nagrado zlato pero (zlato penkalo). Letos je to prestižno nagrado prejel publicist, novinar in<br />
znan morjeplovec Mitja Zupančič iz Ljubljane.<br />
Mitja rad postavlja v ospredje sredozemski akvatorij, morje in ljudi<br />
okoli sebe, zgodovino, črnilo in papir, fotografijo in neskončen jezik<br />
glasbe. Je virtuoz na harmoniki, njegov repertoar domačih in tujih<br />
pesmi je obsežen in počitniški dnevi na morju so tisti, ko najpogosteje<br />
zaigra, še zlasti dalmatinske pesmi med valovi hrvaškega Jadrana.<br />
Napisati in izdati si želi slovar dalmatinskih besed, ki se pojavljajo<br />
v teh pesmih. Izdal je že več knjig; med njimi Z morjem na ti,<br />
ki je šla za med, in Svetilniki z natančnim opisom, kje svetijo v Jadranskem<br />
morju.<br />
»Vsaka nagrada pusti sledi, zapisana s črnilom jo pusti dvakrat,« je ob<br />
prejemu zlatega peresa dejal Mitja Zupančič.<br />
To prestižno nagrado je leta 2012 prejela tudi novinarka Dnevnika<br />
Duša Podbevšek Bedrač, sicer dolgoletna članica republiškega turističnega<br />
drobnogleda Turistične zveze Slovenije.<br />
L. L.<br />
Slapovi Krke (fotografija je simbolična)<br />
Mitja Zupančič, strasten morjeplovec in letošnji<br />
prejemnik zlatega peresa<br />
Foto: Pixabay Foto: osebni arhiv M. Z.<br />
Foto: Pixabay<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust <strong>2018</strong>
Natečaj za izbiro kulinaričnih<br />
in gastronomskih spominkov v<br />
Alpski turistični regiji<br />
SLOVENIJA<br />
ALPSKA<br />
KULINARIČEN IN GASTRONOMSKI<br />
SPOMINEK<br />
Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem IGCAT je<br />
Slovenijo potrdil kot kandidatko za naziv Evropska gastronomska regija 2021.<br />
V projektu kandidature Slovenije za ta naziv sodeluje tudi TZS z natečajem za<br />
izbiro kulinaričnih in gastronomskih spominkov.<br />
Natečaj za kulinarične in gastronomske spominke je sestavljen<br />
iz dveh kategorij:<br />
1. Prehranski spominki<br />
2. Kuhinjski pripomočki<br />
Prijavo z a sodelovanje pošljite na info@turisticna-zveza.si<br />
najpozneje do 31. 8. <strong>2018</strong>.<br />
Spominke iz že obstoječe ponudbe naj društva ali posamezniki prinesejo<br />
na Turistično zvezo Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana,<br />
najpozneje do 10. septembra <strong>2018</strong>, do 10. ure.<br />
Ocenjevanje bo potekalo 11. septembra <strong>2018</strong>.<br />
Tričlanska komisija strokovnjakov bo izbrala prejemnike zlatega, srebrnega in<br />
bronastega priznanja. Poleg tega bo izbrala spominek iz vsake kategorije, ki<br />
ga bomo poslali na IGCAT, da ga lahko uporabi v promocijske namene oziroma<br />
uvrsti na mednarodno gastronomsko spominkarsko spletno stran.<br />
Uradna razglasitev rezultatov bo na Dnevih Slovenskega turizma v Portorožu<br />
8. in 9. oktobra <strong>2018</strong>, kjer bodo najbolje ocenjeni kulinarični in gastronomski<br />
spominki Alpske Slovenije obiskovalcem tudi na ogled.
Pridružite se nam in postanite del tradicionalnega<br />
Gostinsko-turističnega zbora Slovenije.<br />
HOTELI BERNARDIN,<br />
PORTOROŽ<br />
8. in 9. OKTOBER<br />
<strong>2018</strong><br />
WWW.GTZSLOVENIJE.SI<br />
HOTELIRSTVO<br />
GOSTINSTVO<br />
TURIZEM<br />
Z MEDNARODNO<br />
UDELEŽBO<br />
Portorož<br />
8.-9. oktober <strong>2018</strong><br />
‘18<br />
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz<br />
Evropskega sklada za regionalni razvoj
Change language