Revija Lipov list, avgust 2018

videopccenter

Dobre zgodbe v slovenskem turizmu

AVGUST 2018 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Gregor Födransperg – Fedr,

Slovenia Explorer

Turizem smo ljudje

Boštjan Mencinger, predsednik TD Bohinj

Potepanja

Žive planine nad Sočo

Trendi

Uporaba humorja v turizmu

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info


Tekmovanje za

2018

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

NAJ

Državna ocenjevalna komisija širom

po Sloveniji vsak dan ocenjuje tiste,

ki se potegujejo za prestižno priznanje

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2018.

Oddajte svoj glas tudi vi

preko spletne strani www.turisticna-zveza.si.

urejen in

gostoljuben

kraj

Od 11. avgusta do 10. septembra glasujete za:

NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj

Banovci, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Laško,

Lendava, Moravske Toplice,Podčetrtek, Radenci,

Šmarješke Toplice, Topolšica, Zreče

Mnenje komisije NAJ lepši in število – NAJ glasov gostoljubnejši s spletnega glasovanja turistični bosta kraj

Ankaran, Bled, Bohinj (Ribčev Laz, Stara Fužina,

Bohinjska Strokovna Bistrica), Bovec komisija – Čezsoča, bo kraje obiskala Cerkno, v poletnih Gozd Martuljek, mesecih

Kranjska Gora, Kobarid, in ocenjevanje Piran, Portorož zaključila z Lucijo, v septembru. Tolmin

Zaključek NAJ tekmovanja lepše – NAJ s podelitvijo gostoljubnejše priznanj najboljšim večje mesto bo

8. Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Velenje

Mesta in kraji, ki so lani osvojili prvo mesto, letos ne tekmujejo

Slovesna podelitev priznanj

pod pokroviteljstvom predsednika

RS Boruta Pahorja »Moja dežela – lepa in

gostoljubna 2018« bo 8. oktobra

v Portorožu.


KAZALO

NASLOVNICA

Planina Krstenica nad Bohinjem

INTERVJU 04-06

Gregor Födransperg – Fedr, Slovenia Explorer:

Ko bi si le več gostov želelo spoznavati

manj znano Slovenijo

FOKUS 12-15

TD Lesce: društvo, ki je preprosto – drugačno

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17

Boštjan Mencinger, novi predsednik TD Bohinj:

Ključno: odnos do ljudi – in med ljudmi

V SLOVENIJI NI DOLGČAS 19-23

POTEPANJA 24-25

Tradicija pašništva in sirarjenja nad dolino Soče

NAMIG ZA IZLET 26-27

Ljubljana: od Čebelje poti do nove

»čebelje« razstave v SEM

NA KOLESU 28-29

KULINARIČNI KOTIČEK 30-31

Na Praznik sira in vina in Kravji bal v Bohinj

TRENDI 34-35

Predstavitev turistične

Slovenije gostom na ladji križarki

INOVATIVNO 36-37

Legenda o pehtranu in zmaju

POD DROBNOGLEDOM 38-41

Slepi in nevedni mimo Sežane v Italijo

__ 30-31

UVODNIK

Vročina pripeka in sopara pritiska k tlom. Na srečo je blizu jezero in kmalu

se bo mogoče osvežiti v njem! A dostop do vode prepreči prva tabla:

Zasebno zemljišče. Prepovedano parkiranje. In zatem druga, tretja, četrta

... Iskanje kotička, kjer bi se bilo mogoče približati jezeru, ne da bi te že

vnaprej svarile prepovedi, postaja podobno Sizifovemu kotaljenju kamna

v hrib. In bi takšno tudi ostalo, če se ne bi dveh prepotenih obiskovalk

z druge strani Atlantika usmilila domačinka, ki nama je prijazno

odprla pot do jezera.

Bilo je v Quebecu, ob enem preštevilnih jezer, ki so posejana v tej kanadski

provinci, na naseljenem jugu. Fiktivne zapornice v podobi napisov:

Zasebno zemljišče so bile sicer tod postavljene skorajda povsod; zasebna

lastnina je pač sveta in ne more vsakdo lomastiti po njej. To me je spomnilo

na besede Nevenke Bogataj, raziskovalke na Andragoškem centru

Slovenije z doktoratom s področja gozdarstva oziroma gozdov (v knjigi

Na sončni strani Slovenije), da je »Slovenija ena redkih držav, kjer lahko

po mili volji in brezplačno lomastimo po (zasebnih) gozdovih, pa se tega

niti ne zavedamo«.

Res se ne. Pri nas je narava obče dobro in to se nam zdi nekaj povsem

samoumevnega. Kdaj ste se morali v Sloveniji obrniti v gozdu, ker ste stopili

na zasebno posest? Ali na kolovozu sredi travnika? Morda na potki, ki

reže polja? Ali tik pred jezerom, ki vabi h kopanju? Pred morjem? Vam je

kdo prepovedal piti iz naravnega izvira vode, na katerega ste naleteli

med potepanjem?

»Nič čudnega, da so narodni parki tako obiskani; verjetno so to bolj kot

ne edina območja, kjer imajo ljudje prost dostop do narave,« je razmišljala

prijateljica, s katero sva se na začetku junija potepali po quebeških

parkih. Ampak: ne mislite, da lahko v teh parkih mirno režete bližnjice,

uživate v brezpotjih ali na neoznačenih poteh, pozimi pa turno smučate,

kjer vas je volja. Ne morete. Poti, ki so namenjene obiskovalcem, so dobro

nadelane in jasno označene, tablice pa marsikje usmerjajo pohodnike,

pozimi tiste s krpljami, pa one s turnimi smučmi ...

3

Kazalo / Uvodnik

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici oktobra.

Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi

prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. septembra

2018 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

Kar seveda razumeš, saj je mogoče le tako nekako ohranjati ravnotežje v

parkih glede na čedalje večji turistični obisk. A če si (raz)vajen svobode

gibanja v domačem okolju, te to kar malce utesnjuje. In iskreno upaš, da

bo domače javno dobro to tudi ostalo; zato pa bi se bilo te dragocenosti

treba jasno zavedati in se do nje spoštljivo vesti. Do narave in do brezimnih

lastnikov. Tako si lahko obetamo, da je verjetnost, da bomo takšen

privilegij imeli tudi v prihodnje, večja.


Mateja Gruden, urednica


4

Intervju

Foto: Urban Štebljaj

Gregor Födransperg – Fedr, Slovenia Explorer

Ko bi si le več gostov želelo

spoznavati manj znano

– a izjemno lepo Slovenijo

»Zadnja leta se sezona obiskov čedalje bolj daljša. Pred leti smo začeli aktivneje delati okoli velike noči ali za

prvomajske praznike, zdaj pa je precej povpraševanja že marca. In dalj traja – do sredine novembra,« pripoveduje

Gregor Födransperg – Fedr, direktor agencije Slovenia Explorer, ki pripravlja izlete po Sloveniji za individualne

goste in manjše skupine turistov iz tujine; je ena najuspešnejših slovenskih agencij na tem področju.

Z letošnjim letom so izjemno zadovoljni: »Lanska sezona je bila nad vsemi pričakovanji, letošnja je celo še

boljša,« pravi sogovornik, ki je najprej prepotoval dobršen del sveta, preden je leta 2011 odprl agencijo.

Glede na vidno povečevanje turistov v Sloveniji – je med njimi že

tudi čedalje več gostov, ki se vanjo vračajo in/ali ostanejo v njej

dalj časa?

Gostje, ki odhajajo z nami na izlete po Sloveniji, z njimi večinoma dopolnijo

počitnice na Hrvaškem. Slovenija za večino (še) ni končna

oziroma samostojna destinacija. Redko kdo pride sem za dalj časa. Še

vedno smo nova, neodkrita destinacija. Dalj časa se tukaj zadržijo

praviloma samo tisti turisti, ki so bili že v drugih vodilnih evropskih

destinacijah. Redko kdo, ki Evropo obišče prvič, si izbere Slovenijo za

osrednji cilj. Je pa mogoče povečevanje števila turistov v zadnjih letih,

na Hrvaškem in (posledično) pri nas, pripisati tudi nemirom v sicer

priljubljenih poletnih destinacijah, kot so Turčija in nekatere severnoafriške

države.

Od kod pa večinoma prihajajo vaši gostje?

Naši gostje so tradicionalno večinoma Američani (teh je največ), Avstralci

in turisti iz zahodne Evrope, sicer pa prihajajo iz vsega sveta. Ne

nagovarjamo ključnih emitivnih trgov slovenskega turizma, kot so

Avstrija, Italija in Nemčija, saj pripravljamo izlete za individualne goste

in manjše skupine. Iz navedenih držav pridejo namreč večinoma

Lipov list - Avgust 2018


s svojim prevozom ali avtobusi. Opažamo pa, recimo, letos več individualnih

gostov iz Kitajske.

Pri vas je torej poudarek na individualnih gostih in manjših skupinah

...

Tako je, do osem gostov; le če so zaključene skupine, pripravljamo

programe tudi za več ljudi. To je bila povsem osebna odločitev – ko

sem odprl agencijo, sem se odločil za butični turizem in to se je pokazalo

za pravo pot. Med drugim tudi zato, ker ključne slovenske destinacije

in zanimivosti, kot sta Bled in Postojnska jama, ne prenesejo

množic. Po drugi strani pa imamo druga območja in zanimivosti, ki so

zelo lepi, a slabo obiskani in s skromnejšo turistično infrastrukturo,

zato so izleti tja primerni za posameznike ali manjše skupine.

Kako pa se vendarle soočate s težavami, ki jih prinaša turizem v

najbolj obljudenem delu leta (zdaj) v najbolj obljudenih delih

Slovenije, še zlasti, ker so ta območja praviloma največje slovenske

znamenitosti, ki jih imate tudi vi v ponudbi?

Gneči se v tem času ni mogoče povsem izogniti. Čeprav menim, da so

bila lanska poročanja o prezasičenosti s turisti v nekaterih destinacijah

pri nas prenapihnjena, še zlasti v Ljubljani ... Kakor koli, Bled in Postojnska

jama, po katerih je tudi pri nas največje povpraševanje, sta pač najmočnejša

magneta. Neznosni gneči se poskušamo izogibati tako, da

prihajamo na te destinacije ob urah, ko turistični obisk še ni tako velik

in ko se že umirja. Tako da poskušamo tudi na teh najbolj obremenjenih

turističnih točkah najti termine, ko niso najbolj obljudene.

Oglašujete od »klasičnih« ogledov Slovenije (Slovenija v enem

dnevu – z Bledom, Postojno, Predjamskim gradom in Ljubljano)

do bolj specializiranih ponudb, kot so Luksuzna Slovenija, Slovenija

za ljubitelje vina in piva, »izlet v neznano« ... Po katerih je

največ povpraševanja in zakaj, menite?

Po Bledu in Postojnski jami. Brez konkurence. Sledijo Škocjanske jame

in Piran; pa Lipica – ta je sicer občutno premalo promovirana; vsi turisti

poznajo lipicance, pa se jim niti sanja ne, da so slovenski. Tu promocija

očitno zelo šepa, saj ljudje sploh ne vedo, da Lipica obstaja.

Ljubljana?

Tudi. Naši gostje sicer večinoma začenjajo izlete v Ljubljani, pri izletih v

Ljubljano, ki jih pripravljamo za potnike na križarjenjih, ki se ustavljajo

ob slovenski obali, pa je po navadi tako, da odhajajo turisti v mesto

brez pričakovanj – za izlet se odločijo zato, ker je Ljubljana glavno mesto,

potem pa so nad njo izjemno navdušeni. Veliko jih reče, da je bil to

najboljši izlet na celotnem križarjenju. Ker je res lepa, navdušeni so nad

tem, da je jedro zaprto za promet in se lahko mirno sprehajajo po

njem, ima dobro kulinarično ponudbo, dovolj trgovinic za turiste ...

Lahko rečem, da je Ljubljana biser Evrope, še dokaj neodkrit.

»Zavezani smo k podrobnemu raziskovanju Slovenije, predstavljanju

njenih osrednjih znamenitosti in zanimivosti, obenem

pa razkrivamo tudi manj znane, a čudovite naravne, kulturne in

zgodovinske čudeže.« Kakšno pa je povpraševanje po njih?

Manjše. Mislim, da skoraj nihče ne pride sem samo zato, da bi, recimo,

pokušal naša vina. Večina se jih za takšne ture, kot je za ljubitelje vina in

piva, odloči, ko je že tu – in so vedno navdušeni. Je pa specializirano ponudbo

težko prodati. V ponudbi smo imeli, na primer, Dolenjsko, od izvira

do izliva reke Krke, res lep izlet, a ni bilo zanj nikakršnega zanimanja,

zato smo ga opustili. V ponudbi imamo Podčetrtek, Bizeljsko, Brežice ...,

kjer je tudi izjemno lepo, ampak se ti izleti slabo prodajajo. Zato smo pripravili

»izlet v neznano«: ker lahko vanj vključimo vse te destinacije, ki se

same po sebi ne prodajajo. In ko jih peljemo tja, so čisto navdušeni. Izlet

v neznano ni hit, nekaterim pa je vendarle všeč, da ne vedo, kam gredo,

in da doživijo nekaj, česar večina drugih ne bo; odkljukajo Bled in Postojno,

potem pa gredo še nekam, kamor preostali turisti ne odhajajo.

»Naš slogan je: ’Slovenija – dovolj majhna, da lahko

obiščete kar koli v enem dnevu, a obenem dovolj

velika, da jo raziskujete vse življenje.’ Mirno lahko

narediš program za ves mesec in se ne bodo dnevi

nič ponavljali. Tako zelo je raznolika.«

5

Intervju

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

V Sloveniji je zelo veliko izjemno lepih območij, a jih turisti prepogosto obidejo.

Lipov list - Avgust 2018


6

Intervju

Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info

»Lipica je premalo promovirana; vsi turisti poznajo lipicance, pa se jim niti sanja ne, da so slovenski,« ugotavlja Gregor Födransperg – Fedr.

Slovenija torej še zdaleč ni dovolj zrela turistična destinacija, da

je turistov, ki jih ne zanimajo samo njene osrednje zanimivosti

in ki se morda vračajo, da bi spoznali tudi manj znane lepote, že

razmeroma veliko?

Mislim, da je težava v promociji Slovenije. Če se nenehno poudarjajo

ene in iste zanimivosti ...

Ampak država potrebuje magnete; kako ustrezno razpršiti promocijo?

Težko je biti strokovnjak za to (nasmeh). Ampak zagotovo ne more

biti prav, če vabiš turiste še zlasti tja, kjer je zasičenost z obiskom že

precejšnja; to uporabi kot magnet, vendar si prizadevaj, da jih boš

prepričal, da bi si želeli doživeti tudi druge zanimivosti. In da bodo

tukaj več dni. Mislim, da je pravi pristop, da se Slovenijo razvija v destinacijo,

za katero ljudje vedo, da bodo imeli kaj početi, če bodo

ostali tukaj en teden ali več. Naš slogan je: »Slovenija – dovolj majhna,

da lahko obiščete kar koli v enem dnevu, a obenem dovolj velika, da

jo raziskujete vse življenje.« Mirno lahko narediš program za ves mesec

in se ne bodo dnevi nič ponavljali. Tako zelo je raznolika.

Ste znan popotnik; ali (tudi) za vas velja, da ste s potovanji

spoznavali – oziroma spoznavate, da je Slovenija resnično posebna

država izjemnih raznolikosti in zanimivosti na majhnem

območju?

Seveda! Če ne potuješ, se tega ne zavedaš. Ko veliko potuješ, še zlasti

v države izjemnih razsežnosti, pa uvidiš, kako posebna je tukajšnja

raznolikost. Imel sem turistko iz Aljaske, ki se je v Bohinju čudila, koliko

različnih dreves je na tako majhnem območju. Že v evropskem

merilu smo izjemno raznoliki. V zelo kratkem času doživiš mesta, alpski

svet, Kras, gozdove z medvedi, Panonijo ... Raznolikost se mi zdi

ključna prednost slovenskega turizma. In bogastvo tradicije, običajev,

navad ... Toliko zgodb, legend. Vsaka vas premore svoje.

Preden ste leta 2011 odprli Slovenia Explorer, ste vodili tudi v

tujini; kako to, da ste se odločili za nasprotno: predstavljanje

Slovenije tujcem?

Na potovanjih po svetu, kot popotnik in vodnik, sem opažal, kako

znajo ponekod lokalne agencije odlično tržiti tudi svoje drugo- ali

celo tretjerazredne zanimivosti. Marsikje so bila doživetja precej manj

zanimiva, kakršna so lahko pri nas, so jih pa znali odlično stržiti. Tudi

za visoko ceno. In turisti gredo na te izlete. Pri nas pa jih nekako ne

znamo prodajati.

Pa menite, da se večina ljudi v turizmu zaveda vsega tega, o čemer

ste pravkar govorili?

Dvomim. K temu pripomore tudi pregovorna slovenska značilnost,

da smo bolj skromni, kar za prodajo ni najboljše. Manjka tudi širina, ki

jo prinašajo potovanja, spoznavanje, kako je drugje – in uvid, kaj premoremo.

Če ne greš drugam, ne moreš vedeti, kako posebna je Slovenija.

Že leta se napoveduje, da bodo s sodobnimi tehnologijami

agencije izgubile svoj posel – ampak se to ne zgodi; kaj opažate

sami?

Mislim, da agencije ne bodo propadle. Za številne je čas denar in za

čas – in denar, ki ju potrebujejo za raziskovanje destinacije, doživijo z

nami (agencijami) veliko več; še zlasti, če destinacije ne poznajo. In če

je javni prevoz tako slab, kot je pri nas, bi jo sami odkrivali še teže.

Nam, kot ponudniku izletov, pa so sodobne tehnologije kvečjemu v

pomoč – z njimi se laže promoviramo, ljudje nas laže odkrijejo.

Kako pomembni pa so za zadovoljne goste turisti, za katere

prav tako že leta napovedujejo, da bodo s sodobnimi tehnologijami

sčasoma povsem nepotrebni?

Mislim, da bo ta poklic ostal. Zame je vodnik ključen. Imamo strog

izbor vodnikov, poleg tega jih stalno izobražujemo.

Vodite tudi vi?

Čedalje manj; sem in tja. Ampak ja – da ostajam v stiku s terenom, z

vtisi turistov iz prve roke.

Kateri pa so vaši najljubši kotički v Sloveniji, za katere bi tudi

radi, da bi jih videlo več vaših turistov?

Vsa Slovenija, ki je vzhodno (do južno) od Ljubljane – izjemno lepa je,

ima veliko za videti: Koroška, Štajerska, Pomurje, Dolenjska, Bela krajina

... Zelo lepo je tod, ponudba je dobra, cene so ugodne, ljudje pa so

pregovorno prijazni.


Mateja Gruden

Lipov list - Avgust 2018


7

Aktualno

Na letošnjem Strateškem forumu Bled o

kulturnem sodelovanju in povezovanju v turizmu

Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost prireja že trinajsti Strateški

forum Bled, ki bo 10. in 11. septembra; tema letošnjega foruma bo Onkraj razlik, naslov turističnega panela pa

je Turizem kot orodje za kulturno sodelovanje in povezovanje ljudi.

Na turističnem panelu bodo govorci in udeleženci poskušali odgovoriti

na vprašanja o vplivu novih tehnologij na kulturni turizem in

pregledali najnovejše trende v turizmu, med drugim uporabo tehnologij

blockchain v panogi; prisluhnili pa bodo tudi primerom dobrih

turističnih praks v Sloveniji in tujini, ki bodo zagotovo dragocene iztočnice

za nadaljnji uspešen razvoj slovenskega turizma v skladu s

sodobnimi tehnologijami.

Panel bo razdeljen na tri dele: uvodni del, ki nosi naslov Turizem kot

orodje za kulturno sodelovanje in povezovanje ljudi, sledila bo okrogla

miza z odprto razpravo na temo Kako bodo nove tehnologije vplivale

na kulturni turizem, je to znanstvena fantastika ali realnost?, v sklepnem

delu pa bodo na terasi Grand Hotela Toplice predstavljene kulinarične

posebnosti hišnega kuharskega mojstra Simona Bertonclja.

Panel bo 11. septembra v Grand hotelu Toplice in bo v angleškem jeziku.

TTA


Svetovna turistična organizacija pripravlja največje svetovno tekmovanje start-up

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) v sodelovanju s podjetjem

Globalia objavlja 1. UNWTO turistično tekmovanje start-up (1st UNWTO

Tourism Startup Competition), ki je največja pobuda na svetu doslej, namenjena

prepoznavanju zagonskih projektov, ki bodo vodili do preoblikovanja

turističnega sektorja.

Smo sredi četrte industrijske revolucije, kjer mora turizem izkoristiti najsodobnejšo

tehnologijo, ki se razvija z eksponentno hitrostjo, da ustvarja

nove poslovne priložnosti ter zagotovi konkurenčnost, rast in trajnostni

razvoj sektorja. V tem kontekstu je 1. mednarodno tekmovanje za zagon

turizma UNWTO namenjeno projektom, ki spreminjajo način potovanja

ljudi in doživljanja turizma.

V okviru tega razpisa bo dvajset najuspešnejših tekmovalcev prejelo

sponzorstvo, da bodo na letošnjem uradnem praznovanju svetovnega

dneva turizma 27. septembra (letos na temo Turizem in

digitalna preobrazba) v Budimpešti na Madžarskem predstavili svojo

zamisel žiriji vodilnih turističnih strokovnjakov, vključno z vrhunskimi

svetovnimi vlagatelji. Žirija bo nato izbrala deset finalistov, ki

bodo povabljeni k tekmovanju v okviru FITUR 2019 (španski mednarodni

sejem turizma, ki bo od 23. do 29. januarja 2019 v Madridu)

za končno nagrado, ki bo oblikovanje pilotnega projekta s podjetjem

Globalia.

Start-upi so vabljeni k prijavi na spletu do 3. septembra 2018. Več informacij:

www.tourismstartups.org.

TTA

Foto: Pixabay

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Lipov list - Avgust 2018


8

Aktualno

Osmi Dnevi slovenskega turizma v Portorožu

Ustvarjanje višje

dodane vrednosti

Dnevi slovenskega turizma, osrednji strokovni dogodek slovenskega turizma, bodo letos od 8. do 10. oktobra

v Portorožu. Na njih bo ključni poudarek na izzivih in izpolnjevanju ciljev Strategije trajnostne rasti slovenskega

turizma 2017–2021, torej doseganju višje dodane vrednosti v turizmu in povečanju turistične porabe.

Slovenski turizem se je poenotil v skupni viziji Slovenije kot zelene

butične destinacije za 5-zvezdična doživetja, ki ima za sabo tudi

kvantificiran strateški cilj povečanja vrednosti izvoza potovanj na štiri

milijarde evrov. Glavni generator te rasti bo morala postati večja dodana

vrednost turizma oziroma produkti, ki skoznjo dosegajo tudi

višje cene.

Leto 2017 je bilo za slovenski turizem četrto zaporedno rekordno

leto: z več kot 12,5 milijona prenočitvami ali 12,6 odstotka več kot

leto prej in s skoraj pet milijonov prihodov turistov ali 14,6 odstotka

več kot v letu 2016. Turizem je z izvozom potovanj ustvaril 2,39 milijarde

evrov. A analize kažejo, da rastemo po fizičnih in ne vrednostnih

kazalnikih. Katere so strategije in vzvodi za aktiviranje in maksimiranje

vrednosti? Kakšne bodo v bližnji prihodnosti? Katere tehnologije

bodo to omogočile?

09.00 – 09.30

09.30 – 10.00

10.00 – 10.30

10.30 – 11.00

11.00 – 11.30

11.30 – 12.00

12.00 – 12.30

12.30 – 13.00

13.00 – 13.30

13.30 – 14.00

14.00 – 14.30

14.30 – 15.00

15.00 – 15.30

15.30 – 16.00

16.00 – 16.30

16.30 – 17.00

17.00 – 17.30

17.30 – 18.00

18.00 – 18.30

18.30 – 19.00

19.00 – 19.30

19.30 – 20.00

20.00 – 20.30

20.30 – 21.00

21.00 – 21.30

65.

tekmovanja po

programu

Pozdrav prireditvi

GTZ

65.

tekmovanja po

programu

Ponedeljek 8. 10. 2018 Torek 9. 10. 2018 Sreda 10. 10. 2018

Srečanje turističnih

društev

(TZS)

Slovenija

gastronomska regija

2021

aktivnosti

MGRT, TGZ in OZS

Okrogla miza:

Natakar - torej sem

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

(TZS)

Novinarska

konferenca

PLENARNI DEL

DST

Start-up & Design

Management Café

(STO)

Dnevi slovenskega turizma – dnevi partnerstva

Tudi letos jih bodo v skladu s strateško usmeritvijo krepitve povezovanja

pri razvoju in trženju slovenskega turizma, v partnerskem sodelovanju,

organizirale vse večje institucije s področja turizma v Sloveniji: Slovenska

turistična organizacija skupaj z Ministrstvom za gospodarski

razvoj in tehnologijo, Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska

zbornica, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici

Slovenije, Združenje turističnih agencij Slovenije, Skupnost slovenskih

naravnih zdravilišč, Zavod Kongresno-turistični urad, Društvo turističnih

novinarjev Slovenije, Zbornica gorskih centrov – GZS,

Pohodništvo in kolesarjenje GIZ in drugi pomembni partnerji.

65.

tekmovanja po

programu

Zaključek

65.

SVEČANA PRIREDITEV

s podelitvijo priznanj DST

SLOVENSKI

TURISTIČNI FORUM

(STO)

Program DST

V okviru DST se bodo v treh dneh zvrstili številni pomembni dogodki:

Plenarni del DST z okroglo mizo in podelitvijo najvišjih priznanj

v turizmu, 65. Gostinsko turistični zbor, podelitev priznanj Moja

dežela lepa in gostoljubna in 21. Slovenski turistični forum.

V osrednjem, plenarnem delu, se bodo udeleženci po uvodnem pregledu

projektov za uresničevanje ciljev aktualne strategije in tudi analize

poslovanja slovenskega hotelskega sektorja osredinili na prednostne

strategije in ukrepe za preboj v slovenskem hotelskem sektorju.

Letošnja novost je Start-up & Design

management Café, kjer bodo

v start-upovskem vzdušju predstavili

strategije in primere dobrih

praks integracije dizajn menedžmenta

v poslovne procese za povečanje

konkurenčnosti in dodane

vrednosti. Rezultate svojega dela

bodo predstavile tri zmagovalne

ekipe z lanskega hackathona, ki so

ga prvič pripravili v okviru DST.

21. Slovenski turistični forum bo

namenjen turizmu prihodnosti –

novi organiziranosti slovenskega

turizma in spremenjeni vlogi destinacijskih

organizacij, novi krovni

komunikacijski rešitvi (v turistični

strategiji je na trženjskem

področju opredeljen tudi ukrep

priprave nove komunikacijske

platforme: t. i. Velike ideje, ki bo

učinkovito komunicirala zgodbo

»Slovenijo čutim kot zeleno butično

destinacijo«), produktom z

višjo dodano vrednostjo, kreativnim

pristopom ter strategijam in

tehnologijam za povečanje dodane

vrednosti v turizmu.

Se vidimo v Portorožu!

21.30 – 22.00


Več: www.dst.si

Lipov list - Avgust 2018


Slovenija je Evropska

gastronomska regija 2021

Slovenija je nosika naslova Evropska gastronomska regija 2021. Novico je 20. julija v imenu strokovne komisije

Evropske gastronomske regije (EGR) sporočila Diane Dodd, ki je ob tem dejala: »Slovenija nas je navdušila z

gastronomskimi presežki ter z zavezo k trajnostnemu razvoju in aktivnostmi, povezanimi z njim. Proizvodnja

hrane je tukaj na visoki kakovostni ravni, prav tako sta nas navdušila ponos in strast vseh, s katerimi smo se

srečali, ki ju kažejo pri spoštljivem ravnanju z okoljem. Na nas so naredili močan vtis tudi sodelujoči pri projektu

v prizadevanju, da Slovenija postane svetovno znana zelena država na področju gastronomije, trajnostnega

turizma, izobraževanja o prehrani in kakovostne preskrbe s hrano.«

9

Aktualno

Slovenija je nosika naslova Evropska gastronomska regija 2021. Novico

je 20. julija v imenu strokovne komisije Evropske gastronomske

regije (EGR) sporočila Diane Dodd, ki je ob tem dejala: »Slovenija nas

je navdušila z gastronomskimi presežki ter z zavezo k trajnostnemu

razvoju in aktivnostmi, povezanimi z njim. Proizvodnja hrane je tukaj

na visoki kakovostni ravni, prav tako sta nas navdušila ponos in strast

vseh, s katerimi smo se srečali, ki ju kažejo pri spoštljivem ravnanju z

okoljem. Na nas so naredili močan vtis tudi sodelujoči pri projektu v

prizadevanju, da Slovenija postane svetovno znana zelena država na

področju gastronomije, trajnostnega turizma, izobraževanja o prehrani

in kakovostne preskrbe s hrano.«

Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem

IGCAT je Slovenijo po uradni prijavi kandidature marca letos potrdil

kot kandidatko za naslov Evropska gastronomska regija 2021. Strokovna

komisija jo je obiskala med 17. in 20. julijem – z namenom, da

preveri njeno gastronomsko ponudbo, se sreča s predstavniki šestnajstih

deležnikov, ki so pristopili k projektu, in se podrobno seznani

s Knjigo kandidature Okusiti Slovenijo, ki jo je uredil etnolog Janez

Bogataj.

Strokovna komisija EGR, ki jo sestavljajo Diane Dodd, strokovnjakinja

za urbane in regionalne kulturne ter umetnostne strategije in predsednica

Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost

in turizem IGCAT, uradnega nosilca nagrade in platforme Evropska

gastronomska regija, Blanca Cros, strokovnjakinja za trajnostni turizem

in predstavnica Katalonije, Evropske gastronomske regije 2016,

Alfred van Mameren, strokovnjak s področja regionalnega razvoja in

predstavnik Severnega Brabanta, Evropske gastronomske regije

2018, in Jacinta Dalton, strokovnjakinja za strateški razvoj na področju

prehranskega razvoja, predstavnica Galwaya (zahodna Irska),

Evropske gastronomske regije 2018, se je na podlagi pisne prijave,

obiska v regiji, predstavitve in razprave odločila, da Slovenijo priporoči

upravnemu odboru IGCAT za nosilko naslova Evropska gastronomska

regija 2021. Ta bo Sloveniji podeljen na slovesnosti, ki bo v okviru

Evropskega tedna regij in mest 8. oktobra v Bruslju.

Komisija EGR je v Sloveniji spoznavala pestrost tukajšnje

gastronomske ponudbe.

Navdušila že zlasti povezanost različnih akterjev

Strokovna komisija se je med obiskom Slovenije srečala v ločenih tematskih

skupinah (izobraževanje, kmetijstvo, turizem in kultura) z

vsemi predstavniki šestnajstih deležnikov, ki so pristopili k projektu.

Tako strokovno komisijo kot IGCAT sta še zlasti navdušili njihova povezanost

pri pripravi in izpeljavi kandidature za naslov EGR 2021 ter

njihova zaveza, da jo usmerijo v izboljševanje kakovosti življenja, izobraževanje

na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega

razvoja gastronomije.

Partnerji projekta: ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za zunanje

zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za kulturo, Slovenska

turistična organizacija, Turistično gostinska zbornica Slovenije,

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Turizem Ljubljana, Turistično

združenje Portorož, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, Turistična

zveza Slovenije, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor,

Univerza na Primorskem, LAS Istre in Slovenski etnografski muzej so

strokovni komisiji predstavili svoje projekte, povezane s kandidaturo.

Od potice do čebel

Strokovna komisija EGR je med svojim obiskom v Sloveniji spoznavala

pestrost njene gastronomske ponudbe. Različne okuse Slovenije

so spoznavali pri kuharskih mojstrih Luku Jezeršku z Dvora Jezeršek

1768, Urošu Štefelinu iz Vile Podvin, Luki Koširju iz Gostišča Grič in

Igorju Jagodicu iz Restavracije Strelec, medtem ko jim je vinsko ponudbo

Slovenije predstavila Mira Šemič, sommelierka, diplomantka

4. stopnje WSET London, vinska akademičarka in direktorica kulinaričnega

vodnika Gault & Millau Slovenija.

Na Bledu so se seznanili s pripravo potice, pokušali doma pridelane

dobrote turistične kmetije Mulej, znane po sodobnem načinu pridelave

mleka, in si ogledali trajnostno usmerjeno ponudbo prvega

glampinga na svetu, ki je pred kratkim prejel šest zvezdic znamke

World of Glamping – Garden Village Bled. V Lukovici so obiskali sadovnjak

in Čebelarski center Slovenije, v Mariboru pa Višjo šolo za

gostinstvo in turizem, kjer so jim pripravili pokušnjo prigrizkov z mesno

slanino avtohtonega krškopoljskega črnega pasastega prašiča. V

Planici nad Framom so spoznali ponudbo iz domače kuhinje Barbare

Štern s turistične kmetije Pri Kovačniku, v vinski kleti Zlati grič v Slovenskih

Konjicah pa vrhunskih vin. V Ljubljani so si ogledali trgovinico

Dobrote Dolenjske in obiskali tržnico s prireditvijo Odprta kuhna.

TTA

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Lipov list - Avgust 2018


10

Dogaja se

V Polhovem Gradcu odprli

pravljično-doživljajski park

V Polhovem Gradcu so konec junija odprli doživljajski park, v katerem otroci na zabaven način spoznavajo

živali, rastline in druge značilnosti kraja, ki so ga poimenovali tudi po – polhih, kajpak! In prav polh igra

osrednjo vlogo v doživetju, ki je namenjeno še zlasti družinam, vrtcem in šolam, torej: otrokom. Ti polhu, ki

so ga zaradi zganjanja hrupa izgnali iz Polhograjske graščine, pomagajo iskati nov dom ...

Foto: Luka Dakskobler

Foto: Luka Dakskobler

Na poti je deset izvirnih umetniških

lesenih skulptur gozdnih živali

Park je namenjen še zlasti predšolskim

otrokom in učencem prve triade

Polhov doživljajski park, ki so ga uredili ob Polhograjski graščini, pod

obronki Polhograjske gore ali Sv. Lovrenca, je celovit turistični produkt,

ki ga sestavljajo: slikanica Polh rogovilež avtorja Uroša Grilca in

ilustratorke, domačinke Maše Kozjek; povest Polh in Gradec Stena

Vilerja in ilustratorja Igorja Ribiča ter istoimenska gledališka predstava

v izvedbi KUD Polhov Gradec; glasbena pravljica po slikanici Polh rogovilež

v izvedbi glasbenikov Sama Kutina in Ane Kravanja ter pripovedovalke

Nine Peče Grilc; Polhova knjižica kot didaktično-pedagoško

pomagalo na poti avtorice Nine Peče Grilc; deset izvirnih

umetniških lesenih skulptur gozdnih živali avtorja Matica Zakrajška in

njegove ekipe; otroški didaktični čebelnjak, hišica Živalska pošta in

brlog Jazbina; didaktični elementi in spretnostni leseni elementi; vodniki

interpretatorji.

Avtorja koncepta in vsebin Polhovega doživljajskega parka sta Uroš

Grilc in Nina Peče Grilc iz zavoda Škrateljc, katerega poslanstvo je inovativno

povezovanje naravne in kulturne dediščine ter oblikovanje

turističnih produktov.

od torka do četrtka pa od 16. do 20. ure. Cena obiska je pet evrov na

osebo. Park je mogoče obiskati tudi v spremstvu vodnika interpretatorja

oziroma pripovedovalca.

Projekt, ki povezuje

»Polhov doživljajski park je poseben, ker je povezal številne akterje, ki

si prizadevajo za razvoj kulture in turizma: Polhograjsko graščino, Tehniški

muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, čebelarstvo Božnar,

občino, KUD Polhov Gradec, Glasbeno šolo Emil Adamič in druge.

Tako je nastal projekt, ki promovira lokalno okolje in lokalne

akterje združuje v novi zgodbi družinskega turizma,« pa je o parku

povedal Franc Setnikar, župan občine Dobrova - Polhov Gradec.

M. G.

Spodbujanje otrok h gibanju v naravi

»Polhov doživljajski park je po Poti pastirskih škratov na Krvavcu druga

v nizu nastajajoče transverzale pravljično-doživljajskih poti po Sloveniji.

Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega

sveta in resničnih lastnosti živali ustvarja doživetja, ki otroke

spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in

kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in

razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost,«

je o parku dejal Uroš Grilc.

Park je sicer namenjen predšolskim otrokom in učencem prve triade,

pot je lahko dostopna in krožna; začne in konča se v grajskem parku.

Otroci potrebujejo za vsa doživetja na posameznih točkah približno

dve uri. Obisk parka je mogoč od petka do nedelje od 10. do 20. ure,

Park so uredili pod obronki Polhograjske gore

Foto: Luka Dakskobler

Lipov list - Avgust 2018


11

Dogaja se

Slovesnosti ob odprtju muzeja sta se udeležila tudi njegova največja ambasadorja – Ingemar Stenmark in Bojan Križaj.

Elan v Begunjah odprl

Alpski smučarski muzej

Begunjski Elan je na prvi poleti dan, 21. junija, v družbi smučarskih legend Ingemarja Stenmarka in Bojana

Križaja odprl Alpski smučarski muzej; tako je prvi izdelovalec smuči na svetu, ki premore svoj muzej. V

muzeju, ki so ga odprli ob tovarni v Begunjah, obiskovalci spoznavajo več kot sedemdesetletno zgodovino

podjetja. Elan so ustanovili 24. septembra leta 1945 na pobudo tedaj priznanega smučarskega skakalca in

izdelovalca smuči Rudija Finžgarja. Že kmalu po odprtju je začelo podjetje tlakovati sloves inovatorja in postavljavca

novih smernic na področju izdelovanja smuči, ki je pozneje velikokrat spremenil razvoj smučanja.

Slovesnosti ob odprtju muzeja sta se udeležila tudi njegova največja

ambasadorja – Ingemar Stenmark in Bojan Križaj, ki sta vso svojo

smučarsko pot prisegala na Elanove smuči. Stenmark, najboljši smučar

vseh časov, in Jeffrey Tirman, glavni izvršni direktor Elana, sta muzej

tudi uradno odprla.

Direktor Elanove zimske divizije Leon Korošec je ob odprtju muzeja

dejal, da je ta pomemben z dveh vidikov: je zgodba o pomembnem

mestu Slovenije v zgodovini smučanja in razvoja smučarske opreme,

v njem pa je prikazano, »kaj vse smo naredili v preteklosti in od kod

črpamo navdih za prihodnost«.

Podlaga za nastanek Alpskega smučarskega muzeja je bila priložnostna

razstava Z Elanom do zvezd, ki so jo ob 70-letnici Elana pripravili v

Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri. Kot je povedal Jeffrey Tirman, so

zamisel o muzeju podpirali tudi lastniki Elana. »To je njihov način, da

nekaj vrnejo ne le regiji, ampak vsej Sloveniji,« je dejal in dodal, da

tako ostajajo tradicionalno vpeti v lokalno okolje. »Naš namen je

ustvariti prostor, kjer lahko tako Slovenci kot tujci vidijo pomemben

del slovenske in športne zgodovine.«

Na Elanovih smučeh prva slovenska

zmaga v svetovnem pokalu

Obiskovalci muzeja, ki se razprostira na skoraj dvesto kvadratnih metrih

v dveh nadstropjih, lahko v njem poskusijo sestaviti smučko in se

preizkusijo na simulatorju smučanja po virtualni tekmovalni progi.

Med razstavnimi eksponati so tudi tisti, ki so najbolj zaznamovali Elanove

tekmovalne uspehe. Z njegovimi smučmi je Ingemar Stenmark

zmagal na 86 tekmah svetovnega pokala. V muzeju so na ogled prve

smuči, ki jih je uporabljal v svetovnem pokalu. »Nanje imam dobre

spomine, saj sem z njimi večkrat zmagal,« je povedal švedski smučar.

Kar nekaj eksponatov v muzeju pripada njegovemu največjemu tekmecu,

Bojanu Križaju, ki je z Elanovimi smučmi dosegel prvo slovensko

zmago v svetovnem pokalu. »Vesel sem, da sem del Elanove zgodovine,«

je dejal Križaj. Elan je bil vedno znan po inovativnosti, zato ni

nikdar razmišljal o menjavi smuči, poleg tega so za razvoj in servis

skrbeli vrhunski strokovnjaki, je še dejal.

Del muzeja je namenjen tudi drugim Elanovim vrhunskim izdelkom,

med drugim telovadnemu orodju, plovilom in jadralnim letalom.

Smuči za špansko kraljevo družino,

Ivano Trump, papeža in Putina

V muzeju je mogoče videti fotografije, kako španska kraljeva družina

smuča na Elanovih smučeh, pa Ivano Trump z njimi, ob obisku slovenskih

vernikov v Vatikanu leta 1993 so jih podarili papežu Janezu Pavlu II.,

Elanove smuči pa je leta 2011 prejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin.


Besedilo in foto: Janez Kuhar

Muzej je odprt vsak dan, razen nedelje in ponedeljka.

Lipov list - Avgust 2018


12

Fokus

Kamp Šobec s triglavsko kuliso

TD Lesce

Društvo, ki je

preprosto – drugačno

Zakaj je TD Lesce drugačno? Posebno? Zato, ker je največje turistično društvo v Sloveniji; ker je najbolj vključeno

v mednarodne turistične tokove; ker je odločilno vplivalo na razvoj in urejenost okolja, kjer deluje; ker je

verjetno najpremožnejše društvo v državi; in ker je najverjetneje društvo, ki ga vodita upravni odbor in predsednik

z najdaljšim stažem.

Društva za olepševanje kraja, kot so se nekoč pogosto imenovala

zdajšnja turistična društva, imajo dolgo tradicijo, ki sega v čase pred

drugo svetovno vojno. Praviloma so skrbela za urejenost kraja in dobro

počutje obiskovalcev. Pogosto so tiskala razglednice, zemljevide,

urejala sprehajalne poti, mogoče so celo imela svoje informativne

pisarne.

Po drugi svetovni vojni so marsikje tradicijo interesnega in prostovoljnega

povezovanja ljudi, ki jim ni bilo vseeno, kakšno je bilo okolje,

kjer so živeli, nadaljevala turistična društva. Nekatera, aktivnejša, so se

lotila tudi gospodarske dejavnosti, ki je pozneje prerasla v uspešno

podjetniško zgodbo. Zelo malo pa jih je, ki so uspela pri njej vztrajati

in jo pisati naprej. Lastniška preobrazba v devetdesetih letih prejšnjega

stoletja je z nastankom samostojne države odpihnila številne podjetniške

samorastnike med turističnimi društvi.

Zamisel

TD Lesce letos praznuje 60-letnico. Ustanovljeno je bilo torej v času,

ko so se začeli ljudje v tedanji Jugoslaviji povezovati v različne interesne

skupine, da bi lahko odločneje vplivali na okolje, v katerem so živeli.

Razlog za nastanek društva je bila tako pobuda posameznikov v

Lescah pri Bledu, ki so želeli na Šobcu, blizu sotočja Save Dolinke in

Save Bohinjke, v čudoviti naravi, kjer je bilo v davnih časih mokrišče z

majhnim bajerjem, urediti rekreacijski center. Radovljiški grofje, ki so

bili od 17. do 19. stoletja lastniki graščine v Radovljici, so na Šobcu

uredili ribnik ter v njem gojili ribe in pijavke, s katerimi so zdravili bolnike.

Tam so imeli tudi farmo psov in mlin.

Konec druge svetovne vojne je Šobec pričakal v zasebni lasti okoliških

kmetov, zapuščen in nerodoviten, pogosto poplavljen, travnikov za košnjo

skoraj ni bilo več, v gozdu pa so ostali skorajda samo borovci.

Lipov list - Avgust 2018


V Lescah je bila tudi glavna železniška postaja za Bled, ki je bil že

dolgo tega dobro znano letovišče. Na postaji je še vedno stavba,

v katerem je bila »kraljeva čakalnica« rodbine Karađorđević iz Beograda,

ki je imela ob Blejskem jezeru veliko vilo, v Lescah na Lipcah

pa tudi kraljevo hišo in igrišče za golf. Železnica in bližina Bleda

sta gotovo vplivali, da je bilo že pred drugo svetovno vojno tu

odprtih več dobrih gostiln in hotel. Sicer pa so v Lesce že davno

prej prihajali ljudje od vsepovsod, saj kraj velja za najstarejšo Marijino

božjo pot na Kranjskem, ki je bila romarska veliko prej, kot je

ta na Brezje.

Kratek sprehod skozi (turistično) zgodovino Lesc in Šobca pojasnjuje

temelje in razloge za to, da so se prav tukaj našli ljudje, ki so

imeli zamisel in dolgoročno razvojno vizijo. Ta je spodbudila močno

turistično gibanje, to pa zgodbo o avtokampu in rekreacijskem

parku Šobec, ki po kakovosti spada v evropski vrh. Prvotno zamisel

so od generacije, ki se ji je porodila, uspešno prevzele naslednje,

ki so skozi desetletja s prostovoljnim delom spremenile videz

Lesc, kamp Šobec pa pripeljale do petih zvezdic in v družbo

najboljših evropskih kampov.

Okolje

Društvo se je po začetnem obdobju pretežne skrbi za kamp

usmerilo v širše delovanje – na območje Krajevne skupnosti Lesce

in občine Radovljica, h kateri spada KS. V osemdesetih letih prejšnjega

stoletja je prav TD Lesce dalo pobudo za krajevni samoprispevek

za gradnjo komunalne infrastrukture in zanjo pridalo več

kot polovico potrebnega denarja. Tisti, ki so vodili društvo, so skupaj

z drugimi v kraju za celo desetletje prevzeli vodenje gradnje

kilometrov cest, kanalizacije, razsvetljave in pločnikov v KS Lesce,

ki šteje okoli 3500 prebivalcev (skupaj z vasmi Hraše, Hlebce in

Studenčice). To je bilo obdobje, ko so ljudje povsem pozabili na

besede mi in vi, ampak so bili – eno.

Še več je stvari, zaradi katerih je TD Lesce drugačno, posebno. Katero

drugo društvo je samo zagotovilo denar za žarni zid okoli pokopališča

in poslovilne vežice ter poskrbelo tudi za gradnjo? Poleg

tega drugim društvom v KS vsako leto zagotovi finančno pomoč za

njihovo delovanje. Domačemu gasilskemu društvu je kupilo gasilski

avto. Prvi maj je bil, je in bo praznik na Šobcu in kje drugje kot na

Šobcu se s sklepnim koncertom vsako leto konča prvomajska budnica

kot zahvala godbenikov za pomoč turističnega društva? Nogometni

klub nosi ime Šobec. In nič čudnega ni, da je praznik KS

Lesce 14. julija, na dan, ko so bile leta 1956 zasajene prve lopate v

Šobčevo blato, kjer je zdaj Rekreacijski park Šobec z najlepšim kampom

daleč naokoli.

Urbanizem

TD Lesce je z aktivnostjo svojih članov in vodilnih funkcionarjev v preteklosti

tudi pomembno vplivalo na razvoj Lesc. Že pred desetletji so

se zavedali, da je temelj vsakega razvoja urbanistična vizija. Lesce so

tako kot eno najhitreje rastočih naselij v Sloveniji že dolgo tega dobile

zazidalne načrte za razvoj kraja in njegove okolice. Društvo je dolgoročni

razvojni načrt za območje Šobca sprejelo že v devetdesetih

letih prejšnjega stoletja in ga še vedno uresničuje.

TD Lesce deluje v čudovitem naravnem okolju sotočja dveh veličastnih

rek med Jelovico in Karavankami. V neposredni soseščini

kampa so hipodrom, igrišče za golf, letališče, romarska cerkev na

Brezju, zibelka kovaštva Kropa, rojstni kraj Avsenikov, Bled, pot kulturne

dediščine, ki seznanja s kraji, kjer so se rodili znani Slovenci:

pesnik France Prešeren, pisatelj Fran Saleški Finžgar, čebelar Anton

Janša, jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik Matija

Čop in ne nazadnje Anton Tomaž Linhart.

13

Fokus

Nova restavracija v kampu Šobec

Lipov list - Avgust 2018


14

Fokus

Lesce s prvo romarsko cerkvijo na Kranjskem

Ker je bilo v Lescah in njihovi okolici skoraj nemogoče dobiti parcelo

za gradnjo hiše, je društvo skupaj s KS Lesce in radovljiško občino

poskrbelo za zazidalne načrte za zemljišča na obrobju Lesc. Še več,

društvo je tudi prevzelo projekt komunalnega opremljanja zemljišč.

Za to je ustanovilo lastno podjetje, ki je izpeljalo celoten projekt. Tako

lahko zdaj mladi gradijo hiše v domačem kraju, v Lesce pa so se priselili

tudi številni od drugod.

Podmladek

TD Lesce že od vsega začetka vsako leto nagrajuje tiste, ki najbolj

vzorno skrbijo za urejenost hiše ali stanovanjskega bloka, kjer živijo.

Društvo ima svoj turistični podmladek na osnovni šoli, ki poleg

svojega rednega programa že dolgo izdeluje in postavlja krmilnice

v kampu in skrbi, da so pozimi polne. Mentorji šole in društva

že desetletja za nagrado popeljejo podmladek na izlete po Sloveniji.

Številni šolarji, ki jih je turizem navdušil med udejstvovanjem

v turističnem podmladku, so bili pozneje receptorji v kampu Šobec,

in na desetine jih je svojo poklicno pot odkrilo v turizmu.

Ovire

A prizadevanja za zdaj enega najboljših evropskih kampov niso bila

vselej preprosta. Do kampa ni bila speljana javna kanalizacija, obči-

na pa je ni hotela zgraditi. Društvu poleg tega leta niso dovolili, da

bi lahko za kamp zgradilo lastno čistilno napravo. A društvo je premagalo

ti oviri, žal po skoraj dve desetletji dolgem prepričevanju

pristojnih. Zato je razvoj kampa začasno malce zastal. Čiščenje komunalnih

odplak je bilo seveda pogoj za gradnjo nove komunalne

infrastrukture in restavracije s trgovino, ki jo je dotlej zob časa že

močno načel. Kdo ve, zakaj se je bilo treba spopadati s toliko težavami?

A to je že druga zgodba ...

Lani je društvo naposled povsem obnovilo komunalno infrastrukturo

v kampu in zgradilo skoraj 18 kilometrov komunalnih vodov. Zgradilo

je novo lastno čistilno napravo, postavilo visokonapetostne daljnovode

za elektriko, zgradilo obsežno interno omrežje plinovoda za

oskrbo vseh objektov v kampu. Letos je bila končana gradnja nove

restavracije in trgovine, obnovljene so vse energetske naprave v sanitarijah,

zgrajene so bile nove sanitarije, kamp je bil deloma razdeljen

na parcele, jeseni bo porušena stara restavracija, urejeni bodo dodatni

»udobni« prostori (individualni komunalni priključki za vsako parcelo),

zgrajena bosta nov gospodarski objekt in lastna plinska postaja,

ki bo priključena na tranzitni plinovod. Vse našteto pomeni več

milijonov evrov, ki jih je društvo zagotovilo s svojimi sredstvi.

Ni naključje, da je društvo ob svoji 60-letnici v kampu Šobec doseglo

rekordne številke – z več kot 136.000 prenočitvami ali več

Lipov list - Avgust 2018


kot 50-odstotnim povečanjem v primerjavi s prejšnjim letom.

Kamp je v tej sezoni tudi zelo podražil storitve in s tem drzno začrtal

smer, v kakršno bi moral iti turizem v vsej državi. Višja kakovost

in občutno višje cene.

Podjetja

TD Lesce je ustanovilo pet podjetij, katerih edini lastnik je. Med

njimi je največje podjetje Šobec, ki upravlja kamp. Drugo je podjetje

Hitur, ki upravlja hipodrom v Lescah, s katerim ima društvo

velike razvojne načrte. Podjetje Turis je bilo ustanovljeno za uresničitev

projekta za stanovanjsko naselje petinštiridesetih novih

hiš (Plana Lesce) in za gradnjo komunalne infrastrukture. Podjetje

Turit ima v lasti večje zemljišče, kjer je skupaj z drugimi lastniki že

sprejet načrt za poslovno cono PC Lesce jug. Peto podjetje, Turin,

je v mirovanju, ustanovljeno pa je bilo, da prevzame upravljanje

preostalih nepremičnin v lasti društva.

Ljudje

In kdo so ljudje, ki vodijo društvo in njegovo dejavnost? V TD Lesce

in njegovih podjetjih sta samo dva redno zaposlena za nedoločen

čas (v podjetju Šobec). Trgovino in restavracijo v kampu

društvo oddaja v najem. Druge dejavnosti v kampu so sezonske.

V preostalih podjetjih društva ni nobenega zaposlenega. Ustanovljena

so bila zato, da je gospodarska dejavnost popolnoma in

pregledno ločena od društvene dejavnosti. Finance društva in

podjetij so povsem ločene, a zelo natančno in sproti nadzirane ter

upravljane.

Društvo, ki ima kot vsa druga najvišji organ skupščino, operativno

vodi upravni odbor, ki nadzira delovanje vseh podjetij, in razumljivo

je, da je predsednik društva najbolj vključen v ustvarjanje poslovne

politike podjetij in nadzor njihovega delovanja.

Društvo si je skozi desetletja uspešnega dela zagotovilo širok krog

sodelavcev, s pomočjo katerih opravlja obsežno gospodarsko dejavnost.

Ustvarilo si je tudi širok krog simpatizerjev. Vodilna misel,

ki jo društvo spoštuje ves čas svojega delovanja, je: »Vse, kar društvo

ustvari, mora biti najprej dobro za ljudi, ki tukaj živijo, nato pa

je zelo pomembno, da je dobro tudi za tiste, ki prihajajo k nam.«

Ali ni prav to vsebina slogana Turizem smo ljudje?

Dolgoročnost

Turistično društvo Lesce ima več kot 2600 članov. Od tega jih je

skoraj tretjina mlajših od 29 let. V vodenje društva sta bili v vsej

njegovi zgodovini vključeni dve generaciji. Prva, ki ga je ustanovila

in uredila kamp Šobec, je vodila društvo dobrih petindvajset let.

Zatem je prevzela vodenje skupina mladih, ki je na čelu društva že

več kot tri desetletja. Odtlej so leta seveda naredila svoje in nekoč

mladi se pripravljajo na predajo vodenja tretji generaciji.

Član upravnega odbora v poprečju ostaja na funkciji dobrih štiriindvajset

let; najdaljši staž pripada članu, ki je v upravnem odboru

že šestinštirideset let, »najmlajši« član je v njem eno leto. Predsednik

društva je član upravnega odbora petinštirideset let, od tega

štiriintrideset let kot predsednik. Člani upravnega odbora delo

opravljajo prostovoljno in zanj niso plačani. Posameznik z največ

opravljenimi prostovoljnimi urami je v letu 2017 opravil 1646 ur. V

vsem času delovanja v društvu ni bilo nobene nesklepčne seje in

skoraj nobene neopravičene odsotnosti.

A resnici na ljubo ... Vezi prostovoljstva, ki so bile stkane v preteklosti,

zaradi spremenjenih vrednot v družbi popuščajo. Za novo

generacijo bo treba poiskati novo »vezivo«.

In za konec vprašanje za razmislek. Ali naslov prispevka odraža

vsebino tega, kar je Turistično društvo Lesce?


Besedilo in foto: TD Lesce

Društvo je v doslej prejelo več kot 120 priznanj,

med njimi vsa najvišja priznanja s področja turizma,

tako v nekdanji Jugoslaviji kot v Sloveniji

ter v občini in kraju. Veliko mednarodnih visokih

priznanj je dobilo za kamp Šobec, ki je bil uvrščen

med najboljše kampe v Evropi.

15

Fokus

Šobčev bajer, v ozadju najvišji vrh Karavank, Stol

Lipov list - Avgust 2018


16

Turizem smo ljudje

Foto: TD Bohinj

Boštjan Mencinger, novi predsednik TD Bohinj

Ključno: odnos do ljudi

– in med ljudmi

»Turistično društvo Bohinj naj ne glede na način organiziranosti postane najpomembnejši turistični akter v

Bohinju, ki bo v okviru svojih dejavnosti skrbel za razvoj in ustrezno kakovost storitev ter zagotavljal pošteno

plačana in dobra delovna mesta za Bohinjce. Z dobrim poslovanjem bo lahko optimalno izpolnjeval tudi svoje

osnovno poslanstvo – družbeno odgovorno društveno dejavnost.« Tako je v časopisu TD Bohinj Pri nas doma

uvodoma zapisal Boštjan Mencinger, novi predsednik bohinjskega društva. Domačin, nekdanji direktor družbe

Žičnice Vogel, je predsedovanje prevzel konec maja.

Boštjan Mencinger je bil pred tem podpredsednik društva; predsedovanje

je prevzel po smrti dotedanjega predsednika Janeza Pristavca,

za tri leta.

»Ne dvomim, da bomo dosegali dobre rezultate, saj se je že v zadnjih

letih delalo dobro, trendi v turizmu in gospodarska rast pa nam za

zdaj gredo na roko. (...) Predsednik društva kot zastopnik odgovarja za

njegovo delovanje in poslovanje, zato si bom prizadeval, da bomo

delali kot izjemno dobri gospodarji na področju tržnih dejavnosti

društva in da bomo skrbeli tudi za razvoj društvenih dejavnosti, ki jih

bo financiral tržni del,« je v časopisu Pri nas doma še zapisal Boštjan

Mencinger.

TD Bohinj ima zdaj sicer nekaj več kot štiristo članov, v njem je redno

zaposlenih štirinajst ljudi, v glavni sezoni pa ima skupaj s študenti

okoli petdeset zaposlenih.

Čas na Voglu

V Bohinj oziroma domačo vas Kamnje se je vrnil po študiju (elektrotehnike)

in »začasnem delu« finančnega analitika v Ljubljani; začasnem

zato, ker je vedel, da se bo prej ali slej vrnil v Bohinj. Po vrnitvi

se je zaposlil na komunali na Občini Bohinj, po treh letih pa se je

povzpel više – dobesedno in v prenesenem pomenu: leta 2012 je

prevzel mesto direktorja družbe Žičnice Vogel.

»Za Bohinj je dragocen. Hoče se dokazovati doma in spreminjati svoje

okolje na bolje. Ko je zasedel vodilni položaj, je najprej ustvaril stik

Lipov list - Avgust 2018


Kamp Danica v Bohinjski Bistrici

z ljudmi v turizmu in v Bohinju nasploh. Kajti, kot pravi, vse se pač

začne, če znaš gostu zaželeti lep dan.« Tako je v Dnevniku dve leti po

tem, ko je Boštjan Mencinger prevzel mesto direktorja, zapisal novinar

Miran Šubic.

Z delom v turizmu tedaj ni imel izkušenj; bil je predvsem gospodarstvenik

oziroma finančnik, a podjetje je potrebovalo (tudi ali še zlasti)

ta znanja, pripoveduje. Še bolj pa je potrebovalo nekoga, ki je vešč

komunikacije z ljudmi, nekoga, ki zna motivirati zaposlene, ki poskrbi

za urejene odnose z njimi in med njimi, poudarja; v turizmu je to

sploh pomembno.

Za Vogel se je z njegovim mandatom začel poslovni preporod, navzlic

razmeroma zelenim zimam; je pa zato toliko bolj cvetel poleti, s

čimer je bil prvo slovensko smučišče, ki je bilo že skorajda bolje obiskano

v poletnih mesecih kot v zimskih.

Aktiven v svetniški skupini

Po petih letih je Boštjan Mencinger sklenil, da je bilo dolgih delovnikov

in stresa dovolj; pričakoval je prvega otroka in ni hotel, da bi bil

oče zgolj poredkoma. Odprl je svoje svetovalno podjetje, po odhodu

z Vogla pa je postal tudi bolj aktiven v TD Bohinj. Poleg tega je že

nekaj let v opozicijski svetniški skupini z Bojanom Travnom na čelu in

si tudi tako prizadeva za izboljševanje razmer v bohinjskem turizmu.

»Že lani jeseni smo, recimo, po neznosni gneči, ki jo je prineslo vroče

poletje, občini predstavili ukrepe za blažitev težav v najbolj obremenjenem

času. To so ukrepi, ki so z letošnjim poletjem prinesli novosti

na področju prometa: dražje parkiranje tik ob jezeru in razmeroma

poceni ali brezplačno parkiranje na lokacijah, ki so bolj oddaljene od

jezera, ter uvedba brezplačnega javnega prevoza od teh parkirišč do

ključnih zanimivosti in izhodišč za planinske izlete.«

Foto: TD Bohinj

sicer že prepoznan kot ena ključnih gospodarskih panog, je dejal.

Prizadeval si bo za izdelavo podrobnega prostorskega načrta na območju

kampa TD Bohinj Danica v Bohinjski Bistrici, povečanje kampa

in dvig ravni storitev (kamp je pred kratkim pridobil štiri zvezdice, a si

bo društvo prizadevalo še za peto).

Gostilno Danica naj bi v prihodnjih letih razvili v reprezentativno bohinjsko

gostilno. »Že zdaj ima kakovostno kuhinjo, jo pa še vedno

večinoma obiskujejo gostje kampa; želel bi si, da postane priljubljena

tudi med drugimi gosti.«

Vpeti v prizadevanja za zeleno mobilnost

Druga izhodišča, ki jih je Boštjan Mencinger še navedel ob svoji kandidaturi,

so še: usposabljanje kadrov in skrb za kakovostno delo; skrb za

ohranjanje in neprekinjenost upravljanja dostopa do slapa Savice (tudi

to delo je v pristojnosti društva že od začetka njegovega delovanja

pred dobrimi sedemdesetimi leti); iskanje dodatnih priložnosti za širitev

in nadaljnjo rast poslovanja in zaposlovanja v društvu; skrb za večji

ugled TD v Bohinju in sodelovanje z drugimi akterji turizma v destinaciji.

To je, še zlasti s Turizmom Bohinj, zelo dobro, pravi sogovornik. Med

drugim je tudi društvo tesno vpeto v prizadevanja za zeleno mobilnost,

ki jo Turizem Bohinj v zadnjih letih dosledno razvija in promovira;

tako so pred kratkim v kampu Danica gostom ponudili možnost najema

dveh priljubljenih električnih vozil: VW e-Golf in Renault Zoe Q90.

Kako lepo je v Bohinju!

Boštjan Mencinger se je vedno želel ustaliti pod obronki domačih

bohinjskih gora ... Toda: koliko zdaj, spet kot domačin, sploh še opazi

lepote, ki ga obdajajo? »Zagotovo manj kot takrat, ko nisem bil tukaj.

A se znam občasno opomniti na to,« se nasmehne sogovornik.


Mateja Gruden

17

Turizem smo ljudje

Kamp Danica: proti petim zvezdicam

V kandidaturi za predsednika TD Bohinj je Boštjan Mencinger predstavil

devet izhodišč za nadaljnje delo društva.

To naj bi zagotavljalo še boljše podporno okolje za sobodajalce – z,

na primer, izobraževanjem o novih tehnologijah in trendih, ki čedalje

bolj vplivajo na uspešnost oddajanja turističnih nastanitev (društvo je

sicer že v prvih letih po ustanovitvi – leta 1946 – ponujalo dobrih

dvesto postelj v zasebnih sobah, tako da je trženje nastanitvenih

zmogljivostih članov eden ključnih temeljev delovanja društva).

Društvena dejavnost naj bi se okrepila in nadgradila – na vseh ravneh:

organizacije prireditev (največje so Vasovanje, Kmečka ohcet,

Kresna noč, Praznik sira in vina ter Kravji bal), izletov, pohodov, ogledov

dobrih primerov v turizmu in podobno ter vpetosti v življenje v

občini na splošno; tako nameravajo v društvu poskrbeti za prevoze

starejših članov TD k zdravniku in po drugih nujnih opravkih v sodelovanju

z Društvom upokojencev Bohinjska Bistrica (storitev so ponudili

tudi občini za vse prebivalce).

Novi predsednik TD Bohinj si želi turizem približati Bohinjcem, še zlasti

mladim, kot obetavno poslovno priložnost – turizem je v občini

Slap Savica

Foto: Michael Matti/www.slovenia.info

Lipov list - Avgust 2018


18

TZS

Turizmu pomaga lastna glava

V Naklem uresničili

festivalsko temo in

ustvarili svet Ivane Kobilce

Turistični krožek, ki deluje na OŠ Naklo že enaindvajset

let in ki v povprečju šteje dvajset učencev, se vsako leto

loti razpisane teme festivala Turizmu pomaga lastna glava.

Tudi v minulem šolskem letu se je prijavil na festival:

predstavil je slovito slovensko slikarko Ivano Kobilco, ki

je dve poletji slikala v Podbrezjah pri Naklem. Tukaj je nastala

njena znamenita slika Poletje, ki je leta 1891 požela

izjemen uspeh na Pariškem salonu.

V krožku so se domislili, da bi sredi vasice postavili prizorišče slike, v

bližini pa umetniško kavarno, kjer bi se zbirali ljubitelji kulture. Z zamislijo

so navdušili tamkajšnje kulturno društvo, ki jim je pri izdelavi projekta

priskočilo na pomoč in jih spodbujalo pri delu.

Njihov cilj tako kmalu ni bil več samo nastop na festivalu, kjer so prejeli

srebrno priznanje za projekt in zlato za nastop na tržnici, temveč

prireditev za domačine v okviru občinskega praznika Na vasi se dogaja,

ki je bil letos 16. junija.

Člani krožka so s pomočjo mentorice Petre Korenjak Marčun naredili

čudovite kulise, starinski plot, spletali so kite cvetja, Lea Pavlič, mlada

nadarjena umetnica, je igrala Ivano Kobilco, Živa Fortuna pa njeno

sestro Fani. Učenci nižjih razredov so igrali vaške otroke. Bržkone je

odveč zapisati, da so navdušili občinstvo.

Festival Turizmu pomaga lastna glava tako v Naklem ni sam sebi namen;

vsako leto doseže svoj cilj: širjenje vedenja in znanja o turizmu.

L. L.


Foto: OŠ Naklo

kuHaLnica

2018

9. oktober

Portorož

65.

Državno tekmovanje za Zlato kuHaLnico

9.00–15.00 tekmovanje učencev osnovnih šol

v pripravi rižote in vanilijeve kreme s sadjem

ter ogled receptur

16.00 razglasitev rezultatov in

podelitev Zlate kuhalnice

Portorož

Sodelujoče šole:

OŠ Marije Vere Kamnik

OŠ Železniki

OŠ Cerkno

OŠ Blanca

OŠ Frana Erjavca Nova Gorica

OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad

OŠ Gorišnica

OŠ Dušana Flisa Hoče

OŠ Majšperk

OŠ Radlje ob Dravi

OŠ Vič Ljubljana

OŠ Ig pri Ljubljani

OŠ Jožeta Krajca Rakek

OŠ Ivana Skvarče Zagorje

OŠ Antona Ljubno ob Žnideršiča Savinji

OŠ Ljubno Antona ob Žnideršiča Savinji

Ilirska Bistrica

oglasLLzk18_1a.indd 5 20/07/18 13:45

Lipov list - Avgust 2018


V Sloveniji ni dolgčas

V Lendavi bo dišalo

po bograču

Bogračfest je tradicionalna kulinarična prireditev v Lendavi, ki bo letos

že štirinajsto leto zapored: v soboto, 25. avgusta. Na njej tekmovalne

ekipe iz različnih držav tekmujejo v kuhanju bograča. Razporejene

so ob Glavni ulici v starem mestnem jedru in ob Kranjčevi ter

Mlinski ulici. Ta dan Lendava živi in diha za Bogračfest. Obiskovalci se

gibajo med tekmovalnimi ekipami, ki skrbno pripravijo svoja tekmovališča

z različnimi lokalnimi pridelki, okraski in jedmi ter lokalnimi

vini, ki jih lahko obiskovalci tudi pokušajo. Najlepše urejeno tekmovališče

je na koncu nagrajeno. Vsem ekipam sicer zagotovijo enake sestavine,

iz katerih nastanejo različni bograči. Te ocenjuje strokovna

komisija, ki jo sestavljajo profesionalni kuharji in ki ob koncu tekmovalnega

dela prireditve razglasi zmagovalca v kuhanju bograča –

mojstra bograča.

Več: www.lendava-lendva.si


Starotrški

dan v Šaleku

Pod edinstvenim Šaleškim gradom se skriva pravi vaški trg

– z vaško gostilnico, cerkvico in gostoljubnimi vaščani. Na

njem bodo v soboto, 18. avgusta, obujali življenje trga nekoč

s predstavitvijo rokodelcev, na gradu pa bodo gostili Šaleško

gospodo, ki bo obiskovalcem pričarala pravi grajski utrip. A v

Šaleku bo živahno že prej: v četrtek bo tamkajšnje turistično

društvo pripravilo vodene oglede Šaleka in Šaleškega gradu

za otroke, v petek pa si bodo obiskovalci lahko ogledali tamkajšnji

gasilsko-vaški muzej.

Več: www.td-salek.si

Foto: arhiv TD Šaleki

V Cerkljah bo

Fest po rokovem

V Cerkljah so živeli ali še živijo številne šege in navade, povezane

s cerkvenimi prazniki, ki so uravnavali vsakdanje in praznično

življenje domačinov. Leta 2010 je lokalno društvo obudilo

Semenj na rokovo, ki odtlej vsako poletje popestri utrip kraja.

Ime prireditve se je v zadnjih letih preoblikovalo v Fest po rokovem,

saj pri njej sodeluje čedalje več društev in združuje pestro

paleto športnih, kulturnih in zabavnih vsebin. Letos bo v petek

in soboto, 24. in 25. avgusta, v teh dveh dneh pa se bodo v

Cerkljah zvrstili številni dogodki, med njimi turnir trojk v ulični

košarki, kolesarska dirka za kralja in kraljico Krvavca, folklorni

festival, različne delavnice za vse starostne skupine, zeliščarski

kotiček ... Za glasbeno popestritev bodo v petek poskrbele lokalne

glasbene skupine, konec večera pa bo pripadel glasbeni

skupini MI2. V soboto bo obiskovalce na glasbenem odru zabaval

Dejan Vunjak.

Več: www.tourism-cerklje.si


20

V Sloveniji ni dolgčas

Zero Tour – za

zeleni turizem

Zero Tour je dogodek, ki promovira uporabo lokalnih

virov in trajnostne mobilnosti v turizmu in

življenju na splošno. Udeleženci se na njem prehranjujejo

izključno z živili iz lokalne pridelave in

brez nepovratne embalaže ter za prevoz uporabljajo

električna vozila. Cilj dogodka je ustvariti nič

odpadkov za odlaganje na deponijo in uporabljati

zgolj prevozna sredstva brez ogljičnega odtisa in z

uporabo domačih obnovljivih virov energije. V soboto,

1. septembra, se bodo udeleženci Zero Toura

zbrali ob 9.30 v Stični na parkirišču pred samostanom.

Ob 10. uri se bodo odpravili na turistično vožnjo,

ki se bo končala na prizorišču za piknik. Dogodek

bodo sklenili s predavanjem o trajnostnem

razvoju.

Več: www.zerotour.eu

Foto: Pixabay

Pohod ob

Rapalski meji


V Framu prvič

rimske Furinalije

Izjemna kulturna dediščina v Framu, rimski vodovod, je del

širše zgodbe celotnega spodnjega Podravja v obdobju

rimskih provinc. Ta veličastni pomnik so odkrili leta 1936, a

je bil »pozabljen« vse do leta 2015, ko ga je znova odkrilo

Društvo za razvoj. Občina je uredila dostop do njega in postavila

označevalno tablo, društvo pa je ustvarilo zabaven

in poučen turistični program, enodnevno prireditev, ki oživlja

dva tisoč let staro zgodovino skozi poustvarjanje vsakdanjega

življenja tako slehernika kot patricija ali legionarja.

Vključeni rokodelci in obrtniki bodo prikazali kamnoseštvo,

lončarstvo, oblikovanje ženskih pričesk rimske dobe,

oblačilno kulturo, zelišča, predstavili in pripravili bodo takratno

kulinariko. Rimljani so namreč enkrat na leto pripravili

praznovanje v poklon zaščitnici podzemnih izvirov,

boginji Furini, poimenovano Furinalije. V Framu bodo tako

letos v začetku septembra (8.) prvič pripravili Furinalije.

Obred daritve bodo izvedli varuhi Zlatega studenca (osem

legionarjev in osem svetnic).

Več: www.naprejfram.si

Turistično društvo Žiri pripravlja v nedeljo, 16. septembra,

že 14. vseslovenski pohod ob rapalski meji.

Pohodniki se bodo nanj odpravili v spremstvu vodnikov

iz štirih smeri: Žirov (začetek pohoda bo ob

9. uri pred Zadružnim domom), Sovodenj (ob 9.30

pred Zadružnim domom), Spodnje Idrije (ob 8.15

pred avtobusno postajo) in Ledin (ob 10.30 pred

domačijo pr' Jureč). Cilj vseh pohodnikov bo na Mrzlem

vrhu pred planinsko kočo Mrzlik, kjer bo ob

12. uri družabno srečanje s kulturnim programom.

Poskrbljeno bo tudi za varen spust v dolino, prav

tako v spremstvu vodnikov.

Lipov list - Avgust 2018


Osemdeset let sušilnice sadja

na Gradežu pri Turjaku

Na obrobju Ljubljane, nad Turjakom, se vzpenja hribovska vasica Gradež, v kateri se skriva zakladnica ohranjene

dediščine, v kateri je najbolj znamenita sušilnica sadja, ki letos praznuje osemdeset let obstoja.

Gradež, ki leži na višini 600 metrov, je ena najstarejših vasi v občini

Velike Lašče; od Ljubljane je oddaljena le 25 kilometrov. Ime je

dobil po starem gradišču na sosednji Sloki Gori, kjer so se začele

prve poselitve; dvor Grades je prvič omenjen v turjaških listinah

leta 1352.

Leta 2003 je bilo v vasi ustanovljeno Društvo za ohranjanje dediščine,

ki skrbi, da nekdanje šege in navade ne bi utonile v pozabo.

Ministrstvo za kulturo mu je podelilo status društva v javnem interesu

na področju kulture, Turistična zveza Slovenije pa status turističnega

društva.

Člani društva si prizadevajo za ohranitev kulturne in naravne dediščine

ter ekološke kmetijske in turistične dejavnosti. Skrbijo, da

ostajajo živi stari recepti in ročne spretnosti (izdelovanje zobotrebcev,

papirnatih rož, predpražnikov iz ličkanja, košar in metel),

ter obujajo nekdanje šege (večer na vasi, »mačkarada« …). V društvu

deluje tudi skupina ljudskih vokalistk Suhe češplje, ki igrajo

na priročne domače »inštrumente«: perilnik, žago, grablje, košaro

(procko), česalnik za lan, vedro in lončene base.

21

V Sloveniji ni dolgčas

Sušilnica sadja in Praznik suhega sadja

Največja znamenitost v vasi pa je sušilnica sadja na drva iz leta

1938, ki je v Sloveniji edina še delujoča vaška sušilnica. Lani je bila

znova obnovljena, načrtujejo pa tudi dozidavo spominske sobe.

Ekološko pridelano sadje sušijo brez škodljivih dodatkov. Poleg

sušilnice so v Gradežu na ogled še zbirka stare opreme in orodja,

črna kuhinja iz leta 1856, gostilniška klet iz 18. stoletja, čebelnjak,

stari vodnjaki, kozolci, hiša skladatelja Marija Kogoja, dve Marijini

kapelici …

Vse te znamenitosti pa si je mogoče ogledati na osrednji prireditvi

v vasi, Prazniku suhega sadja, ki bo 16. septembra od 12. ure naprej.

Prireditev, ki jo prireja tamkajšnje društvo, obsega prikaz sušenja

sadja v peči na drva in drugih tradicionalnih opravil, razstavo

ohranjene dediščine, gobarsko razstavo, tržnico z izdelki domače

obrti, srečelov s samimi »polnimi« srečkami in jedi, pripravljene na

tradicionalen način: prosena kaša s suhimi slivami, ajdova kaša z

jurčki, golaž iz kotla (poleg klasične ponudbe mesa) in domače

slaščice po starih receptih.

Ob 14. uri bo kulturni program, ob 15. uri bodo za otroke organizirali

Parnasovo delavnico, pastirske igre in lokostrelstvo.

Popoldne se bo začela veselica z ansamblom.

Pohod po Trubarjevi rojstni fari

Poleg Praznika suhega sadja pa bo 16. septembra tudi Pohod po

Trubarjevi rojstni fari (za Pot po Trubarjevi rojstni fari je društvo

leta 2016 prejelo priznanje TZS za najboljšo tematsko pot v regiji

UE Ljubljana). Ta poteka od Doma krajanov Turjak po učni gozdni

poti do Trubarjeve domačije na Rašici, cerkve sv. Kancijana v Škocjanu,

kjer je bil Trubar krščen, in na Gradež, na osrednjo prireditev.



Zdenka Zabukovec, Društvo za ohranjanje dediščine

Foto: arhiv Društva za ohranjanje dediščine

Lipov list - Avgust 2018


22

KOLEDAR DOGODKOV

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije

Postavitev klopotca 10.08.2018 - 11.08.2018 Podlehnik 02 768 01 31 Turistično društvo Podlehnik

Začuti Knežak – shod v Knežaku 10.08.2018 - 13.08.2018 Knežak 031 369 132 KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak

Skoki z mosta Kanal 10.08.2018 - 12.08.2018 Kanal 031 784 940 Turistično društvo Kanal ob Soči

27. Büjraški dnevi 10.08.2018 - 12.08.2018 Beltinci 041 431 094

Turistično društvo

Ižakovci - Buraš

Stržiškarski sejem 12.08.2018 Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina

Holcerija 12.08.2018 Vitanje 051 632 112 Turistično društvo Vitanje

Veliki šmaren 13.08.2018 - 15.08.2018 Spodnja Idrija 05 377 60 81 Turistično društvo Fara

24. Kranjskogorska desetka 15.08.2018 Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora

22. tradicionalna prireditev

Pozdrav jeseni

15.08.2018 Ljutomer 02 584 99 12

Turistično narodopisno društvo

Razkrižje

Vaški dan v Ratečah 15.08.2018 Rateče 041 922 514 Turistično društvo Rateče -Planica

Dan teric 18.08.2018 - 19.08.2018 Železniki 04 519 60 17 Turistično društvo Davča

37. Kmečki praznik 18.08.2018 - 19.08.2018 Destrnik 041 484 814 Turistično društvo Destrnik

Stihi pod steno 21.08.2018 Zg. Kungota 040 251 567

LOSI, društvo za organiziranje

lokalnih aktivnosti

Rekreatur 2018/Kranj – Gorenjska 23.08.2018 - 26.08.2018 Kranj 041 694 920 Turistično društvo Rekreatur

26. Aljaževi dnevi 24.08.2018 - 26.08.2018 Mojstrana 04 589 13 20

Turistično društvo

Dovje - Mojstrana

24. Semiška ohcet »Bale plesat« 24.08.2018 - 26.08.2018 Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič

Oglarski praznik 24.08.2018 - 26.08.2018 Spodnja Idrija 041 819 735

Turistično društvo

Idrijske Krnice

Mengeš iz preteklosti v sedanjost za

prihodnost

25.08.2018 Mengeš 031 775 948 Turistično društvo Mengeš

Okusi Tuhinjske doline 25.08.2018 - 26.08.2018 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina

10. Koliščarski dan 25.08.2018 Ig 01 286 22 68 Društvo Fran Govekar Ig

Dnevi Gore 31.08.2018 - 02.09.2018 Ajdovščina 040 295 054

Drustvo za ohranjanje in

varovanje naravne in kulturne

dediscine Gora

40. Juriš na Vršič 01.09.2018 Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora

14. Krevsov tek po Kriško polževski

planoti

01.09.2018 Višnja Gora 041 683 601 Turistično društvo Polževo

Angelska nedelja 01.09.2018 - 03.09.2018 Ajdovščina 041 708 134

Športno kulturno turistično

društvi Sinji Vrh

Pohod po mamutovi deželi 01.09.2018 Kokrica 031 270 652 Turistično društvo Kokrica

Šuštarska nedelja 02.09.2018 Tržič 041 477 609 Turistično društvo Tržič

Praznik buč z goričkimi meštri v

Bodoncih

02.09.2018 Mačkovci 041 659 436 Goričko drüjštvo za lepše vütro

Grajski dnevi v Smledniku 06.09.2018 - 08.09.2018 Smlednik 040 721 532 Turistično društvo Smlednik

Artiški dnevi 07.09.2018 - 09.09.2018 Artiče 040 742 066 Turistično društvo Artiče

32. Straška jesen 07.09.2018 - 09.09.2018

Straža pri

Novem Mestu

031 385 802 Turistično društvo Straža

Pohodniški tris – iz mesta v naravo

po zrak in okus preteklosti

07.09.2018 - 09.09.2018 Slovenj Gradec 051 302 720

Turistično okoljsko društvo

Slovenj Gradec

Vaški vikend na jezerski promenadi 07.09.2018 - 09.09.2018 Bled 04 574 11 22 Turistično društvo Bled

Otvoritev Učne poti škrata Bisera 08.09.2018 Velenje 041 375172 Turistično društvo Vinska Gora

Srečanje na Tromeji – srečanje

pohodnikov treh dežel

09.09.2018 Tromeja 041 922 514 Turistično društvo Rateče -Planica

Mlinarska nedelja 09.09.2018 Dobrna 041 375172 Turistično društvo Vinska Gora

Dödolijada in kulinarična razstava

za zlato kijanco

09.09.2018 Puconci 031 871 355

Dan Tabora 09.09.2018 Grosuplje 031 660 028

Kulturno turistično društvo

Puconci

Turistično društvo Tabor

- Št. Jurij

13. Bučarija 09.09.2018 Ljutomer 041 276 402 Turistično društvo Stara Cesta

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

Lipov list - Avgust 2018


23

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije

Pohod od Šteberka do Karlovce 09.09.2018 Grahovo 041 248 220

Turistično društvo Cerkniško

jezero

7. Zadvorska golažijada 09.09.2018 Dobrunje 040 836 407 Turistično društvo Zadvor

Kožühaje 14.09.2018 - 16.09.2018 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven

Podoknica Nedeljca 14.09.2018 Mošnje 031 598 934 Turistično društvo Mošnje

Mošenjski dnevi 14.09.2018 - 15.09.2018 Mošnje 031 598 934 Turistično društvo Mošnje

Galerija pod kozolcem- srednjeveški

jeterbenk

14.09.2018 Medvode 041 602 218 Turistični društvo Žlebe - Marjeta

3. srečanje članov TZGP 15.09.2018 - 16.09.2018 Bovec 051 352 357

Turistična zveza

Gornjega Posočja

Lovski pohod 15.09.2018

Grebljica pod

Starim vrhom

031 554 898 Turistično društvo Stari vrh

7. pohod po Bevkovi poti 16.09.2018 Cerkno 041 601 248 Društvo Baška dediščina

Indijanska vas 16.09.2018 Naklo 041 254 391 Turistično društvo Naklo

Mihaelov sejem 16.09.2018 Nova vas 01 709 89 13 Turistično društvo Bloke

Pozdravljeni v našem kraju 18.09.2018 - 22.09.2018 Maribor 02 229 97 21 Štajerska turistična zveza

Pozdrav jeseni 21.09.2018 - 23.09.2018 Mislinja 031 570 368 Turistično društvo Mislinja

Pozdrav jeseni 21.09.2018 - 22.09.2018 Starše 041 427 067 Turistično društvo Starše

Doživite Kočevsko 21.09.2018 - 22.09.2018 Kočevje 083 829 000 Turistično društvo Kočevje

Ličkanje koruze 22.09.2018 - 23.09.2017 Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus

Laško 1938 – Prikaz življenja v mestu

med obema vojnama s sejemskim 22.09.2018 Laško 03 733 89 50 Turistično društvo Laško

dogajanjem

Selniške jabke na več načinov 22.09.2018 Selnica ob Dravi 02 671 23 61

Turistično društvo

Selnica ob Dravi

Srnjakov tek 22.09.2018 Žetale 031 546 516 Turistično društvo Žetale

Mihaelov sejem 22. 09.2018- 23.9.2018 Mengeš 031 775 948 Turistično društvo Mengeš

Pozdrav jeseni pri jami Pekel 23.09.2018 Šempeter 03 700 20 56

Turistično društvo Šempeter v

Savinjski dolini

Zeljada 23.09.2018 Ljubljana Polje 01 473 81 89 Turistično društvo Zajčja Dobrava

Jesenska odprta dvorišča 23.09.2018 Selnica ob Dravi

drustvo.godimi@gmail.

com

Rokodelsko, izobraževalno in

turistično društvo Godi mi

Svetovni dan turizma 25.09.2018 - 27.09.2018 Brežice 07 496 77 71 Občinska turistična zveza Brežice

Svetovni dan turizma 26.09.2018 Dobova 07 496 77 71 Turistično društvo Dobova

Svetovni dan turizma – varovanje

dedščine in kulture

27.09.2018 Črnomelj 040 262 925 Turistično društvo Črnomelj

38. Kmečki praznik v Svečini 29.09.2018 - 30.09.2018 Svečina 041 917 001 Turistično društvo Svečina

Halo, na Finfranje – tekmovanje v

kuhanju Firštovega golaža

29.09.2018 Stahovica 070 818 400

Turistično društvo Kamniška

Bistrica

18. Festival stare trte 30.09.2018 - 06.10.2018 Maribor 02 229 97 21 Občinska turistična zveza Maribor

X. Bučjada – likof 30.09.2018 Ilirska Bistrica 05 710 13 66

Kulturno, etnološko, turistično,

športno društvo Alojz Mihelčič

Šentjanška tržnica z otvoritvijo

razstave ArtEko Šentjanž

30.09.2018 Šentjanž 07 81 84 023 Turistično društvo Šentjanž

Dan odprtih vrat Doma GEOSS 30.09.2018 Vače 01 897 60 10 Društvo GEOSS

Hmeljarski likof 30.09.2018 Radlje Ob Dravi 02 887 19 35 Turistično društvo Radlje ob Dravi

13. Festival Odmevi dediščine 05.10.2018 - 07.10.2018 Grahovo Ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina

Preživite lep dan v družbi TD Logatec 06.10.2018 Logatec

turisticnodrustvologatec@

gmail.com

Turistično društvo Logatec

10. Jesen na Grilovi domačiji 06.10.2018 - 07.10.2018 Velenje 03 586 80 11 Društvo zeliščarjev Velenje

Prireditev ob začetku

22. meseca kraške kuhinje

Prikaz starih kmečkih opravil

Tuhinjska dolina

06.10.2018 Štanjel 031 303 523

06.10.2018 - 07.10.2018 Laze V Tuhinju 01 834 74 57

Društvo za razvoj kmetijstva in

turizma Planta

Turistično društvo

Gora Sv.Miklavž

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

Lipov list - Avgust 2018


24

Potepanja

Hlebčki mladega sira na planini Leskovca

»Žive« planine visoko nad Sočo

Tradicija pašništva in

sirarjenja v zavetju gora

Mlečna meglica zastira pogled; komajda je razločiti postavo, ki se sklanja nad velikanskim srebrnim

kotlom. Pastir Jernej je eden od dveh, ki to poletje preživljata na planini Kašina nad vasjo Krn v zavetju istoimenskega

dvatisočaka. Na tukajšnjih pašnikih, ki se dvigajo visoko v Krnsko pogorje, se pase nekaj več

kot šestdeset krav, iz mleka pa pridelujejo večinoma skuto in sir ter maslo, pa tudi kislo mleko in sirotko.

Jernej in Luka sta na planino Kašina, ki je del območja kobariških

gorskih pašnikov (poimenovanje je povzeto po zemljevidu planin

nad dolino Soče Posoškega razvojnega centra – PRC), prišla konec

maja; prvi iz Kopra, drugi iz Benečije. Na njej bosta ostala predvidoma

do konca jeseni. »Najin dan se začne ob 4. uri; najprej greva po

krave na nočne pašnike – štirje so, v bližini planine, dnevnih (ki se

razprostirajo po pobočjih krnskih planin, op. p.) je pet. Ko jih priženeva

skupaj, jih pomolzeva, po molži je treba pospraviti molzišče,

odgnati krave na pašo ... Okoli 9. ure končava jutranje delo. Čez dan

sirariva ali sva prosta, do 16. ure, ko je čas za drugo molžo. Ta traja

do večera, krave pa zatem prebijejo noč na bližnjih pašnikih,« Jernej

opiše dan pastirja na Kašini.

Kobariški gorski pašniki

Do Kašine se je najlaže vzpeti s planine Kuhinja, kjer je tudi večje parkirišče

in priljubljeno izhodišče za vzpon na Krn, najbolj značilno goro

Posočja. V bližini so še druge žive planine: Leskovca, kjer se še pasejo

cike – avtohtona slovenska pasma krav, ki so odlično prilagojene življenju

v planinah, a dajejo manj mleka, zato so jih že skorajda povsem

izpodrinile druge pasme –, Zaslap, do koder se vzpnemo mimo

skrivnostnega megalitskega kroga, »slovenskega Stonehenga«; bržkone

gre za ostanke neke megalitske kulture, krog pa naj bi bil tudi

energijska točka. Tukaj je še prikupna planina Slapnik, a je opuščena,

na območju kobariških gorskih pašnikov pa so po podatkih PRC še

žive planine Zaprikraj nad Drežnico (v bližini je eden največjih muzejev

prve svetovne vojne na prostem Zaprikraj), Matajur (nad Kobaridom)

in Duplje pri domu pri Krnskih jezerih.

Tolminski in bovški gorski pašniki

Nad dolino Soče sta še območji tolminskih in bovških gorskih pašnikov:

k prvemu spadajo žive planine Razor, Podkuk, Lom in Stador

(nad Tolminom) ter Polog nad Čadrgom, k drugemu pa planini Božca

pod Stolom in Krnica nad Bovcem. Na območjih krnskih in tolminskih

gorskih pašnikov se pasejo krave, na Bošci tudi koze, Krnica pa je povsem

»kozja« planina.

Kajpak lahko obiskovalci, ki se v poletnih dneh potepajo po planinah

visoko nad Sočo, na teh tudi kupijo mlečne izdelke, ki jih pridelujejo

za zidovi večinoma starih planinskih stanov.

Lipov list - Avgust 2018


25

Potepanja

Muzej sirarstva v Kobaridu

Tako so na planinah sirarili nekoč

Muzej sirarstva v Kobaridu

A tudi v dolini je mogoče spoznavati tradicijo in dediščino pašništva

in sirarstva v Posočju: pri številnih sirarjih, najbolj obširno znanje o

njima pa podaja muzej Mlekarne Planika v Kobaridu, kjer so s Tolminskim

muzejem postavili zgodovinsko-etnološko zbirko Od planine

do Planike.

V muzeju si lahko obiskovalci preberejo marsikaj o zgodovini sirarstva

od začetkov do zdajšnjih dni, si ogledajo kratek film o delu in življenju

na planinah ter Mlekarni Planika; ogledajo si lahko staro sirarno s kotlom

in arhivsko klet, kjer zorijo stare sire Tolminc. Na ogled je tudi

planinski stan z opremo za predelavo mleka v sir, ki so jo in jo še uporabljajo

na planinah Posočja. Razstavljeni so staro sirarsko orodje in

pribor ter predmeti, ki so jih uporabljali na planinah v preteklosti, nekateri

pa jih uporabljajo tudi zdaj. In tudi kravo je mogoče pomolsti!

V muzeju je tudi trgovinica z izdelki Mlekarne Planika, med katerimi

so zanimivi siri: denimo letos nagrajeni sir Dobra misel ali sir s konopljinimi

vršički, pa koščki sira Tolminc v oljčnem olju.

Muzej je odprt vse dni v tednu, razen ob nedeljah in praznikih.


Besedilo in foto: Mateja Gruden

Čudovita gorska kulisa tik pred planino Sleme

Lipov list - Avgust 2018


26

Namig za izlet

Razstava predstavlja nekdanje in zdajšnje čebelnjake ter pester izbor čebeljih panjev in njihovih domovanj iz zbirke SEM in drugih

slovenskih muzejev. Razstavljeni so tudi panji iz sosednjih držav, kjer prav tako domuje kranjska čebela: iz Hrvaške, Srbije, Bosne in

Hercegovine ter avstrijske Štajerske.

Čebele v Ljubljani

Od Čebelje poti do nove

»čebelje« razstave v SEM

»Kdor čebel se boji, medu ne dobi.« Drobna modrost razstave Kjer so čebele doma, ki so jo junija odprli v

Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani in bo na ogled predvidoma eno leto. Obiskovalce seznanja

z zgodovino slovenskega čebelarjenja, na njej si je mogoče ogledati nekdanje in zdajšnje čebelnjake

in panje, bogato zbirko panjskih končnic ... Razstavo bodo dopolnjevali številni spremljajoči dogodki:

vodeni ogledi, delavnice, strokovne razprave o čebelah in čebelarstvu in drugi; od odprtja razstave je v

muzejski trgovinici Lectarija na voljo velik nabor izdelkov, povezanih s čebelami in čebelarstvom, v redni

ponudbi SEM pa so tudi »medena doživetja«.

SEM je sicer tudi prva postaja vodenega potepa Turizma Ljubljana po Čebelji

poti, ki jo je pred tremi leti zasnovala Mestna občina Ljubljana (MOL).

Čebelja pot

Na območju MOL deluje več kot 350 čebelarjev, ki gospodarijo z več

kot pet tisoč panji, Ljubljana pa se ponaša z naslovom Čebelam najbolj

prijazna občina v letu 2017, ki ji ga je podelila Čebelarska zveza

Slovenije za prizadevanja na področju čebelarjenja.

Čebelja pot temelji na bogati tradiciji čebelarjenja v mestu in vključuje

njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino, povezano s čebelami

in čebelarstvom. Povezuje 35 partnerjev, ki skrbijo za čebele v ljubljanski

občini: izobraževalnih, kulturnih in gospodarskih institucij,

institucij, povezanih z zdravjem, nevladnih organizacij ter seveda čebelarskih

društev in čebelarjev.

Medeno doživetje v SEM

Tematski potep po Čebelji poti pripelje obiskovalce najprej v SEM

– v trgovinico Lectarija, ki je žlahtna zapuščina arhitekta Jožeta

Plečnika: oprema v njej je bila izdelana po njegovih načrtih konec

tridesetih let prejšnjega stoletja za istoimensko prodajalno v središču

Ljubljane po naročilu medičarja in svečarja Jakoba Krbavčiča in

njegove žene Henriete. Eden največjih slovenskih arhitektov je

ustvaril posebno okolje, ki zbuja bolj vtis dnevne sobe ali meščanske

sprejemnice kot pa za tiste čase značilne prodajalne s pultom in

policami za njim. (In še mimogrede: tudi véliki arhitekt je čebelaril;

na prijetnem vrtu Plečnikove hiše v Trnovem je ohranjen tudi njegov

čebelnjak.)

Zgodba o Lectariji je del »medenega doživetja«, ki ga pripravljajo v

muzeju, je pa tudi del doživetja Čebelje poti. Sladka medica steče po

Lipov list - Avgust 2018


27

Redki primeri figuralnih panjev v obliki vojaka in psa kot

stražarjev in čuvarjev čebelnjakov. Naročali in postavljali so

jih le tisti čebelarji, ki so želeli dodatno obogatiti videz svojih

čebelnjakov.

Čebelarjenje na terasi Hotela Park

Namig za izlet

Učni čebelnjak v Botaničnem vrtu v Ljubljani

grlu za dobrodošlico – v kozarčkih Steklarne Hrastnik. Mizo pogrnejo

s prtom iz muzejskega tkalskega ateljeja, na lončenem pladnju iz lončarske

delavnice v muzeju postrežejo medenjake ali ajdov kruh z medom,

pokusiti je mogoče med, ki ga pridelajo v soseščini – na terasi

bližnjega Hotela Park, in srkniti Plečnikov čaj iz lončenih skodelic iz

muzejske delavnice. Medeno zgodbo muzeja pa dopolnjuje lipa, ki

so jo zasadili ob njem leta 1997; tudi sem prihajajo čebele iz panjev v

Hotelu Park na pašo, je povedala Sonja Kogej Rus iz SEM.

Kje v mestu še brenči?

Voden ogled Čebelje poti povede obiskovalca iz SEM do Hotela Park,

kjer čebelari Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar. V

hotelu, ki se je v zadnjih letih prelevil v najbolj zelen ljubljanski hotel,

so na razgledni terasi na vrhu stavbe štirje čebelnjaki. Na vrhuncu

sezone je v njih okoli 250.000 čebel, ki so razdeljene v štiri čebelje

družine. Pasejo se v radiju kakšnih treh kilometrov, ki obsegajo Grajski

grič, Golovec, Tivoli in druge parke ... V hotelu pridelajo od 50 do 60

kilogramov medu, ki ga uporabljajo v hotelski kuhinji za pripravo domačih

sladic in sladoleda ter za poslovna darila.

Ogled »čebelje« Ljubljane se nadaljuje na Grajskem griču, kjer se obiskovalci

skozi kostanjev drevored sprehodijo do grajskega vinograda,

ki so ga zasadili pred dvema letoma.

Ljubljana ni znana kot vinorodno območje, a to ne pomeni, da ni bila v

preteklosti: pred nekaj stoletji je trta uspevala tudi na Grajskem griču,

kjer je zdaj 1050 trt bele sorte belpin, podvrste chardonnaya, in rdeče

rdečegrajec; obe sorti uspevata tudi na manj toplih lokacijah, čeprav je

ta lega najbolj sončna na Grajskem griču. Vino iz tega vinograda pa ni

na prodaj, namenjeno je promociji, protokolu in grajski vinoteki.

Od tod vodi pot do Botaničnega vrta v Ljubljani, kjer je mogoče na

informativnih tablah prebrati o opraševalcih in opraševanju, poleg

tega je v vrtu učni čebelnjak, kjer je mogoče opazovati delo čebel –

varno za steklom ali vsaj z varne razdalje.

Voden potep po Čebelji poti (lahko) povede tudi do Plečnikove hiše

in do Cankarjevega doma, kjer je eden prvih začetnikov urbanega

čebelarjenja v Sloveniji Franc Petrovčič leta 2011 postavil prve čebelnjake

na terasi te osrednje ljubljanske kulturne ustanove.


Razstava v SEM, ki so jo odprli v letu, ko je svet praznoval

prvi mednarodni svetovni dan čebel (20. maja), seznanja s

Slovenijo kot domovino odličnih čebelarjev in avtohtone

kranjske čebele. Tukaj je več kot 11.000 čebelarjev, več kot

13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami.

Besedilo in foto: Mateja Gruden

Lipov list - Avgust 2018


28

Na kolesu

Slovenija kolesari

Letošnja akcija gre

počasi h koncu,

a dogodkov bo še veliko

Še približno dva meseca se bodo nizali kolesarski dogodki v okviru letošnje akcije Slovenija kolesari; sklepna

prireditev pa bo 14. oktobra v Portorožu.

Kateri bodo zadnji dogodki letošnje akcije?

Prireditve akcije Slovenija kolesari v avgustu

18. avgust: 2. kolesarski maraton, Velike Lašče. Organizator: KD Velike

Lašče.

18. avgust: 26. kolesarski skok na Roglo. Začetek bo ob 10. uri v

Zrečah (pred športno dvorano). Dolžina vzpona je 16,6 km, višinska

razlika je 1100 m. Štartnina je 16 evrov. Organizator: KK Rogla. Več:

www.kolesarski-klub-rogla.si.

19. avgust: Kolesarski maraton po deželi cvička, Krško. Začetek bo

ob 10. uri pred krškim Kulturnim domom. Trase: 70 km in 40 km ter

5,8 km (otroški Čričkov maraton). Štartnina je 10 evrov oziroma

osem evrov za imetnike članske izkaznice ali licence KZS. Vsi udeleženci

prejmejo spominske medalje, toplo malico in praktično darilo.

Organizator: RKD Krško. Več: www.rkdk.si

23.–26. avgust: 13. Rekreatur 2018 – gorenjski obroč. Začetek bo ob

17. uri s prologom in startom na Glavnem trgu v Kranju. Tu bodo tudi

starti in cilji vseh treh etap z dogajanjem, ki pritiče »veliki dirki« (kulinarična

ponudba, animacije, nedolgočasje!). Letošnje trase bodo popeljale

v nekaj novih skritih kotičkov, deloma bodo z železnega repertoarja.

Kolesarje čaka okoli 300 km prog in 3800 m vzponov in

spustov. Organizator: TD Rekreatur. Več: www.rekreatur.si.

25. avgust: 3. kolesarski vzpon na Rihpovec. Začetek bo ob 10.30 v Rihpovcu

(Dolenjska). Trasa je dolga 4,7 km, višinska razlika je 252 m. Pot

je v celoti asfaltirana. Startnina ob vnaprejšnji prijavi je sedem evrov, na

dan dogodka 10 evrov. Vsi udeleženci prejmejo malico in pijačo. Organizator:

Hribovec-Rihpovec Trebnje. Več: www.rihpovec.si.

25. avgust: 27. Skok na Lisco, Sevnica. Začetek bo ob 10. uri pred

sevniškim Športnim domom. Trasa te rekreativne gorske (a cestne)

dirke je 9,3 km, višinska razlika je 700 m. Startnina je 15

evrov, vsak udeleženec prejme spominsko medaljo, malico in še

kaj. Organizator: KD Sevnica. Več: www.kolesarstvo.org.

26. avgust: Kolesarski vzpon za kralja in kraljico Krvavca 2018. Začetek

bo ob 14. uri v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem. Trasa je dolga

14 km, kolesarji premagajo 1050 m višinske razlike. Startnina za

imetnike članskih izkaznic KZS je 15 evrov, za preostale 18 evrov (na

dan dogodka 20 evrov) oziroma za domačine 10 evrov. Vsak udeleženec

prejme medaljo, malico in vrečko z izdelki sponzorjev. Organizator:

ŠD Bam.Bi.

26. avgust: Kolesarski maraton Hrvaška–Slovenija. Začetek bo v

Zagrebu, ob 11. uri, konec v Ljubljani. Startnina je 15 evrov, vsak

udeleženec prejme hrano in spominsko medaljo. Organizator: KK

Adria Mobil. Več: www.adria-mobil-cycling.com.

26. avgust: 13. kolesarski vzpon na Tri kralje. Začetek bo ob 10.

uri v Slovenski Bistrici (parkirišče Impol). Trasa je dolga 13,5 km,

višinska razlika vzpona je 880 m. Organizator: ŠD Tinje. Več:

www.sdtinje.com.

26. avgust: Pozdrav jeseni – kolesarjenje po Šentviški planoti, Pečine.

Začetek bo ob 9. uri na Pečinah. Na voljo bosta dve trasi: daljša

(40 km) in krajša (26 km). Startnina je od 10 do 15 evrov, udeleženci

prejmejo topli obrok s pijačo. Organizator: TD Šentviška planota.

Več: www.sentviskaplanota.si.

Kolesarjenje po Pohorju (fotografija je simbolična)

Foto: Dejan Dolšak/www.slovenia.info

Lipov list - Avgust 2018


Prireditve akcije Slovenija kolesari v septembru

1. september: 40. Juriš na Vršič, Kranjska Gora. Začetek bo ob 11.

uri, dolžina vzpona je 12 km, kolesarji premagajo 810 m višinske

razlike. Startnina je ob predprijavi 22 evrov, na dan prireditve 30

evrov. Organizator (TD Kranjska Gora) ponuja prevoz opreme na cilj,

okrepčevalnice na cilju, topel obrok in zavarovanje.

1. september: 13. kolesarski maraton trideželnega parka. Začetek

bo ob 10. uri na gradu Goričko. Maraton poteka po progah, dolgih

109 km in 52 km. Startnina je 12 evrov za odrasle in devet evrov za

šolajočo se mladino. Vsi udeleženci prejmejo malico in simbolično

darilo ter okrepčila ob progi in na cilju. Organizator: Javni zavod

Krajinski park Goričko.

2. september: 25. maraton prijateljstva Ljubljana–Trst (Lonjer). Začetek

kolesarjenja bo ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani, cilj

bo v Lonjerju. Trasa je dolga 100 km. Organizator: KD Rog.

8. september: Bike festival Ljubljana. Začetek bo ob 10. uri, dolžina

prog: 78 km in 35 km. Startnina je od 17 evrov do 21 evrov, vključuje

pa topel obrok, vrečko z darili pokroviteljev in zavarovanje odgovornosti.

Organizator: ŠD Slovenc. Več: www.fatburn.si.

8. september: S kolesom okoli Uršlje gore. Začetek bo ob 10. uri

pred hostlom v Slovenj Gradcu. Kolesarji bodo izbirali med trasama,

dolgima 20 km in 51 km. Startnina je 12 evrov za odrasle, za otroke

do 15. leta je šest evrov. Vsi kolesarji prejmejo spominsko kolesarsko

majico, malico in pijačo ter možnost sodelovanja v žrebanju nagrad,

med katerimi sta gorski kolesi. Organizator: JZ Spotur Slovenj

Gradec.

9. september: Vzpon na Mirno goro, Črnomelj. Organizator: ŠRD

Črnomelj.

16. september: Beltinski maraton. Začetek bo ob 10. uri v Beltincih.

Kolesarji lahko izbirajo med štirimi trasami – dolgimi 70 km, 45 km,

30 km in 5 km. Startnina je 12 evrov, vsi udeleženci prejmejo medaljo,

malico in vodo. Organizator: KK »Prekmurje« Beltinci.

22. september: 7. velika nagrada občine Vodice – tekmovanje za

PSLO v amaterskih kategorijah. Organizator: KD Rog.

23. september: Kolesarski izlet ob Kolpi, Gorenja Žaga – družinski

izlet. Začetek bo ob 12. uri na mostu v Gorenji Žagi. Proga bo dolga

14,3 km, poteka pa od Gorenje žage do Dola. Glavni organizator:

TŠD Kostel – v sodelovanju z Izletniško kmetijo Padovac, Javnim zavodom

za šport Občine Kočevje in KK Melamin.

29. september: Vzpon za pokal občine Kobarid. Organizator: KK

Soča Kobarid. Več: www.kksoca.net.

30. september: 18. RKM občine Puconci. Začetek bo ob 10.30 pred

stavbo Občine Puconci. Trase maratona bodo dolge 67 km, 50 km,

30 km in 17 km. Glavni organizator: ŠZ Puconci – v sodelovanju z OŠ

Puconci in ŠK Triglav Predanovc.

29

Na kolesu

Prireditve akcije Slovenija kolesari v oktobru

6. oktober: Vzpon na Valvazor – iz Završnice. Organizator:

KK Završnica.

6. in 7. oktober: Istrski kolesarski maraton 2018. Tri različno dolge

asfaltirane proge za vse rekreativne okuse in stopnje pripravljenosti

po zaledju slovenske Istre. V soboto bo tudi rekreativni kronometer

za veliko nagrado Istre, namenjen vsem rekreativnim kolesarjem,

nedeljski maraton pa bodo spremljali še mini maraton, družinski

kolesarski izlet in kolesarski festival. Startnina je od 15 do 20 evrov,

vanjo pa so vključeni topel obrok, darilna vrečka, sodelovanje v žrebu

za bogate nagrade, animacijski program in organizacija prireditve.

Organizator: KD Raketa. Več: www.drustvo-raketa.com.

14. oktober: Sklepna prireditev akcije Slovenija kolesari 2018, Portorož.

Začela se bo ob 10. uri, kolesarji pa se bodo lahko podali po

progah, dolgih 88 km, 56 km in 30 km. Startnina je od 18 do 14

evrov, vsak udeleženec pa zanjo prejme prijavni nahrbtnik, kosilo,

medaljo, diplomo, zavarovanje odgovornosti, žrebanje nagrad ...

Glavni organizator: ŠD Slovenc – v sodelovanju s Kolesarsko zvezo

Slovenije. Več: www.fatburn.si.

Več o letošnjih prireditvah akcije Slovenija kolesari in o spominih na

prejšnje akcije je mogoče prebrati na naslovu: http://www.agencija-

-tt.si/kolesarjenje.


Po Prekmurju – na gradu Goričko (fotografija je simbolična)

Strani Na kolesu – Slovenija kolesari pripravlja Tomaž Marinko.

Foto: Jaka Jeraša/www.slovenia.info

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Obmorski kolesarski užitki (fotografija je simbolična)

Lipov list - Avgust 2018


30

Kulinarični kotiček

V Bohinju bo pestro tudi ob koncu poletja

Na Praznik sira in

vina in Kravji bal

Člani Turističnega društva Bohinj že desetletja prirejajo dogodke, ki navdušujejo staro in mlado. Med najodmevnejšimi

tradicionalnimi prireditvami je Kravji bal, ki bo letos že 61. leto zapovrstjo, med novejšimi pa Praznik sira

in vina, ki ga bodo pripravili petič. Kjer igrata sir in vino glavni vlogi, je razumljivo, da je kulinarika v ospredju; je

pa tudi pomemben del Kravjega bala. Ta bo 16. septembra, Praznik sira in vina pa 25. avgusta.

Praznik sira in vina – kako se je začelo

Čeprav ne moremo govoriti o prireditvi z dolgo tradicijo in čeprav

Bohinj ni znan kot vinorodno območje, lahko rečemo, da je TD Bohinj

s Praznikom sira in vina uspel veliki met. Začelo je se z željo po prireditvi,

kjer se bodo lahko ponujali in promovirali sir in mlečni izdelki,

saj je Bohinj p njih poznan že dolga leta. V povezavi s Kravjim balom,

ki je že vrsto let sinonim za zabavo, kravice, sir in žgance, je bil Praznik

sira in vina ustvarjen za – nekaj več. Ko so se vrli turistični delavci z

Janezom Pristavcem na čelu odločali, kaj bi naredili, je padla logična

rešitev. Logična seveda za vse, ki vedo, da je ljubezen med sirom in

vinom večna. Le kaj bi dodali siru, so razmišljali. Vodja prireditev pri

TD Bohinj Jure Sodja je zagrizel v izziv in nastala je nova kulinarična

prireditev Praznik sira in vina. Zdaj se že ve, da je bila odločitev pravilna.

Letos malce prej kot doslej

Letos so koncept prireditve malce spremenili. Prva leta je po njej

ostajal rahlo grenak priokus; obisk je bil sicer dober, a kamp Danica v

Bohinjski Bistrici, kjer prirejajo Praznik sira in vina, je bil tretji septembrski

konec tedna, ko je bila prireditev, že bolj ko ne prazen. Konec

avgusta je v njem vsaj še okoli petsto gostov, septembra pa tudi do

petkrat manj. Organizatorjem je bilo žal, da prireditve ni moglo doživeti

več turistov. Letos bo malce spremenjen tudi urnik prireditve, saj

Bohinjci tokrat nanjo vabijo od 15. do 23. ure.

Ljubezen gre skozi želodec

Osrednja zgodba prireditve je seveda ljubezen med sirom in vinom.

Vinarji iz vse Slovenije ponujajo svojo žlahtno kapljico na pokušnjah,

z veseljem vam kakšno steklenico ali kartonček prodajo tudi za domov.

Organizatorji si prizadevajo, da se na prireditvi zberejo vinarji, ki

imajo različna vina z različnih vinorodnih območij.

Drugi del srečnega para je sir, ki je v Bohinju izjemno pomemben že

stoletja. Velik razcvet je doživel v 19. stoletju, ko je župnik Mesar prinesel

v Bohinj recepture iz Emmentala; odtlej v Bohinju poznamo

Bohinjski sir – ementalec, za katerega je marsikdo v Bohinju v otroštvu

mislil, da je edini pravi ementalec. V zadnjih letih se je sirarstvo

dodatno razvilo, tudi marsikatera planina živi in skorajda ves sir prodajo

na njih.

Na Prazniku sira in vina so dobrodošli sirarji iz vseh koncev Slovenije,

tudi iz Evrope. Gostom ponujajo pokušnje sira, namazov, jedi s sirom,

jogurtov, skute in še marsičesa; pa seveda kakšnih 45 kilogramov težak

hlebec za domov.

Lipov list - Avgust 2018


31

Kulinarični kotiček

Sladoled z mohantom?

Posebna zgodba pa je gostinski del prireditve, kjer se izkažejo bohinjski

šefi. Vse jedi, ki so ta dan v ponudbi, vsebujejo sir ali mlečne izdelke.

V prejšnjih letih so lahko gostje pokusili marsikaj, tudi skutno juho,

polže, gratinirane s sirom, sladoled z mohantom, pa sirove lizike ali

ocvrto mleko.

Zgodbo sira in vina dopolnjujejo še pevski in plesni nastopi ter nagradne

igre, letos pa ima prireditev tudi zabaven večer. Od 20. ure

naprej bo na odru igrala skupina Obvezna smer.

Kravji bal – ena najbolj prepoznavnih prireditev v Sloveniji

Kravji bal spada med najbolj legendarne in prepoznavne velike prireditve

v Sloveniji. Tretja nedelja v septembru na »konc' sveta« (vas

Ukanc) privabi veliko obiskovalcev, domačih in tujih.

Kravji bal izhaja iz praznovanja v poklon planšarjem, ki so gnali gospodarjeve

trope krav v prelepe bohinjske planine. Že dolgo pred

prireditvijo v Ukancu so gospodarji v stari gostilni pri Tomaževcu v

Bohinjski Češnjici vsako leto pripravili zabavo za planšarje, ki so jeseni

prignali svoje trope v dolino. Glas o veselici pri Tomaževcu je dosegel

vso bohinjsko dolino in tista jesenska nedelja je pomenila veselico za

ves Bohinj. Okoli leta 1925 so se domislili, da bi se ob koncu turistične

sezone planšarjem pri praznovanju pridružili tudi natakarji bohinjskih

hotelov in pozneje se je planšarski praznik preselil v Ukanc. Dolga leta

je bil to praznik za domačine, ki je privabljal Bohinjce iz obeh dolin.

Peš in na vozovih so vsako leto hiteli v Ukanc na praznovanje.

Zdaj je Kravji bal še zlasti turistična prireditev, na katero obiskovalci romajo

od vsepovsod iz Slovenije in tujine. Po drugi svetovni vojni je dobil

novo vsebino in novo obleko. V njej se pojavlja že dobrih šestdeset

let. Kakšen je v tem času tudi odpadel; zato si organizatorji vselej želijo

še zlasti lepega vremena, da lahko znova obudijo to lepo tradicijo.

Planšarji priženejo krave v dolino

Na prireditvi, ki se začenja ob 10. uri in konča ob sedmih zvečer, sodelujejo

planšarji in majerji, ki z više ležečih planin privedejo okrašene

trope živine in na ramenih prinesejo »basengo« – vse, kar potrebujejo

za izdelavo sira in življenje na planini. V idiličnem Ukancu je

vedno poskrbljeno za razgiban program z ansamblom, folklornimi

skupinami, godbami na pihala ter seveda za dobro hrano in pijačo.

Letošnji dogodek bo v zabavne barve odel Ansambel Saše Avsenika,

program pa bo, kot že zadnjih deset let, povezoval vedno hudomušni

Kondi Pižorn.

Pred leti so Kravji bal dopolnili z manjšo prireditvijo LesEnDemo, na

kateri prikazujejo sodobno pripravo in uporabo lesa. Na razstavi so različni

izdelki za obdelavo lesa. Žage, vitli, cepilniki, kotli in še marsikaj

pritegnejo tudi najmlajše, za katere so na voljo otroške delavnice.

V zadnjih letih ima na Kravjem balu posebno mesto tudi cika, avtohtona

slovenska vrsta govedi, ki je značilna za te kraje. Vsako leto je kakšna

več v mimohodu, ki je (in bo tudi letos) ob 13. uri. Pozneje najlepšim in

najboljšim kravam v posamezni čredi podelijo tudi zvonec z lento. Vse

skupaj spremlja glasba iz prekrasnega inštrumenta – citer.

Tisti žganci, rumeno-črni

Kravji bal slovi tudi po odlični kulinariki. Bohinj je znan po številnih kulinaričnih

posebnostih; naj omenimo tri, ki so povezane s Kravjim balom.

Ciko smo že predstavili, drugi je mohant, sir značilnega pikantnega

okusa in malce motečega vonja, zaradi katerih ni preveč priljubljen;

je pa tukajšnja posebnost, poleg tega je lahko s krompirjem, denimo,

božanska jed. Tretja posebnost pa je bohinjska trdinka ali turšca, večbarvna,

pretežno temna koruza. Na Kravji bal marsikoga vežejo spomini

iz otroštva, ko so s starši potovali v Bohinj, da bi videli kravice, dobili

kakšno sladkarijo, kos sira in pa žgance – tiste žgance! Rumeno-črne,

posebnega okusa, skuhane v kotlu na odprtem ognju, postrežene z

zeljem ali domačim mlekom, da o ocvirkih niti ne pišemo ... Tudi zaradi

teh posebnosti je prav takšen – poseben – tudi Kravji bal. Še vedno.


Besedilo in foto: TD Bohinj

Lipov list - Avgust 2018


32

Trendi

Uporaba humorja v turizmu

Šala lahko hitro odpravi

nejevoljo in razvedri obraz

Zanimanje za dediščino in za kulturo na splošno je med turisti po vsem svetu čedalje večje. Obenem je čedalje

več turistov, ki si dediščine in kulture ne želijo več spoznavati zgolj kot opazovalci in poslušalci, temveč

hočejo biti aktivni soustvarjalci svoje turistične izkušnje. (Tudi) zaradi tega so se v zadnjem desetletju razvili

novi, inovativni pristopi k interpretaciji dediščine in pripovedovanju zgodb. Tudi z uporabo humorja.

Interpretacijo dediščine z uporabo humorja lahko opredelimo kot

predstavljanje dediščine z vključevanjem pripovedi, mitov, legend,

šeg in navad določenega kulturnega in naravnega okolja.

Interpretacija humornih zgodb dediščine ima socialni in duhovni pomen,

saj kulturne vezi povezujejo skupnost. Humor je univerzalni

človeški fenomen, ki upošteva vse vidike človeškega življenja, odnosov

in interakcij. V turizmu je izjemno pomemben, pogosto je celo

vrhunec turistične izkušnje; med ključnimi motivi za obisk destinacij

sta navsezadnje sprostitev in zabava. Zato morajo biti turistične informacije

za obiskovalce privlačne in zabavne, morajo se jih dotakniti,

mentalno in čustveno.

Privlačna interpretacija, ne izobraževanje

Večina obiskovalcev se odloča za spoznavanje dediščine zaradi zabave,

redkeje pa zaradi želje po izobraževanju. Njihovo željo po prijetno preživetem

prostem času je treba upoštevati in zato morajo interpreti dediščine

pripraviti kar se da zanimive in zabavne programe interpretacije.

Interpretacijo namreč pogosto napačno enačimo z izobraževanjem.

Z interpretacijo pomagamo ljudem spoznavati in ceniti tisti, kar ima

neko vrednost: ljudi, naravno in kulturno dediščino, pokrajino, zgodovinski

dogodek ... Uporaba humorja pri interpretaciji zgodb pa je

učinkovito komunikacijsko orodje.

Učinki humorja so vezani na kulturni kontekst, humor je kazalec pripadnosti

posameznikov določeni kulturi in razumevanju kulturnega

okolja. Težko ga definiramo, je pa vseprisoten in univerzalen, saj ga

najdemo v vseh kulturah; vse kulture komunicirajo tudi v humornem

kontekstu.

Pozitivna vloga humorja

Veliko dogodkov, predvidenih ali nepredvidenih, s katerimi se zaposleni

v turizmu soočajo pri delu z ljudmi, zahteva od njih določena

znanja in prilaganje nastalim situacijam. Humor je zelo učinkovito

komunikacijsko orodje za reševanje situacij, a ga zaposleni

preredko uporabljajo.

Turistični vodnik s smislom za humor laže premaguje dolge poti

in s šalami in humornimi zgodbicami poskrbi za dobro počutje

turistov, receptor v hotelu lahko z ustrezno šalo poskrbi za prvi

vtis o turistični znamenitosti, natakar, ki se za predolgo čakanje na

kavo opraviči s šalo, ublaži nejevoljo gosta. Uporaba humorja

ustvarja sproščajoče vzdušje in pozitivno energijo, zmanjšuje stres

in zadrego. Poleg tega je z uporabo humorja pozornost turista

bolj osredinjena; humor ohranja zanimanje in krepi sporočilo.

Lipov list - Avgust 2018


Belokranjske zgodbe in uporaba humorja

pri turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava

33

cionalna sporočila, kot so multietičnost, zeleno in zdravo okolje, varnost,

domačnost in preprostost. S sporočili nagovarja čustva in vrednote prebivalcev:

gostoljubje, družabnost, poštenost, zaupanje, življenjsko vedrino,

igrivost in prijateljstvo. Z ustrezno izbranimi vsebinami interpretacije

dediščine se čustvena in funkcionalna sporočila uspešno prepletajo.

Interpretacija elementov dediščine Bele krajine v turističnem produktu

Osnovna šola Brihtna glava je s humorjem prežeta interakcija med

obiskovalci in interpretom, kar izzove zanimanje obiskovalcev, ki ob

spoznavanju dediščine uživajo v edinstveni turistični izkušnji.

Trendi

»Pridite k nam in povedali vam bomo zgodbo; živela je lepa, mlada,

hrbet je naslonila na južno stran Gorjancev, noge pa si je v poletnih

rosnih jutrih in ožarjenih večerih namočila v topli Kolpi. Z desnico se

je naslonila na mehke gozdnate obronke Kočevskega Roga. V naročju

ji je ležal prelep valovit svet, prepleten s polji in njivami, žlebiči in

uvalami, vodnimi in suhimi jamami in brezni. Vmes so bili razsuti številni

brezovi gaji in steljniki. Dve rečici sta tekli čez ta pisan vrt, Lahinja

in Dobličica. Tako je skozi stoletja živela večno lepa in mlada.«*

V razredu, v klopeh – učenci poslušajo učitelja

Osnovna šola Brihtna glava v Beli krajini je inovativen turistični produkt,

ki predstavlja dediščino območja skozi – humor. Dogaja se v

razredu, deloma uprizarja pouk iz petdesetih let prejšnjega stoletja,

obiskovalci so v vlogi učencev, učitelj pa je interpret dediščine.

Humor, ki se uporablja pri interpretaciji, je še zlasti učinkovito komunikacijsko

orodje za lažje prepoznavanje razsežnosti ohranjene dediščine v

Beli krajini. Z zgodbami, sporočili in produkcijo humorja v interpretaciji

dediščine je poudarjen pomen ohranjanja dediščine in prenašanja šeg,

navad in ljudske ustvarjalnosti bodočim rodovom. V interpretaciji dediščine

se informacije in dejstva podajajo na različne načine in vključujejo

zgodovinska dejstva, nematerialno dediščino, lokalna izročila, glasbo,

kulinariko in posebnosti krajine. Interpretacija elementov dediščine v

produktu nagovarja s sporočili o vrednotah pokrajine, ki jih deli na funk-

Belokranjcu nikoli ne kritiziraj vina! Ženo lahko

Predstavlja belokranjskega človeka, srčnega, dobrovoljnega, gostoljubnega,

trdoživega, delavnega, ki ima rad zemljo, ljudsko nošo, rad

piše pisanice, najboljše speče jagnje, belokranjsko pogačo, ljubi najboljše

vino na svetu, saj Belokranjcu lahko kritiziraš ženo, vina nikoli,

in vse to iskreno, iskrivo in dobrodušno v narečni govorici ponudi in

deli z obiskovalcem.

Turistični produkt Osnovna šola Brihtna glava temelji na odgovornem

odnosu do kulturne dediščine in obiskovalcu omogoča razumevanje

in spoznavanje izjemne kulturne dediščine Bele krajine, avtentično

doživetje in interakcijo.




Tatjana Zupančič

Foto: spletna stran OŠ Brihtna glava

* Janez J. Dular, Hodil po zemlji sem naši

Ciljne skupine: osnovnošolci, srednješolci in odrasli.

Namen: seznanjanje z dediščino Bele krajine na inovativen način

z uporabo humorja, s praznovanjem različnih obletnic, družinskimi

praznovanji in team buildingi za podjetja.

Posebnosti: za otroke, stare do dvanajst let, so vsebine interpretacije

skrbno izbrane; prilagojene so tudi starejšim obiskovalcem;

prostor interpretacije je fizično dostopen ranljivim skupinam; vsebine

interpretacije elementov dediščine Bele krajine so posredovane

v preprostem in razumljivem jeziku; učna ura se izvaja v slovenskem,

hrvaškem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku;

vsaka učna ura je drugačna, ker jo obiskovalci soustvarjajo.

Lipov list - Avgust 2018


34

Trendi

Foto: Pixabay/*fotografija je simbolična

Predstavitev turistične Slovenije gostom na križarjenju

Dežela soli in medu na

križarjenju po

Jadranskem morju

Prestižnejše turistične ladje za križarjenja rade plemenitijo vsebine za svoje goste s predavanji literatov,

znanstvenikov, filozofov ... Bi bilo pa zanimivo gostom na ladji tudi predstavljati destinacije, ki si jih lahko

ogledajo na potovanju, ko stopijo na kopno, je razmišljala Tina Hudnik, turistična vodnica iz Ljubljane.

Da bi potnike spodbudili k izletom s privlačnejšimi vsebinami kot zgolj s kratkimi opisi destinacij. Kaj že

pravi znana modrost? Pazi, kaj si želiš, saj se lahko to uresniči!

Tina Hudnik in Maja Čampelj, tandem platforme G-Guides, ki izobražuje

turistične vodnike doma in v tujini, sta letos gostom na

ladji za križarjenja med plovbo proti Piranu predstavili – Slovenijo,

kajpak; obe jo odlično poznata, saj po njej že leta vodita turiste.

Tudi tiste, ki pripotujejo s križarjenja in ki se odpravijo na krajše

izlete po Sloveniji.

»Predstavita svojo državo v najboljši luči«

»Za družbo, katere predstavniku sem pojasnila svojo zamisel in ki

naju je potem povabil k sodelovanju, sem že delala kot lokalna vodnica;

ladja, na kateri sva predavali, je sicer izplula iz Monaka na

14-dnevno križarjenje, do Hrvaške oziroma Dubrovnika, od tod v

Zadar, nato v Piran in zatem v Benetke. Na ladji sva bili tri dni, predavanje

sva imeli en večer. Imeli sva 40 minut časa in povsem proste

roke, kako predstaviti Slovenijo. Edini nasvet, ki sva ga dobili, je

bil: ’Predstavita svojo državo najbolje, kot jo lahko’,« pripoveduje

Tina. »Če bo predavanje uspešno, bodo takšna predavanja – dotlej

jih še niso imeli – pogostejša, za vsako pristanišče, so nama dejali.«

Tudi za njiju je bila izkušnja nekaj novega. Na ladjo sta se vkrcali v

Dubrovniku, predavanje pa sta imeli ob izplutju iz Zadra proti Piranu.

Udeležili so se ga povečini gostje iz ZDA, tudi iz Južne Amerike

in Avstralije. »Le malo jih je poznalo Slovenijo, o njej pa niso

vedeli nič.«

Dežela soli in medu

Najprej: »Kaj poudariti? Nisva imeli toliko časa, da bi lahko predstavili

vse, kar bi se nama zdelo zanimivo. Tako sva sklenili predstaviti

štiri segmente (o njih malce pozneje), predavanje pa sva na-

Lipov list - Avgust 2018


slovili z The Land of Salt and Honey (Dežela soli in medu). Oboje

poudarja tukajšnji posebnosti, sol, recimo, tudi povezuje Dubrovnik,

Piran in Benetke. Pomembno je, da se pri takšni predstavitvi

navežeš tudi na destinacije, ki so jih potniki že obiskali in ki jih še

bodo, in poskušaš postaviti svojo destinacijo v ta okvir. Štirje segmenti,

ki sva jih predstavili, pa so bili: geografija (o Sloveniji);

zgodovina; nekaj zgodb o uspehu – Talking Tom, recimo, pa Akrapovič,

Pipistrel ...; Unesco v Sloveniji. Družba, ki naju je najela, namreč

daje velik poudarek Unescovi dediščini; in destinaciji kot

celoti,« razlaga Tina.

»Potem sva poudarili to, kar je najti samo v Sloveniji – od piščali

do najstarejšega kolesa, torej njene posebnosti. Kar zadeva izbor

destinacij, pa nisva dali prednosti nobeni, niti Bledu in Ljubljani

ne. Predavanje je bilo namenjeno predstavitvi vseh delov Slovenije

in njenih ključnih zanimivosti oziroma posebnosti iz teh koncev,

da so si lahko gostje sami izbrali, kaj jih najbolj zanima. Štajersko

sva povezali z vinsko trto in vinom, Prekmurje s termami,

Spodnjo Savinjsko dolino s hmeljem in žalsko fontano piv, Gorenjsko

s Triglavskim narodnim parkom, Idrijo z Unescom in piščaljo,

Kočevsko s pragozdom, Novo mesto s situlo in Primorje z obalo in

soljo. To je prikazalo tudi izjemno raznolikost Slovenije. Predavanje

pa sva sklenili s pokušnjo soli in solnega cveta, čokolado s solnim

cvetom, medom ... In gostje so bili navdušeni!«

Vsi na izlet ali vsaj po sol in med

Ob prihodu v Piran naslednji dan je turiste pričakalo zelo slabo

vreme, »a tisti, ki so bili na predavanju, so šli z ladje vsaj kupit sol

in med. Ali pa so odšli na izlet, četudi ga prej niso rezervirali. Družba

ima sicer že vnaprej določene izlete v destinaciji, kjer se ustavi;

ta je imela med možnostmi Ljubljano, Piran s solinami in zaledje

Obale, pa Lipico in Postojnsko jamo.«

Tina meni, da so takšne predstavitve odličen trženjski pristop k

promociji države. »Turistov na križarkah je več tisoč. Če se jih samo

nekaj sto odloči za obisk Slovenije v naslednjih letih za dalj časa ...

Na potovanju z ladjo vidijo, kaj vse lahko tukaj doživijo, in to jih

utegne navdušiti za ponovni in daljši obisk.«

Zelena luč!

Takšna predavanja se ji zdijo še toliko zanimivejša, ker potnikov na

ladji ni tako zlahka »zvabiti« z nje. »Prej sem menila, da takoj skočiš

z ladje, ko se ta vkrca, da vidiš, kam si prispel. Kje pa! V teh plavajočih

mestih goste ves čas razvajajo, tako zelo, da se jim jih včasih

preprosto ne ljubi zapustiti. Poleg tega se proti koncu potovanja

niti ne spomnijo več, kje vse so bili; preveč je vsega. Zapomnijo si,

kaj so videli in doživeli, ne nujno pa tudi, kje. Če jim pa prej poveš,

kaj vse je mogoče doživeti v neki destinaciji, in oni potem to doživijo,

si bodo to veliko bolje zapomnili,« ugotavlja Tina.

Odziv gostov je bil izjemno spodbuden – pa družbe? Po prvem

predavanju sta Tina in Maja dobili zeleno luč za nova predavanja v

prihodnji sezoni.



Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Mateja Gruden

35

Trendi

Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info

Lipov list - Avgust 2018


36

Inovativno

Foto: Foto Video Coppo di Marco Coppo/www.slovenia.info

Snovalec 2017: Legenda o pehtranu in zmaju

Kako povezati ljubljanski

simbol in kulinariko?

Morda vas zanima, kaj imata skupnega pehtran in zmaj? Veliko! Po legendi je zelo ranjeni argonavt Jazon

po boju z zmajem z Ljubljanskega barja hitro okreval prav po zaslugi čudežnega zelišča – pehtrana. Zato

se je pehtrana oprijelo ime zmajevo zelišče. Ker je zmaj prepoznaven simbol Ljubljane, pa se je rodila

zamisel o posebnih kulinaričnih spominkih, ki bi združili pehtran in zmaja.

Gastronom Jean Anthelm Savarin je nekoč zapisal, da odkritje nove

jedi osreči človeštvo veliko bolj kot odkritje nove zvezde. Verjamemo,

da zapisano velja tudi za pijače.

Odkritje zmajevega zelišča

Začelo se je, tako kot skoraj vse dobre stvari, po naključju. To je hotelo,

da smo z ekipo, ki sodeluje pri razvoju maskote Slovenije (kokoške

Fani), raziskovali maskoto Ljubljane: zmajčka Ljuba. Nekega dne pa

smo ugotovili, da Ljubljana ob vseh lepotah in možnostih, ki jih ponuja,

nima enotno prepoznane kulinarične posebnosti, ki bi povezala

mesto in njegovo maskoto ter povečala njuno prepoznavnost na turističnem

kulinaričnem zemljevidu.

Ko smo se lotili raziskovanja morebitnih povezav med maskoto mesta

in kulinariko, se je skoraj obenem zastavilo tudi vprašanje: Ali mogoče

obstaja zmajevo zelišče?

Ob odkrivanju zaprašenih listin, guglanju, obisku številnih muzejev in

grajskega zeliščnega vrta smo naposled odkrili, da zmajevo zelišče

resnično obstaja in da nas povezuje tudi s slovensko kulinarično tradicijo.

Zmajevo zelišče je namreč – pehtran.

Pijače in izdelki iz pehtrana

Z vsakim dnem, ki smo ga namenili raziskovanju povezave pehtrana

in maskote Ljubljane, smo se bolj in bolj zavedali pomena odkritja

zmajevega zelišča za razvoj in prepoznavnost ljubljanske in v določenih

segmentih tudi širše regijske kulinarike. Tako smo sklenili ustvariti

izdelke iz pehtrana.

Glavni nosilec serije pehtranovih izdelkov je vrhunsko žganje z izrazito

pehtranovo aromo, katere esenco začutimo v vsakem požirku.

Žganje ima tudi prelepo zeleno barvo, ki ga povezuje z maskoto Ljubljane,

zmajčkom Ljubom.

Poleg žganja smo razvili tudi zmajev vinski liker, imenovan Dragon

Dreams (Zmajeve sanje), ki z mehkim in čudovitim okusom prepriča

še tako zahtevne goste.

Sledili jima bodo še številni drugi izdelki, kot so voda z okusom pehtrana,

zmajevi čaji, različni zmajevi piškoti in še veliko drugih zmajevih dobrot.

Dejstva o pehtranu in slovenska kulinarična posebnost

Pehtran poznamo in ga uporabljamo že več tisočletij. Najstarejši ohranjeni

zapisi o njem so iz Kitajske iz drugega tisočletja pr. n. št. K nam so ga iz arab-

Lipov list - Avgust 2018


37

Inovativno

skega sveta prinesli Rimljani. V srednjem veku so z njim zdravili tudi neprijetne

učinke ugrizov kač in drugih plazilcev, učinkoval pa naj bi tudi kot talisman

in zaščita pred zmaji, zato se ga je prijelo tudi ime zmajevo zelišče.

Popotniki in romarji so si z njim natirali utrujene noge in ga dajali v

obuvala. Zaradi rahlega antiseptičnega učinkovanja je pehtran uspešno

preprečeval okužbe stopal.

Zdaj se pehtran uporablja kot ljudsko zdravilo za povečanje teka, lajšanje

prebave in pospeševanje izločanja žolča. Učinkuje protivnetno,

rahlo odvaja vodo in pomaga proti različnim parazitom. Uspešno blaži

zobobol. Vsebuje veliko antioksidantov.

Je pa tudi ena najbolj znanih začimb v svetovni kulinariki. V francoski

kuhinji ima častno mesto, saj je skupaj s timijanom, drobnjakom, krebuljico

in peteršiljem del mešanice svežih ali posušenih zelišč »fines

herbes«. V evropski kuhinji je tudi nepogrešljiva sestavina holandske in

bernske omake. Pehtran v maslu ali skuti dodajajo na zelenjavo, kuhane

in pečene ribe ter zrezke. Dodajajo ga marinadam in kisom za vlaganje.

Je zelo znana in priljubljena začimba za solate, zeliščne namaze,

zeliščna masla in različne omake. Uporablja se za aromatiziranje kisa,

vina in gorčice. Zanimiv okus dobi tudi oljčno olje z vejico pehtrana.

Marsikdo pa ne ve, da je uporaba pehtrana v sladkih jedeh posebnost

slovenske kulinarike v svetovnem merilu. Le kdo ne pozna edinstvenih

jedi, kot so pehtranova potica, štruklji in narastki? Pehtran sicer

zaradi dobrega učinka na prebavo dodajajo tudi grenčicam in ga

uporabljajo kot aromatično začimbo v vinu in drugem alkoholu.

In prav zadnje je bilo naš navdih za začetek zgodbe s stvaritvijo, za

katero upamo, da bo nekoč postala zaščitni znak Ljubljane.

Razlaga znaka

Dejstva in spoznanja o povezavi pehtrana in zmaja smo vtkali v

Legendo o zmaju in pehtranu, ki se odraža v znaku, ki spremlja vse

izdelke iz serije. Znak zmaja v ščitu, obrobljenega s pehtranom,

pomeni povezavo pehtrana kot talismana pred zmaji, hkrati pa

pomeni tudi grb, ki ga povezuje z mestom Ljubljana. Zmaj v grbu

je seveda narejen po navdihu najbolj znane podobe ljubljanskega

zmaja z Zmajskega mostu. Naša vizija za izdelavo vrhunskih izdelkov

pa se odraža v kroni na vrhu grba.


Lana Urbančič Rak, Aleš Pevc

Legenda o zmaju in pehtranu

Pred davnimi časi je Jazonu in argonavtom prekrižal pot velik in

mogočen zmaj, ki je živel na Ljubljanskem barju na obrobju zdajšnje

Ljubljane. Jazon se mu je pogumno postavil po robu in se

dolgo bojeval z njegovimi ognjenimi zublji. Po dolgem boju je

premagal zmaja in ta je poražen pobegnil pod grajski grič. V boju

je bil Jazon huje ranjen, zato so na pomoč poklicali najboljšega

zeliščarja. Ta je Jazonu predpisal čudežno zelišče pehtran, po katerem

je Jazon hitro okreval in s svojo posadko nadaljeval pot. Vest

o Jazonovi ozdravitvi je dosegla številne ljudi in meščani so po

zeliščarjevem receptu začeli pripravljati pehtranov eliksir za utrujene

romarje in popotnike, ki so v mestu iskali oddih in počitek.

Od tistih dni je pod Zmajskim mostom preteklo že veliko vode in

zeliščarjevi zapiski z recepti so se izgubili. Na srečo pa so znameniti

mojstri priprave pijač med raziskovanjem tradicionalnih postopkov

znova odkrili recept za znameniti pehtranov napoj in ga Jazonu

v čast poimenovali Dragon Fire (Zmajev ogenj).

Foto: Pixaby

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.

Lipov list - Avgust 2018


38

Pod drobnogledom

Ob vili Mirasasso je vhod v Botanični vrt Sežana, ki je bil zaradi izjemnih naravnih in kulturnih elementov prvič zavarovan kot

botanično-hortikulturni spomenik že leta 1949.

Republiški turistični drobnogled TZS

Slepi in nevedni

mimo Sežane v Italijo

»Tako kot vsako leto doslej tudi letos pričakujemo največ obiskovalcev v našem Botaničnem vrtu avgusta.

Vstop vanj je prost, zato natančnega števila obiskovalcev ne vemo, saj statistično spremljamo samo

vodene oglede po vrtu; lani si ga je tako ogledalo 2539 obiskovalcev. Ocenjujemo, da smo imeli lani okoli

8000 obiskovalcev, letos pa jih pričakujemo več, saj v vrt zahaja čedalje več tujcev,« je dejala Ana Hrast iz

Turistično informacijskega centra (TIC) Sežana.

Rastlinjak iz leta 1890, ki je pomanjšana različica

schönbrunskega rastlinjaka na Dunaju, ohranja vsa leta isto

vlogo: v njem prezimujejo občutljive eksotične rastline.

Sežana, ki je bila leta 1947 priključena nekdanji Jugoslaviji

in je postala mesto leta 1952, se ponaša s številnimi

zanimivostmi, tudi s sto in več let starimi slikovitimi hišami.

Lipov list - Avgust 2018


Grška trgovska družina Scaramanga, živela je v Trstu, je leta

1848 kupila posest, na kateri je zgradila poletno rezidenčno

vilo Mirasasso. Ob njej je zasadila in uredila vrt, v katerega je

postavila tudi stare dragocene kipe. Družina Scaramanga je

bila lastnica vile in vrta do nacionalizacije leta 1948; zdajšnja

lastnica je Občina Sežana.

V Sežani je kaj videti, zagotovo pa med znamenitostmi mesta ob

italijanski meji, ki šteje približno 14.000 prebivalcev, izstopa skrbno

urejen Botanični vrt z naravoslovnim muzejem in galerijo ter

multimedijskim prostorom, ugotavlja Republiški turistični drobnogled

Turistične zveze Slovenije (TD TZS).

Muzej je zdaj sicer žal zaprt, ker ga preurejajo (tudi s pomočjo

evropskih sredstev); vrata naj bi znova odprl prihodnje leto. Je pa

v vili Scaramanga pred vhodom v park postavljena na ogled zbirka

fosilov na Krasu, ki pripoveduje o času, ko je bilo tod plitvo

morje z bujnim življenjem.

Botanični park ima zanimivo zgodovino, zato je dobro, da obiskovalci

najprej obiščejo sežanski TIC, (domuje pred parkom), kjer jim

razkrijejo tudi majhne skrivnosti iz zgodovine parka. In jim prijazno

priporočijo, kaj naj si še ogledajo med obiskom Sežane, kje

naj postojijo – denimo pred Judeževim drevesom (legenda po

krščanskem izročilu o tem nenavadnem drevesu pravi, da naj bi se

na takšno drevo obesil Juda Iškarijot, po katerem je dobilo ime), le

nekaj metrov stran od TIC, kjer cesta zavije proti znameniti Lipici,

kje se dobro obeduje ...

»Prav neverjetno je, da si je kljub temu, da je vstop prost, lani ogledalo

lep in poučen Botanični park z edinstvenimi drevesi, kot so

sinja libanonska cedra, zlata himalajska cedra in še vrsta drugih,

samo okoli 8000 ljudi! Ali res tisoči in tisoči le slepo in nevedno

’drvijo’ skozi Sežano v Trst, Benetke in druga italijanska mesta?« se

sprašuje Karel Vernik, predsednik TD TZS.

V skrbno urejenem vrtu raste na enem hektarju 170 rastlinskih

vrst in več kot sedemsto rastlin. Za obiskovalce so v hladu

pod mogočnimi drevesi urejena prijazna »počivališča«.

39

Pod drobnogledom

Lipov list - Avgust 2018


40

Pod drobnogledom

Osamljen izvir reke Krke

V Sloveniji je še slabih 200 kilometrov državnih makadamskih cest in

utopično bi bilo pričakovati, da bodo v kratkem času na vse položili

asfalt. Vzrok je znan: za vse bo zmanjkalo denarja. »Kvadratni meter

polaganja asfalta na makadam stane od 40 evrov naprej, tudi sto,«

pravi Pavle Hevka, podpredsednik RTD in vodja projekta vzdrževanja

cest v Družbi za upravljanje investicij (DRI). Jih bo pa še letos nekaj

prav gotovo dobilo »preobleko«.

Pred kratkim so, denimo, asfaltirali osem kilometrov dolg makadamski

odsek ceste Mlačevo–Krka. »Cesta pelje k izviru rečne lepotice

Krke in vhodu v Krško jamo, torej je bilo tudi zaradi turističnega obiska

asfaltiranje skoraj nujno,« dodaja Pavle Hevka. A turistov tod v

času, ko je RTD obiskal izvir in obstal pred zaprtim vhodom v jamo, ni

bilo. Niti enega! Bližnja gostilna je bila zaprta, pa čeprav smo bili na

vrhuncu osrednje turistične sezone (tudi sicer je odprta samo ob

koncih tedna in med prazniki). »Zelo žalostno. Le kdo je povsem odpovedal,

da v sončnih poletnih dneh med tednom ni turistov, ne tujih

ne domačih, v tako lepem naravnem okolju z znamenitostmi blizu

izvira Krke? In prijetno hladno je, saj je pri izviru in vhodu v jamo v

vročih dneh za 15 in več stopinj Celzija hladneje,« pravi Karel Vernik,

predsednik RTD.

Razumi, kdor more, da domačini ne znajo izkoristiti takšnih biserov in

jih promovirati. Pa izvir Krke sploh ni osamljen primer, ugotavlja RTD,

ki potuje nenapovedan (!) po vsej Sloveniji. Zato Karel Vernik pogosto

spomni na to, da »v Sloveniji znamo delati, ne pa tudi tržiti, kot to

znajo na primer v Avstriji«.


Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Na Muljavi, v gostilni pri Obrščaku, kjer je Krjavelj najpogosteje

pripovedoval zgodbe o svoji kozi ali hudiču na barki, znajo

poskrbeti za še tako zahtevne goste, zgovorni oštir Srečko Ilovar

pa jim ponosno pokaže Jurčičevo spominsko sobo.

Osamljen izvir Krke v čudovitem naravnem okolju

Pregledno informativno tablo na Muljavi (prav tako pred

izvirom Krke in še kje) »krasi« klop. Karel Vernik: »Klop je grda

in neuporabna, poleti je vroča, pozimi najbrž mrzla. Le kdo

bi sedel nanjo!? Hkrati je, milo rečeno, zelo nesimpatične

oblike in iz materiala, ki res ni primeren za okolje, v katerem je

postavljena.«

Lipov list - Avgust 2018


41

Pod drobnogledom

V neposredni bližini izvira Krke je pregledna informacijska

tabla, ki usmerja turiste k znamenitostim v bližnji okolici in

spomni, da vodi mimo Slovenska pisateljska pot.

»Odkar je cesta asfaltirana, je pravi užitek kolesariti po tem delu

lepe Slovenije,« je RTD dejal rekreativni kolesar Stane Debevec

iz Notranjih Goric.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Avgust 2018

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.

Lipov list - Avgust 2018


42

Skok k sosedom

Rovinj (fotografija je simbolična)

Zlato pero za

morjeplovca Mitjo

Hrvaška turistična skupnost in tamkajšnje ministrstvo za turizem sta že štirinajsto leto zapored tujim turističnim

novinarjem iz Evrope in ZDA, ki pišejo o njihovi državi in njeni turistični ponudbi, podelila najvišje

priznanje in nagrado zlato pero (zlato penkalo). Letos je to prestižno nagrado prejel publicist, novinar in

znan morjeplovec Mitja Zupančič iz Ljubljane.

Mitja rad postavlja v ospredje sredozemski akvatorij, morje in ljudi

okoli sebe, zgodovino, črnilo in papir, fotografijo in neskončen jezik

glasbe. Je virtuoz na harmoniki, njegov repertoar domačih in tujih

pesmi je obsežen in počitniški dnevi na morju so tisti, ko najpogosteje

zaigra, še zlasti dalmatinske pesmi med valovi hrvaškega Jadrana.

Napisati in izdati si želi slovar dalmatinskih besed, ki se pojavljajo

v teh pesmih. Izdal je že več knjig; med njimi Z morjem na ti,

ki je šla za med, in Svetilniki z natančnim opisom, kje svetijo v Jadranskem

morju.

»Vsaka nagrada pusti sledi, zapisana s črnilom jo pusti dvakrat,« je ob

prejemu zlatega peresa dejal Mitja Zupančič.

To prestižno nagrado je leta 2012 prejela tudi novinarka Dnevnika

Duša Podbevšek Bedrač, sicer dolgoletna članica republiškega turističnega

drobnogleda Turistične zveze Slovenije.

L. L.

Slapovi Krke (fotografija je simbolična)

Mitja Zupančič, strasten morjeplovec in letošnji

prejemnik zlatega peresa

Foto: Pixabay Foto: osebni arhiv M. Z.

Foto: Pixabay

Lipov list - Avgust 2018


Natečaj za izbiro kulinaričnih

in gastronomskih spominkov v

Alpski turistični regiji

SLOVENIJA

ALPSKA

KULINARIČEN IN GASTRONOMSKI

SPOMINEK

Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem IGCAT je

Slovenijo potrdil kot kandidatko za naziv Evropska gastronomska regija 2021.

V projektu kandidature Slovenije za ta naziv sodeluje tudi TZS z natečajem za

izbiro kulinaričnih in gastronomskih spominkov.

Natečaj za kulinarične in gastronomske spominke je sestavljen

iz dveh kategorij:

1. Prehranski spominki

2. Kuhinjski pripomočki

Prijavo z a sodelovanje pošljite na info@turisticna-zveza.si

najpozneje do 31. 8. 2018.

Spominke iz že obstoječe ponudbe naj društva ali posamezniki prinesejo

na Turistično zvezo Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana,

najpozneje do 10. septembra 2018, do 10. ure.

Ocenjevanje bo potekalo 11. septembra 2018.

Tričlanska komisija strokovnjakov bo izbrala prejemnike zlatega, srebrnega in

bronastega priznanja. Poleg tega bo izbrala spominek iz vsake kategorije, ki

ga bomo poslali na IGCAT, da ga lahko uporabi v promocijske namene oziroma

uvrsti na mednarodno gastronomsko spominkarsko spletno stran.

Uradna razglasitev rezultatov bo na Dnevih Slovenskega turizma v Portorožu

8. in 9. oktobra 2018, kjer bodo najbolje ocenjeni kulinarični in gastronomski

spominki Alpske Slovenije obiskovalcem tudi na ogled.


Pridružite se nam in postanite del tradicionalnega

Gostinsko-turističnega zbora Slovenije.

HOTELI BERNARDIN,

PORTOROŽ

8. in 9. OKTOBER

2018

WWW.GTZSLOVENIJE.SI

HOTELIRSTVO

GOSTINSTVO

TURIZEM

Z MEDNARODNO

UDELEŽBO

Portorož

8.-9. oktober 2018

‘18

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz

Evropskega sklada za regionalni razvoj

More magazines by this user
Similar magazines