AVGUST 2018 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Intervju
Gregor Födransperg – Fedr,
Slovenia Explorer
Turizem smo ljudje
Boštjan Mencinger, predsednik TD Bohinj
Potepanja
Žive planine nad Sočo
Trendi
Uporaba humorja v turizmu
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Tekmovanje za
2018
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA
NAJ
Državna ocenjevalna komisija širom
po Sloveniji vsak dan ocenjuje tiste,
ki se potegujejo za prestižno priznanje
Moja dežela – lepa in gostoljubna 2018.
Oddajte svoj glas tudi vi
preko spletne strani www.turisticna-zveza.si.
urejen in
gostoljuben
kraj
Od 11. avgusta do 10. septembra glasujete za:
NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj
Banovci, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Laško,
Lendava, Moravske Toplice,Podčetrtek, Radenci,
Šmarješke Toplice, Topolšica, Zreče
Mnenje komisije NAJ lepši in število – NAJ glasov gostoljubnejši s spletnega glasovanja turistični bosta kraj
Ankaran, Bled, Bohinj (Ribčev Laz, Stara Fužina,
Bohinjska Strokovna Bistrica), Bovec komisija – Čezsoča, bo kraje obiskala Cerkno, v poletnih Gozd Martuljek, mesecih
Kranjska Gora, Kobarid, in ocenjevanje Piran, Portorož zaključila z Lucijo, v septembru. Tolmin
Zaključek NAJ tekmovanja lepše – NAJ s podelitvijo gostoljubnejše priznanj najboljšim večje mesto bo
8. Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Velenje
Mesta in kraji, ki so lani osvojili prvo mesto, letos ne tekmujejo
Slovesna podelitev priznanj
pod pokroviteljstvom predsednika
RS Boruta Pahorja »Moja dežela – lepa in
gostoljubna 2018« bo 8. oktobra
v Portorožu.
KAZALO
NASLOVNICA
Planina Krstenica nad Bohinjem
INTERVJU 04-06
Gregor Födransperg – Fedr, Slovenia Explorer:
Ko bi si le več gostov želelo spoznavati
manj znano Slovenijo
FOKUS 12-15
TD Lesce: društvo, ki je preprosto – drugačno
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17
Boštjan Mencinger, novi predsednik TD Bohinj:
Ključno: odnos do ljudi – in med ljudmi
V SLOVENIJI NI DOLGČAS 19-23
POTEPANJA 24-25
Tradicija pašništva in sirarjenja nad dolino Soče
NAMIG ZA IZLET 26-27
Ljubljana: od Čebelje poti do nove
»čebelje« razstave v SEM
NA KOLESU 28-29
KULINARIČNI KOTIČEK 30-31
Na Praznik sira in vina in Kravji bal v Bohinj
TRENDI 34-35
Predstavitev turistične
Slovenije gostom na ladji križarki
INOVATIVNO 36-37
Legenda o pehtranu in zmaju
POD DROBNOGLEDOM 38-41
Slepi in nevedni mimo Sežane v Italijo
__ 30-31
UVODNIK
Vročina pripeka in sopara pritiska k tlom. Na srečo je blizu jezero in kmalu
se bo mogoče osvežiti v njem! A dostop do vode prepreči prva tabla:
Zasebno zemljišče. Prepovedano parkiranje. In zatem druga, tretja, četrta
... Iskanje kotička, kjer bi se bilo mogoče približati jezeru, ne da bi te že
vnaprej svarile prepovedi, postaja podobno Sizifovemu kotaljenju kamna
v hrib. In bi takšno tudi ostalo, če se ne bi dveh prepotenih obiskovalk
z druge strani Atlantika usmilila domačinka, ki nama je prijazno
odprla pot do jezera.
Bilo je v Quebecu, ob enem preštevilnih jezer, ki so posejana v tej kanadski
provinci, na naseljenem jugu. Fiktivne zapornice v podobi napisov:
Zasebno zemljišče so bile sicer tod postavljene skorajda povsod; zasebna
lastnina je pač sveta in ne more vsakdo lomastiti po njej. To me je spomnilo
na besede Nevenke Bogataj, raziskovalke na Andragoškem centru
Slovenije z doktoratom s področja gozdarstva oziroma gozdov (v knjigi
Na sončni strani Slovenije), da je »Slovenija ena redkih držav, kjer lahko
po mili volji in brezplačno lomastimo po (zasebnih) gozdovih, pa se tega
niti ne zavedamo«.
Res se ne. Pri nas je narava obče dobro in to se nam zdi nekaj povsem
samoumevnega. Kdaj ste se morali v Sloveniji obrniti v gozdu, ker ste stopili
na zasebno posest? Ali na kolovozu sredi travnika? Morda na potki, ki
reže polja? Ali tik pred jezerom, ki vabi h kopanju? Pred morjem? Vam je
kdo prepovedal piti iz naravnega izvira vode, na katerega ste naleteli
med potepanjem?
»Nič čudnega, da so narodni parki tako obiskani; verjetno so to bolj kot
ne edina območja, kjer imajo ljudje prost dostop do narave,« je razmišljala
prijateljica, s katero sva se na začetku junija potepali po quebeških
parkih. Ampak: ne mislite, da lahko v teh parkih mirno režete bližnjice,
uživate v brezpotjih ali na neoznačenih poteh, pozimi pa turno smučate,
kjer vas je volja. Ne morete. Poti, ki so namenjene obiskovalcem, so dobro
nadelane in jasno označene, tablice pa marsikje usmerjajo pohodnike,
pozimi tiste s krpljami, pa one s turnimi smučmi ...
3
Kazalo / Uvodnik
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici oktobra.
Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi
prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. septembra
2018 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
Kar seveda razumeš, saj je mogoče le tako nekako ohranjati ravnotežje v
parkih glede na čedalje večji turistični obisk. A če si (raz)vajen svobode
gibanja v domačem okolju, te to kar malce utesnjuje. In iskreno upaš, da
bo domače javno dobro to tudi ostalo; zato pa bi se bilo te dragocenosti
treba jasno zavedati in se do nje spoštljivo vesti. Do narave in do brezimnih
lastnikov. Tako si lahko obetamo, da je verjetnost, da bomo takšen
privilegij imeli tudi v prihodnje, večja.
Mateja Gruden, urednica
4
Intervju
Foto: Urban Štebljaj
Gregor Födransperg – Fedr, Slovenia Explorer
Ko bi si le več gostov želelo
spoznavati manj znano
– a izjemno lepo Slovenijo
»Zadnja leta se sezona obiskov čedalje bolj daljša. Pred leti smo začeli aktivneje delati okoli velike noči ali za
prvomajske praznike, zdaj pa je precej povpraševanja že marca. In dalj traja – do sredine novembra,« pripoveduje
Gregor Födransperg – Fedr, direktor agencije Slovenia Explorer, ki pripravlja izlete po Sloveniji za individualne
goste in manjše skupine turistov iz tujine; je ena najuspešnejših slovenskih agencij na tem področju.
Z letošnjim letom so izjemno zadovoljni: »Lanska sezona je bila nad vsemi pričakovanji, letošnja je celo še
boljša,« pravi sogovornik, ki je najprej prepotoval dobršen del sveta, preden je leta 2011 odprl agencijo.
Glede na vidno povečevanje turistov v Sloveniji – je med njimi že
tudi čedalje več gostov, ki se vanjo vračajo in/ali ostanejo v njej
dalj časa?
Gostje, ki odhajajo z nami na izlete po Sloveniji, z njimi večinoma dopolnijo
počitnice na Hrvaškem. Slovenija za večino (še) ni končna
oziroma samostojna destinacija. Redko kdo pride sem za dalj časa. Še
vedno smo nova, neodkrita destinacija. Dalj časa se tukaj zadržijo
praviloma samo tisti turisti, ki so bili že v drugih vodilnih evropskih
destinacijah. Redko kdo, ki Evropo obišče prvič, si izbere Slovenijo za
osrednji cilj. Je pa mogoče povečevanje števila turistov v zadnjih letih,
na Hrvaškem in (posledično) pri nas, pripisati tudi nemirom v sicer
priljubljenih poletnih destinacijah, kot so Turčija in nekatere severnoafriške
države.
Od kod pa večinoma prihajajo vaši gostje?
Naši gostje so tradicionalno večinoma Američani (teh je največ), Avstralci
in turisti iz zahodne Evrope, sicer pa prihajajo iz vsega sveta. Ne
nagovarjamo ključnih emitivnih trgov slovenskega turizma, kot so
Avstrija, Italija in Nemčija, saj pripravljamo izlete za individualne goste
in manjše skupine. Iz navedenih držav pridejo namreč večinoma
Lipov list - Avgust 2018
s svojim prevozom ali avtobusi. Opažamo pa, recimo, letos več individualnih
gostov iz Kitajske.
Pri vas je torej poudarek na individualnih gostih in manjših skupinah
...
Tako je, do osem gostov; le če so zaključene skupine, pripravljamo
programe tudi za več ljudi. To je bila povsem osebna odločitev – ko
sem odprl agencijo, sem se odločil za butični turizem in to se je pokazalo
za pravo pot. Med drugim tudi zato, ker ključne slovenske destinacije
in zanimivosti, kot sta Bled in Postojnska jama, ne prenesejo
množic. Po drugi strani pa imamo druga območja in zanimivosti, ki so
zelo lepi, a slabo obiskani in s skromnejšo turistično infrastrukturo,
zato so izleti tja primerni za posameznike ali manjše skupine.
Kako pa se vendarle soočate s težavami, ki jih prinaša turizem v
najbolj obljudenem delu leta (zdaj) v najbolj obljudenih delih
Slovenije, še zlasti, ker so ta območja praviloma največje slovenske
znamenitosti, ki jih imate tudi vi v ponudbi?
Gneči se v tem času ni mogoče povsem izogniti. Čeprav menim, da so
bila lanska poročanja o prezasičenosti s turisti v nekaterih destinacijah
pri nas prenapihnjena, še zlasti v Ljubljani ... Kakor koli, Bled in Postojnska
jama, po katerih je tudi pri nas največje povpraševanje, sta pač najmočnejša
magneta. Neznosni gneči se poskušamo izogibati tako, da
prihajamo na te destinacije ob urah, ko turistični obisk še ni tako velik
in ko se že umirja. Tako da poskušamo tudi na teh najbolj obremenjenih
turističnih točkah najti termine, ko niso najbolj obljudene.
Oglašujete od »klasičnih« ogledov Slovenije (Slovenija v enem
dnevu – z Bledom, Postojno, Predjamskim gradom in Ljubljano)
do bolj specializiranih ponudb, kot so Luksuzna Slovenija, Slovenija
za ljubitelje vina in piva, »izlet v neznano« ... Po katerih je
največ povpraševanja in zakaj, menite?
Po Bledu in Postojnski jami. Brez konkurence. Sledijo Škocjanske jame
in Piran; pa Lipica – ta je sicer občutno premalo promovirana; vsi turisti
poznajo lipicance, pa se jim niti sanja ne, da so slovenski. Tu promocija
očitno zelo šepa, saj ljudje sploh ne vedo, da Lipica obstaja.
Ljubljana?
Tudi. Naši gostje sicer večinoma začenjajo izlete v Ljubljani, pri izletih v
Ljubljano, ki jih pripravljamo za potnike na križarjenjih, ki se ustavljajo
ob slovenski obali, pa je po navadi tako, da odhajajo turisti v mesto
brez pričakovanj – za izlet se odločijo zato, ker je Ljubljana glavno mesto,
potem pa so nad njo izjemno navdušeni. Veliko jih reče, da je bil to
najboljši izlet na celotnem križarjenju. Ker je res lepa, navdušeni so nad
tem, da je jedro zaprto za promet in se lahko mirno sprehajajo po
njem, ima dobro kulinarično ponudbo, dovolj trgovinic za turiste ...
Lahko rečem, da je Ljubljana biser Evrope, še dokaj neodkrit.
»Zavezani smo k podrobnemu raziskovanju Slovenije, predstavljanju
njenih osrednjih znamenitosti in zanimivosti, obenem
pa razkrivamo tudi manj znane, a čudovite naravne, kulturne in
zgodovinske čudeže.« Kakšno pa je povpraševanje po njih?
Manjše. Mislim, da skoraj nihče ne pride sem samo zato, da bi, recimo,
pokušal naša vina. Večina se jih za takšne ture, kot je za ljubitelje vina in
piva, odloči, ko je že tu – in so vedno navdušeni. Je pa specializirano ponudbo
težko prodati. V ponudbi smo imeli, na primer, Dolenjsko, od izvira
do izliva reke Krke, res lep izlet, a ni bilo zanj nikakršnega zanimanja,
zato smo ga opustili. V ponudbi imamo Podčetrtek, Bizeljsko, Brežice ...,
kjer je tudi izjemno lepo, ampak se ti izleti slabo prodajajo. Zato smo pripravili
»izlet v neznano«: ker lahko vanj vključimo vse te destinacije, ki se
same po sebi ne prodajajo. In ko jih peljemo tja, so čisto navdušeni. Izlet
v neznano ni hit, nekaterim pa je vendarle všeč, da ne vedo, kam gredo,
in da doživijo nekaj, česar večina drugih ne bo; odkljukajo Bled in Postojno,
potem pa gredo še nekam, kamor preostali turisti ne odhajajo.
»Naš slogan je: ’Slovenija – dovolj majhna, da lahko
obiščete kar koli v enem dnevu, a obenem dovolj
velika, da jo raziskujete vse življenje.’ Mirno lahko
narediš program za ves mesec in se ne bodo dnevi
nič ponavljali. Tako zelo je raznolika.«
5
Intervju
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
V Sloveniji je zelo veliko izjemno lepih območij, a jih turisti prepogosto obidejo.
Lipov list - Avgust 2018
6
Intervju
Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info
»Lipica je premalo promovirana; vsi turisti poznajo lipicance, pa se jim niti sanja ne, da so slovenski,« ugotavlja Gregor Födransperg – Fedr.
Slovenija torej še zdaleč ni dovolj zrela turistična destinacija, da
je turistov, ki jih ne zanimajo samo njene osrednje zanimivosti
in ki se morda vračajo, da bi spoznali tudi manj znane lepote, že
razmeroma veliko?
Mislim, da je težava v promociji Slovenije. Če se nenehno poudarjajo
ene in iste zanimivosti ...
Ampak država potrebuje magnete; kako ustrezno razpršiti promocijo?
Težko je biti strokovnjak za to (nasmeh). Ampak zagotovo ne more
biti prav, če vabiš turiste še zlasti tja, kjer je zasičenost z obiskom že
precejšnja; to uporabi kot magnet, vendar si prizadevaj, da jih boš
prepričal, da bi si želeli doživeti tudi druge zanimivosti. In da bodo
tukaj več dni. Mislim, da je pravi pristop, da se Slovenijo razvija v destinacijo,
za katero ljudje vedo, da bodo imeli kaj početi, če bodo
ostali tukaj en teden ali več. Naš slogan je: »Slovenija – dovolj majhna,
da lahko obiščete kar koli v enem dnevu, a obenem dovolj velika, da
jo raziskujete vse življenje.« Mirno lahko narediš program za ves mesec
in se ne bodo dnevi nič ponavljali. Tako zelo je raznolika.
Ste znan popotnik; ali (tudi) za vas velja, da ste s potovanji
spoznavali – oziroma spoznavate, da je Slovenija resnično posebna
država izjemnih raznolikosti in zanimivosti na majhnem
območju?
Seveda! Če ne potuješ, se tega ne zavedaš. Ko veliko potuješ, še zlasti
v države izjemnih razsežnosti, pa uvidiš, kako posebna je tukajšnja
raznolikost. Imel sem turistko iz Aljaske, ki se je v Bohinju čudila, koliko
različnih dreves je na tako majhnem območju. Že v evropskem
merilu smo izjemno raznoliki. V zelo kratkem času doživiš mesta, alpski
svet, Kras, gozdove z medvedi, Panonijo ... Raznolikost se mi zdi
ključna prednost slovenskega turizma. In bogastvo tradicije, običajev,
navad ... Toliko zgodb, legend. Vsaka vas premore svoje.
Preden ste leta 2011 odprli Slovenia Explorer, ste vodili tudi v
tujini; kako to, da ste se odločili za nasprotno: predstavljanje
Slovenije tujcem?
Na potovanjih po svetu, kot popotnik in vodnik, sem opažal, kako
znajo ponekod lokalne agencije odlično tržiti tudi svoje drugo- ali
celo tretjerazredne zanimivosti. Marsikje so bila doživetja precej manj
zanimiva, kakršna so lahko pri nas, so jih pa znali odlično stržiti. Tudi
za visoko ceno. In turisti gredo na te izlete. Pri nas pa jih nekako ne
znamo prodajati.
Pa menite, da se večina ljudi v turizmu zaveda vsega tega, o čemer
ste pravkar govorili?
Dvomim. K temu pripomore tudi pregovorna slovenska značilnost,
da smo bolj skromni, kar za prodajo ni najboljše. Manjka tudi širina, ki
jo prinašajo potovanja, spoznavanje, kako je drugje – in uvid, kaj premoremo.
Če ne greš drugam, ne moreš vedeti, kako posebna je Slovenija.
Že leta se napoveduje, da bodo s sodobnimi tehnologijami
agencije izgubile svoj posel – ampak se to ne zgodi; kaj opažate
sami?
Mislim, da agencije ne bodo propadle. Za številne je čas denar in za
čas – in denar, ki ju potrebujejo za raziskovanje destinacije, doživijo z
nami (agencijami) veliko več; še zlasti, če destinacije ne poznajo. In če
je javni prevoz tako slab, kot je pri nas, bi jo sami odkrivali še teže.
Nam, kot ponudniku izletov, pa so sodobne tehnologije kvečjemu v
pomoč – z njimi se laže promoviramo, ljudje nas laže odkrijejo.
Kako pomembni pa so za zadovoljne goste turisti, za katere
prav tako že leta napovedujejo, da bodo s sodobnimi tehnologijami
sčasoma povsem nepotrebni?
Mislim, da bo ta poklic ostal. Zame je vodnik ključen. Imamo strog
izbor vodnikov, poleg tega jih stalno izobražujemo.
Vodite tudi vi?
Čedalje manj; sem in tja. Ampak ja – da ostajam v stiku s terenom, z
vtisi turistov iz prve roke.
Kateri pa so vaši najljubši kotički v Sloveniji, za katere bi tudi
radi, da bi jih videlo več vaših turistov?
Vsa Slovenija, ki je vzhodno (do južno) od Ljubljane – izjemno lepa je,
ima veliko za videti: Koroška, Štajerska, Pomurje, Dolenjska, Bela krajina
... Zelo lepo je tod, ponudba je dobra, cene so ugodne, ljudje pa so
pregovorno prijazni.
Mateja Gruden
Lipov list - Avgust 2018
7
Aktualno
Na letošnjem Strateškem forumu Bled o
kulturnem sodelovanju in povezovanju v turizmu
Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost prireja že trinajsti Strateški
forum Bled, ki bo 10. in 11. septembra; tema letošnjega foruma bo Onkraj razlik, naslov turističnega panela pa
je Turizem kot orodje za kulturno sodelovanje in povezovanje ljudi.
Na turističnem panelu bodo govorci in udeleženci poskušali odgovoriti
na vprašanja o vplivu novih tehnologij na kulturni turizem in
pregledali najnovejše trende v turizmu, med drugim uporabo tehnologij
blockchain v panogi; prisluhnili pa bodo tudi primerom dobrih
turističnih praks v Sloveniji in tujini, ki bodo zagotovo dragocene iztočnice
za nadaljnji uspešen razvoj slovenskega turizma v skladu s
sodobnimi tehnologijami.
Panel bo razdeljen na tri dele: uvodni del, ki nosi naslov Turizem kot
orodje za kulturno sodelovanje in povezovanje ljudi, sledila bo okrogla
miza z odprto razpravo na temo Kako bodo nove tehnologije vplivale
na kulturni turizem, je to znanstvena fantastika ali realnost?, v sklepnem
delu pa bodo na terasi Grand Hotela Toplice predstavljene kulinarične
posebnosti hišnega kuharskega mojstra Simona Bertonclja.
Panel bo 11. septembra v Grand hotelu Toplice in bo v angleškem jeziku.
TTA
Svetovna turistična organizacija pripravlja največje svetovno tekmovanje start-up
Svetovna turistična organizacija (UNWTO) v sodelovanju s podjetjem
Globalia objavlja 1. UNWTO turistično tekmovanje start-up (1st UNWTO
Tourism Startup Competition), ki je največja pobuda na svetu doslej, namenjena
prepoznavanju zagonskih projektov, ki bodo vodili do preoblikovanja
turističnega sektorja.
Smo sredi četrte industrijske revolucije, kjer mora turizem izkoristiti najsodobnejšo
tehnologijo, ki se razvija z eksponentno hitrostjo, da ustvarja
nove poslovne priložnosti ter zagotovi konkurenčnost, rast in trajnostni
razvoj sektorja. V tem kontekstu je 1. mednarodno tekmovanje za zagon
turizma UNWTO namenjeno projektom, ki spreminjajo način potovanja
ljudi in doživljanja turizma.
V okviru tega razpisa bo dvajset najuspešnejših tekmovalcev prejelo
sponzorstvo, da bodo na letošnjem uradnem praznovanju svetovnega
dneva turizma 27. septembra (letos na temo Turizem in
digitalna preobrazba) v Budimpešti na Madžarskem predstavili svojo
zamisel žiriji vodilnih turističnih strokovnjakov, vključno z vrhunskimi
svetovnimi vlagatelji. Žirija bo nato izbrala deset finalistov, ki
bodo povabljeni k tekmovanju v okviru FITUR 2019 (španski mednarodni
sejem turizma, ki bo od 23. do 29. januarja 2019 v Madridu)
za končno nagrado, ki bo oblikovanje pilotnega projekta s podjetjem
Globalia.
Start-upi so vabljeni k prijavi na spletu do 3. septembra 2018. Več informacij:
www.tourismstartups.org.
TTA
Foto: Pixabay
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2018
8
Aktualno
Osmi Dnevi slovenskega turizma v Portorožu
Ustvarjanje višje
dodane vrednosti
Dnevi slovenskega turizma, osrednji strokovni dogodek slovenskega turizma, bodo letos od 8. do 10. oktobra
v Portorožu. Na njih bo ključni poudarek na izzivih in izpolnjevanju ciljev Strategije trajnostne rasti slovenskega
turizma 2017–2021, torej doseganju višje dodane vrednosti v turizmu in povečanju turistične porabe.
Slovenski turizem se je poenotil v skupni viziji Slovenije kot zelene
butične destinacije za 5-zvezdična doživetja, ki ima za sabo tudi
kvantificiran strateški cilj povečanja vrednosti izvoza potovanj na štiri
milijarde evrov. Glavni generator te rasti bo morala postati večja dodana
vrednost turizma oziroma produkti, ki skoznjo dosegajo tudi
višje cene.
Leto 2017 je bilo za slovenski turizem četrto zaporedno rekordno
leto: z več kot 12,5 milijona prenočitvami ali 12,6 odstotka več kot
leto prej in s skoraj pet milijonov prihodov turistov ali 14,6 odstotka
več kot v letu 2016. Turizem je z izvozom potovanj ustvaril 2,39 milijarde
evrov. A analize kažejo, da rastemo po fizičnih in ne vrednostnih
kazalnikih. Katere so strategije in vzvodi za aktiviranje in maksimiranje
vrednosti? Kakšne bodo v bližnji prihodnosti? Katere tehnologije
bodo to omogočile?
09.00 – 09.30
09.30 – 10.00
10.00 – 10.30
10.30 – 11.00
11.00 – 11.30
11.30 – 12.00
12.00 – 12.30
12.30 – 13.00
13.00 – 13.30
13.30 – 14.00
14.00 – 14.30
14.30 – 15.00
15.00 – 15.30
15.30 – 16.00
16.00 – 16.30
16.30 – 17.00
17.00 – 17.30
17.30 – 18.00
18.00 – 18.30
18.30 – 19.00
19.00 – 19.30
19.30 – 20.00
20.00 – 20.30
20.30 – 21.00
21.00 – 21.30
65.
tekmovanja po
programu
Pozdrav prireditvi
GTZ
65.
tekmovanja po
programu
Ponedeljek 8. 10. 2018 Torek 9. 10. 2018 Sreda 10. 10. 2018
Srečanje turističnih
društev
(TZS)
Slovenija
gastronomska regija
2021
aktivnosti
MGRT, TGZ in OZS
Okrogla miza:
Natakar - torej sem
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA
(TZS)
Novinarska
konferenca
PLENARNI DEL
DST
Start-up & Design
Management Café
(STO)
Dnevi slovenskega turizma – dnevi partnerstva
Tudi letos jih bodo v skladu s strateško usmeritvijo krepitve povezovanja
pri razvoju in trženju slovenskega turizma, v partnerskem sodelovanju,
organizirale vse večje institucije s področja turizma v Sloveniji: Slovenska
turistična organizacija skupaj z Ministrstvom za gospodarski
razvoj in tehnologijo, Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska
zbornica, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici
Slovenije, Združenje turističnih agencij Slovenije, Skupnost slovenskih
naravnih zdravilišč, Zavod Kongresno-turistični urad, Društvo turističnih
novinarjev Slovenije, Zbornica gorskih centrov – GZS,
Pohodništvo in kolesarjenje GIZ in drugi pomembni partnerji.
65.
tekmovanja po
programu
Zaključek
65.
SVEČANA PRIREDITEV
s podelitvijo priznanj DST
SLOVENSKI
TURISTIČNI FORUM
(STO)
Program DST
V okviru DST se bodo v treh dneh zvrstili številni pomembni dogodki:
Plenarni del DST z okroglo mizo in podelitvijo najvišjih priznanj
v turizmu, 65. Gostinsko turistični zbor, podelitev priznanj Moja
dežela lepa in gostoljubna in 21. Slovenski turistični forum.
V osrednjem, plenarnem delu, se bodo udeleženci po uvodnem pregledu
projektov za uresničevanje ciljev aktualne strategije in tudi analize
poslovanja slovenskega hotelskega sektorja osredinili na prednostne
strategije in ukrepe za preboj v slovenskem hotelskem sektorju.
Letošnja novost je Start-up & Design
management Café, kjer bodo
v start-upovskem vzdušju predstavili
strategije in primere dobrih
praks integracije dizajn menedžmenta
v poslovne procese za povečanje
konkurenčnosti in dodane
vrednosti. Rezultate svojega dela
bodo predstavile tri zmagovalne
ekipe z lanskega hackathona, ki so
ga prvič pripravili v okviru DST.
21. Slovenski turistični forum bo
namenjen turizmu prihodnosti –
novi organiziranosti slovenskega
turizma in spremenjeni vlogi destinacijskih
organizacij, novi krovni
komunikacijski rešitvi (v turistični
strategiji je na trženjskem
področju opredeljen tudi ukrep
priprave nove komunikacijske
platforme: t. i. Velike ideje, ki bo
učinkovito komunicirala zgodbo
»Slovenijo čutim kot zeleno butično
destinacijo«), produktom z
višjo dodano vrednostjo, kreativnim
pristopom ter strategijam in
tehnologijam za povečanje dodane
vrednosti v turizmu.
Se vidimo v Portorožu!
21.30 – 22.00
Več: www.dst.si
Lipov list - Avgust 2018
Slovenija je Evropska
gastronomska regija 2021
Slovenija je nosika naslova Evropska gastronomska regija 2021. Novico je 20. julija v imenu strokovne komisije
Evropske gastronomske regije (EGR) sporočila Diane Dodd, ki je ob tem dejala: »Slovenija nas je navdušila z
gastronomskimi presežki ter z zavezo k trajnostnemu razvoju in aktivnostmi, povezanimi z njim. Proizvodnja
hrane je tukaj na visoki kakovostni ravni, prav tako sta nas navdušila ponos in strast vseh, s katerimi smo se
srečali, ki ju kažejo pri spoštljivem ravnanju z okoljem. Na nas so naredili močan vtis tudi sodelujoči pri projektu
v prizadevanju, da Slovenija postane svetovno znana zelena država na področju gastronomije, trajnostnega
turizma, izobraževanja o prehrani in kakovostne preskrbe s hrano.«
9
Aktualno
Slovenija je nosika naslova Evropska gastronomska regija 2021. Novico
je 20. julija v imenu strokovne komisije Evropske gastronomske
regije (EGR) sporočila Diane Dodd, ki je ob tem dejala: »Slovenija nas
je navdušila z gastronomskimi presežki ter z zavezo k trajnostnemu
razvoju in aktivnostmi, povezanimi z njim. Proizvodnja hrane je tukaj
na visoki kakovostni ravni, prav tako sta nas navdušila ponos in strast
vseh, s katerimi smo se srečali, ki ju kažejo pri spoštljivem ravnanju z
okoljem. Na nas so naredili močan vtis tudi sodelujoči pri projektu v
prizadevanju, da Slovenija postane svetovno znana zelena država na
področju gastronomije, trajnostnega turizma, izobraževanja o prehrani
in kakovostne preskrbe s hrano.«
Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem
IGCAT je Slovenijo po uradni prijavi kandidature marca letos potrdil
kot kandidatko za naslov Evropska gastronomska regija 2021. Strokovna
komisija jo je obiskala med 17. in 20. julijem – z namenom, da
preveri njeno gastronomsko ponudbo, se sreča s predstavniki šestnajstih
deležnikov, ki so pristopili k projektu, in se podrobno seznani
s Knjigo kandidature Okusiti Slovenijo, ki jo je uredil etnolog Janez
Bogataj.
Strokovna komisija EGR, ki jo sestavljajo Diane Dodd, strokovnjakinja
za urbane in regionalne kulturne ter umetnostne strategije in predsednica
Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost
in turizem IGCAT, uradnega nosilca nagrade in platforme Evropska
gastronomska regija, Blanca Cros, strokovnjakinja za trajnostni turizem
in predstavnica Katalonije, Evropske gastronomske regije 2016,
Alfred van Mameren, strokovnjak s področja regionalnega razvoja in
predstavnik Severnega Brabanta, Evropske gastronomske regije
2018, in Jacinta Dalton, strokovnjakinja za strateški razvoj na področju
prehranskega razvoja, predstavnica Galwaya (zahodna Irska),
Evropske gastronomske regije 2018, se je na podlagi pisne prijave,
obiska v regiji, predstavitve in razprave odločila, da Slovenijo priporoči
upravnemu odboru IGCAT za nosilko naslova Evropska gastronomska
regija 2021. Ta bo Sloveniji podeljen na slovesnosti, ki bo v okviru
Evropskega tedna regij in mest 8. oktobra v Bruslju.
Komisija EGR je v Sloveniji spoznavala pestrost tukajšnje
gastronomske ponudbe.
Navdušila že zlasti povezanost različnih akterjev
Strokovna komisija se je med obiskom Slovenije srečala v ločenih tematskih
skupinah (izobraževanje, kmetijstvo, turizem in kultura) z
vsemi predstavniki šestnajstih deležnikov, ki so pristopili k projektu.
Tako strokovno komisijo kot IGCAT sta še zlasti navdušili njihova povezanost
pri pripravi in izpeljavi kandidature za naslov EGR 2021 ter
njihova zaveza, da jo usmerijo v izboljševanje kakovosti življenja, izobraževanje
na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega
razvoja gastronomije.
Partnerji projekta: ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za zunanje
zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za kulturo, Slovenska
turistična organizacija, Turistično gostinska zbornica Slovenije,
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Turizem Ljubljana, Turistično
združenje Portorož, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, Turistična
zveza Slovenije, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor,
Univerza na Primorskem, LAS Istre in Slovenski etnografski muzej so
strokovni komisiji predstavili svoje projekte, povezane s kandidaturo.
Od potice do čebel
Strokovna komisija EGR je med svojim obiskom v Sloveniji spoznavala
pestrost njene gastronomske ponudbe. Različne okuse Slovenije
so spoznavali pri kuharskih mojstrih Luku Jezeršku z Dvora Jezeršek
1768, Urošu Štefelinu iz Vile Podvin, Luki Koširju iz Gostišča Grič in
Igorju Jagodicu iz Restavracije Strelec, medtem ko jim je vinsko ponudbo
Slovenije predstavila Mira Šemič, sommelierka, diplomantka
4. stopnje WSET London, vinska akademičarka in direktorica kulinaričnega
vodnika Gault & Millau Slovenija.
Na Bledu so se seznanili s pripravo potice, pokušali doma pridelane
dobrote turistične kmetije Mulej, znane po sodobnem načinu pridelave
mleka, in si ogledali trajnostno usmerjeno ponudbo prvega
glampinga na svetu, ki je pred kratkim prejel šest zvezdic znamke
World of Glamping – Garden Village Bled. V Lukovici so obiskali sadovnjak
in Čebelarski center Slovenije, v Mariboru pa Višjo šolo za
gostinstvo in turizem, kjer so jim pripravili pokušnjo prigrizkov z mesno
slanino avtohtonega krškopoljskega črnega pasastega prašiča. V
Planici nad Framom so spoznali ponudbo iz domače kuhinje Barbare
Štern s turistične kmetije Pri Kovačniku, v vinski kleti Zlati grič v Slovenskih
Konjicah pa vrhunskih vin. V Ljubljani so si ogledali trgovinico
Dobrote Dolenjske in obiskali tržnico s prireditvijo Odprta kuhna.
TTA
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2018
10
Dogaja se
V Polhovem Gradcu odprli
pravljično-doživljajski park
V Polhovem Gradcu so konec junija odprli doživljajski park, v katerem otroci na zabaven način spoznavajo
živali, rastline in druge značilnosti kraja, ki so ga poimenovali tudi po – polhih, kajpak! In prav polh igra
osrednjo vlogo v doživetju, ki je namenjeno še zlasti družinam, vrtcem in šolam, torej: otrokom. Ti polhu, ki
so ga zaradi zganjanja hrupa izgnali iz Polhograjske graščine, pomagajo iskati nov dom ...
Foto: Luka Dakskobler
Foto: Luka Dakskobler
Na poti je deset izvirnih umetniških
lesenih skulptur gozdnih živali
Park je namenjen še zlasti predšolskim
otrokom in učencem prve triade
Polhov doživljajski park, ki so ga uredili ob Polhograjski graščini, pod
obronki Polhograjske gore ali Sv. Lovrenca, je celovit turistični produkt,
ki ga sestavljajo: slikanica Polh rogovilež avtorja Uroša Grilca in
ilustratorke, domačinke Maše Kozjek; povest Polh in Gradec Stena
Vilerja in ilustratorja Igorja Ribiča ter istoimenska gledališka predstava
v izvedbi KUD Polhov Gradec; glasbena pravljica po slikanici Polh rogovilež
v izvedbi glasbenikov Sama Kutina in Ane Kravanja ter pripovedovalke
Nine Peče Grilc; Polhova knjižica kot didaktično-pedagoško
pomagalo na poti avtorice Nine Peče Grilc; deset izvirnih
umetniških lesenih skulptur gozdnih živali avtorja Matica Zakrajška in
njegove ekipe; otroški didaktični čebelnjak, hišica Živalska pošta in
brlog Jazbina; didaktični elementi in spretnostni leseni elementi; vodniki
interpretatorji.
Avtorja koncepta in vsebin Polhovega doživljajskega parka sta Uroš
Grilc in Nina Peče Grilc iz zavoda Škrateljc, katerega poslanstvo je inovativno
povezovanje naravne in kulturne dediščine ter oblikovanje
turističnih produktov.
od torka do četrtka pa od 16. do 20. ure. Cena obiska je pet evrov na
osebo. Park je mogoče obiskati tudi v spremstvu vodnika interpretatorja
oziroma pripovedovalca.
Projekt, ki povezuje
»Polhov doživljajski park je poseben, ker je povezal številne akterje, ki
si prizadevajo za razvoj kulture in turizma: Polhograjsko graščino, Tehniški
muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, čebelarstvo Božnar,
občino, KUD Polhov Gradec, Glasbeno šolo Emil Adamič in druge.
Tako je nastal projekt, ki promovira lokalno okolje in lokalne
akterje združuje v novi zgodbi družinskega turizma,« pa je o parku
povedal Franc Setnikar, župan občine Dobrova - Polhov Gradec.
M. G.
Spodbujanje otrok h gibanju v naravi
»Polhov doživljajski park je po Poti pastirskih škratov na Krvavcu druga
v nizu nastajajoče transverzale pravljično-doživljajskih poti po Sloveniji.
Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega
sveta in resničnih lastnosti živali ustvarja doživetja, ki otroke
spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in
kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in
razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost,«
je o parku dejal Uroš Grilc.
Park je sicer namenjen predšolskim otrokom in učencem prve triade,
pot je lahko dostopna in krožna; začne in konča se v grajskem parku.
Otroci potrebujejo za vsa doživetja na posameznih točkah približno
dve uri. Obisk parka je mogoč od petka do nedelje od 10. do 20. ure,
Park so uredili pod obronki Polhograjske gore
Foto: Luka Dakskobler
Lipov list - Avgust 2018
11
Dogaja se
Slovesnosti ob odprtju muzeja sta se udeležila tudi njegova največja ambasadorja – Ingemar Stenmark in Bojan Križaj.
Elan v Begunjah odprl
Alpski smučarski muzej
Begunjski Elan je na prvi poleti dan, 21. junija, v družbi smučarskih legend Ingemarja Stenmarka in Bojana
Križaja odprl Alpski smučarski muzej; tako je prvi izdelovalec smuči na svetu, ki premore svoj muzej. V
muzeju, ki so ga odprli ob tovarni v Begunjah, obiskovalci spoznavajo več kot sedemdesetletno zgodovino
podjetja. Elan so ustanovili 24. septembra leta 1945 na pobudo tedaj priznanega smučarskega skakalca in
izdelovalca smuči Rudija Finžgarja. Že kmalu po odprtju je začelo podjetje tlakovati sloves inovatorja in postavljavca
novih smernic na področju izdelovanja smuči, ki je pozneje velikokrat spremenil razvoj smučanja.
Slovesnosti ob odprtju muzeja sta se udeležila tudi njegova največja
ambasadorja – Ingemar Stenmark in Bojan Križaj, ki sta vso svojo
smučarsko pot prisegala na Elanove smuči. Stenmark, najboljši smučar
vseh časov, in Jeffrey Tirman, glavni izvršni direktor Elana, sta muzej
tudi uradno odprla.
Direktor Elanove zimske divizije Leon Korošec je ob odprtju muzeja
dejal, da je ta pomemben z dveh vidikov: je zgodba o pomembnem
mestu Slovenije v zgodovini smučanja in razvoja smučarske opreme,
v njem pa je prikazano, »kaj vse smo naredili v preteklosti in od kod
črpamo navdih za prihodnost«.
Podlaga za nastanek Alpskega smučarskega muzeja je bila priložnostna
razstava Z Elanom do zvezd, ki so jo ob 70-letnici Elana pripravili v
Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri. Kot je povedal Jeffrey Tirman, so
zamisel o muzeju podpirali tudi lastniki Elana. »To je njihov način, da
nekaj vrnejo ne le regiji, ampak vsej Sloveniji,« je dejal in dodal, da
tako ostajajo tradicionalno vpeti v lokalno okolje. »Naš namen je
ustvariti prostor, kjer lahko tako Slovenci kot tujci vidijo pomemben
del slovenske in športne zgodovine.«
Na Elanovih smučeh prva slovenska
zmaga v svetovnem pokalu
Obiskovalci muzeja, ki se razprostira na skoraj dvesto kvadratnih metrih
v dveh nadstropjih, lahko v njem poskusijo sestaviti smučko in se
preizkusijo na simulatorju smučanja po virtualni tekmovalni progi.
Med razstavnimi eksponati so tudi tisti, ki so najbolj zaznamovali Elanove
tekmovalne uspehe. Z njegovimi smučmi je Ingemar Stenmark
zmagal na 86 tekmah svetovnega pokala. V muzeju so na ogled prve
smuči, ki jih je uporabljal v svetovnem pokalu. »Nanje imam dobre
spomine, saj sem z njimi večkrat zmagal,« je povedal švedski smučar.
Kar nekaj eksponatov v muzeju pripada njegovemu največjemu tekmecu,
Bojanu Križaju, ki je z Elanovimi smučmi dosegel prvo slovensko
zmago v svetovnem pokalu. »Vesel sem, da sem del Elanove zgodovine,«
je dejal Križaj. Elan je bil vedno znan po inovativnosti, zato ni
nikdar razmišljal o menjavi smuči, poleg tega so za razvoj in servis
skrbeli vrhunski strokovnjaki, je še dejal.
Del muzeja je namenjen tudi drugim Elanovim vrhunskim izdelkom,
med drugim telovadnemu orodju, plovilom in jadralnim letalom.
Smuči za špansko kraljevo družino,
Ivano Trump, papeža in Putina
V muzeju je mogoče videti fotografije, kako španska kraljeva družina
smuča na Elanovih smučeh, pa Ivano Trump z njimi, ob obisku slovenskih
vernikov v Vatikanu leta 1993 so jih podarili papežu Janezu Pavlu II.,
Elanove smuči pa je leta 2011 prejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Besedilo in foto: Janez Kuhar
Muzej je odprt vsak dan, razen nedelje in ponedeljka.
Lipov list - Avgust 2018
12
Fokus
Kamp Šobec s triglavsko kuliso
TD Lesce
Društvo, ki je
preprosto – drugačno
Zakaj je TD Lesce drugačno? Posebno? Zato, ker je največje turistično društvo v Sloveniji; ker je najbolj vključeno
v mednarodne turistične tokove; ker je odločilno vplivalo na razvoj in urejenost okolja, kjer deluje; ker je
verjetno najpremožnejše društvo v državi; in ker je najverjetneje društvo, ki ga vodita upravni odbor in predsednik
z najdaljšim stažem.
Društva za olepševanje kraja, kot so se nekoč pogosto imenovala
zdajšnja turistična društva, imajo dolgo tradicijo, ki sega v čase pred
drugo svetovno vojno. Praviloma so skrbela za urejenost kraja in dobro
počutje obiskovalcev. Pogosto so tiskala razglednice, zemljevide,
urejala sprehajalne poti, mogoče so celo imela svoje informativne
pisarne.
Po drugi svetovni vojni so marsikje tradicijo interesnega in prostovoljnega
povezovanja ljudi, ki jim ni bilo vseeno, kakšno je bilo okolje,
kjer so živeli, nadaljevala turistična društva. Nekatera, aktivnejša, so se
lotila tudi gospodarske dejavnosti, ki je pozneje prerasla v uspešno
podjetniško zgodbo. Zelo malo pa jih je, ki so uspela pri njej vztrajati
in jo pisati naprej. Lastniška preobrazba v devetdesetih letih prejšnjega
stoletja je z nastankom samostojne države odpihnila številne podjetniške
samorastnike med turističnimi društvi.
Zamisel
TD Lesce letos praznuje 60-letnico. Ustanovljeno je bilo torej v času,
ko so se začeli ljudje v tedanji Jugoslaviji povezovati v različne interesne
skupine, da bi lahko odločneje vplivali na okolje, v katerem so živeli.
Razlog za nastanek društva je bila tako pobuda posameznikov v
Lescah pri Bledu, ki so želeli na Šobcu, blizu sotočja Save Dolinke in
Save Bohinjke, v čudoviti naravi, kjer je bilo v davnih časih mokrišče z
majhnim bajerjem, urediti rekreacijski center. Radovljiški grofje, ki so
bili od 17. do 19. stoletja lastniki graščine v Radovljici, so na Šobcu
uredili ribnik ter v njem gojili ribe in pijavke, s katerimi so zdravili bolnike.
Tam so imeli tudi farmo psov in mlin.
Konec druge svetovne vojne je Šobec pričakal v zasebni lasti okoliških
kmetov, zapuščen in nerodoviten, pogosto poplavljen, travnikov za košnjo
skoraj ni bilo več, v gozdu pa so ostali skorajda samo borovci.
Lipov list - Avgust 2018
V Lescah je bila tudi glavna železniška postaja za Bled, ki je bil že
dolgo tega dobro znano letovišče. Na postaji je še vedno stavba,
v katerem je bila »kraljeva čakalnica« rodbine Karađorđević iz Beograda,
ki je imela ob Blejskem jezeru veliko vilo, v Lescah na Lipcah
pa tudi kraljevo hišo in igrišče za golf. Železnica in bližina Bleda
sta gotovo vplivali, da je bilo že pred drugo svetovno vojno tu
odprtih več dobrih gostiln in hotel. Sicer pa so v Lesce že davno
prej prihajali ljudje od vsepovsod, saj kraj velja za najstarejšo Marijino
božjo pot na Kranjskem, ki je bila romarska veliko prej, kot je
ta na Brezje.
Kratek sprehod skozi (turistično) zgodovino Lesc in Šobca pojasnjuje
temelje in razloge za to, da so se prav tukaj našli ljudje, ki so
imeli zamisel in dolgoročno razvojno vizijo. Ta je spodbudila močno
turistično gibanje, to pa zgodbo o avtokampu in rekreacijskem
parku Šobec, ki po kakovosti spada v evropski vrh. Prvotno zamisel
so od generacije, ki se ji je porodila, uspešno prevzele naslednje,
ki so skozi desetletja s prostovoljnim delom spremenile videz
Lesc, kamp Šobec pa pripeljale do petih zvezdic in v družbo
najboljših evropskih kampov.
Okolje
Društvo se je po začetnem obdobju pretežne skrbi za kamp
usmerilo v širše delovanje – na območje Krajevne skupnosti Lesce
in občine Radovljica, h kateri spada KS. V osemdesetih letih prejšnjega
stoletja je prav TD Lesce dalo pobudo za krajevni samoprispevek
za gradnjo komunalne infrastrukture in zanjo pridalo več
kot polovico potrebnega denarja. Tisti, ki so vodili društvo, so skupaj
z drugimi v kraju za celo desetletje prevzeli vodenje gradnje
kilometrov cest, kanalizacije, razsvetljave in pločnikov v KS Lesce,
ki šteje okoli 3500 prebivalcev (skupaj z vasmi Hraše, Hlebce in
Studenčice). To je bilo obdobje, ko so ljudje povsem pozabili na
besede mi in vi, ampak so bili – eno.
Še več je stvari, zaradi katerih je TD Lesce drugačno, posebno. Katero
drugo društvo je samo zagotovilo denar za žarni zid okoli pokopališča
in poslovilne vežice ter poskrbelo tudi za gradnjo? Poleg
tega drugim društvom v KS vsako leto zagotovi finančno pomoč za
njihovo delovanje. Domačemu gasilskemu društvu je kupilo gasilski
avto. Prvi maj je bil, je in bo praznik na Šobcu in kje drugje kot na
Šobcu se s sklepnim koncertom vsako leto konča prvomajska budnica
kot zahvala godbenikov za pomoč turističnega društva? Nogometni
klub nosi ime Šobec. In nič čudnega ni, da je praznik KS
Lesce 14. julija, na dan, ko so bile leta 1956 zasajene prve lopate v
Šobčevo blato, kjer je zdaj Rekreacijski park Šobec z najlepšim kampom
daleč naokoli.
Urbanizem
TD Lesce je z aktivnostjo svojih članov in vodilnih funkcionarjev v preteklosti
tudi pomembno vplivalo na razvoj Lesc. Že pred desetletji so
se zavedali, da je temelj vsakega razvoja urbanistična vizija. Lesce so
tako kot eno najhitreje rastočih naselij v Sloveniji že dolgo tega dobile
zazidalne načrte za razvoj kraja in njegove okolice. Društvo je dolgoročni
razvojni načrt za območje Šobca sprejelo že v devetdesetih
letih prejšnjega stoletja in ga še vedno uresničuje.
TD Lesce deluje v čudovitem naravnem okolju sotočja dveh veličastnih
rek med Jelovico in Karavankami. V neposredni soseščini
kampa so hipodrom, igrišče za golf, letališče, romarska cerkev na
Brezju, zibelka kovaštva Kropa, rojstni kraj Avsenikov, Bled, pot kulturne
dediščine, ki seznanja s kraji, kjer so se rodili znani Slovenci:
pesnik France Prešeren, pisatelj Fran Saleški Finžgar, čebelar Anton
Janša, jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik Matija
Čop in ne nazadnje Anton Tomaž Linhart.
13
Fokus
Nova restavracija v kampu Šobec
Lipov list - Avgust 2018
14
Fokus
Lesce s prvo romarsko cerkvijo na Kranjskem
Ker je bilo v Lescah in njihovi okolici skoraj nemogoče dobiti parcelo
za gradnjo hiše, je društvo skupaj s KS Lesce in radovljiško občino
poskrbelo za zazidalne načrte za zemljišča na obrobju Lesc. Še več,
društvo je tudi prevzelo projekt komunalnega opremljanja zemljišč.
Za to je ustanovilo lastno podjetje, ki je izpeljalo celoten projekt. Tako
lahko zdaj mladi gradijo hiše v domačem kraju, v Lesce pa so se priselili
tudi številni od drugod.
Podmladek
TD Lesce že od vsega začetka vsako leto nagrajuje tiste, ki najbolj
vzorno skrbijo za urejenost hiše ali stanovanjskega bloka, kjer živijo.
Društvo ima svoj turistični podmladek na osnovni šoli, ki poleg
svojega rednega programa že dolgo izdeluje in postavlja krmilnice
v kampu in skrbi, da so pozimi polne. Mentorji šole in društva
že desetletja za nagrado popeljejo podmladek na izlete po Sloveniji.
Številni šolarji, ki jih je turizem navdušil med udejstvovanjem
v turističnem podmladku, so bili pozneje receptorji v kampu Šobec,
in na desetine jih je svojo poklicno pot odkrilo v turizmu.
Ovire
A prizadevanja za zdaj enega najboljših evropskih kampov niso bila
vselej preprosta. Do kampa ni bila speljana javna kanalizacija, obči-
na pa je ni hotela zgraditi. Društvu poleg tega leta niso dovolili, da
bi lahko za kamp zgradilo lastno čistilno napravo. A društvo je premagalo
ti oviri, žal po skoraj dve desetletji dolgem prepričevanju
pristojnih. Zato je razvoj kampa začasno malce zastal. Čiščenje komunalnih
odplak je bilo seveda pogoj za gradnjo nove komunalne
infrastrukture in restavracije s trgovino, ki jo je dotlej zob časa že
močno načel. Kdo ve, zakaj se je bilo treba spopadati s toliko težavami?
A to je že druga zgodba ...
Lani je društvo naposled povsem obnovilo komunalno infrastrukturo
v kampu in zgradilo skoraj 18 kilometrov komunalnih vodov. Zgradilo
je novo lastno čistilno napravo, postavilo visokonapetostne daljnovode
za elektriko, zgradilo obsežno interno omrežje plinovoda za
oskrbo vseh objektov v kampu. Letos je bila končana gradnja nove
restavracije in trgovine, obnovljene so vse energetske naprave v sanitarijah,
zgrajene so bile nove sanitarije, kamp je bil deloma razdeljen
na parcele, jeseni bo porušena stara restavracija, urejeni bodo dodatni
»udobni« prostori (individualni komunalni priključki za vsako parcelo),
zgrajena bosta nov gospodarski objekt in lastna plinska postaja,
ki bo priključena na tranzitni plinovod. Vse našteto pomeni več
milijonov evrov, ki jih je društvo zagotovilo s svojimi sredstvi.
Ni naključje, da je društvo ob svoji 60-letnici v kampu Šobec doseglo
rekordne številke – z več kot 136.000 prenočitvami ali več
Lipov list - Avgust 2018
kot 50-odstotnim povečanjem v primerjavi s prejšnjim letom.
Kamp je v tej sezoni tudi zelo podražil storitve in s tem drzno začrtal
smer, v kakršno bi moral iti turizem v vsej državi. Višja kakovost
in občutno višje cene.
Podjetja
TD Lesce je ustanovilo pet podjetij, katerih edini lastnik je. Med
njimi je največje podjetje Šobec, ki upravlja kamp. Drugo je podjetje
Hitur, ki upravlja hipodrom v Lescah, s katerim ima društvo
velike razvojne načrte. Podjetje Turis je bilo ustanovljeno za uresničitev
projekta za stanovanjsko naselje petinštiridesetih novih
hiš (Plana Lesce) in za gradnjo komunalne infrastrukture. Podjetje
Turit ima v lasti večje zemljišče, kjer je skupaj z drugimi lastniki že
sprejet načrt za poslovno cono PC Lesce jug. Peto podjetje, Turin,
je v mirovanju, ustanovljeno pa je bilo, da prevzame upravljanje
preostalih nepremičnin v lasti društva.
Ljudje
In kdo so ljudje, ki vodijo društvo in njegovo dejavnost? V TD Lesce
in njegovih podjetjih sta samo dva redno zaposlena za nedoločen
čas (v podjetju Šobec). Trgovino in restavracijo v kampu
društvo oddaja v najem. Druge dejavnosti v kampu so sezonske.
V preostalih podjetjih društva ni nobenega zaposlenega. Ustanovljena
so bila zato, da je gospodarska dejavnost popolnoma in
pregledno ločena od društvene dejavnosti. Finance društva in
podjetij so povsem ločene, a zelo natančno in sproti nadzirane ter
upravljane.
Društvo, ki ima kot vsa druga najvišji organ skupščino, operativno
vodi upravni odbor, ki nadzira delovanje vseh podjetij, in razumljivo
je, da je predsednik društva najbolj vključen v ustvarjanje poslovne
politike podjetij in nadzor njihovega delovanja.
Društvo si je skozi desetletja uspešnega dela zagotovilo širok krog
sodelavcev, s pomočjo katerih opravlja obsežno gospodarsko dejavnost.
Ustvarilo si je tudi širok krog simpatizerjev. Vodilna misel,
ki jo društvo spoštuje ves čas svojega delovanja, je: »Vse, kar društvo
ustvari, mora biti najprej dobro za ljudi, ki tukaj živijo, nato pa
je zelo pomembno, da je dobro tudi za tiste, ki prihajajo k nam.«
Ali ni prav to vsebina slogana Turizem smo ljudje?
Dolgoročnost
Turistično društvo Lesce ima več kot 2600 članov. Od tega jih je
skoraj tretjina mlajših od 29 let. V vodenje društva sta bili v vsej
njegovi zgodovini vključeni dve generaciji. Prva, ki ga je ustanovila
in uredila kamp Šobec, je vodila društvo dobrih petindvajset let.
Zatem je prevzela vodenje skupina mladih, ki je na čelu društva že
več kot tri desetletja. Odtlej so leta seveda naredila svoje in nekoč
mladi se pripravljajo na predajo vodenja tretji generaciji.
Član upravnega odbora v poprečju ostaja na funkciji dobrih štiriindvajset
let; najdaljši staž pripada članu, ki je v upravnem odboru
že šestinštirideset let, »najmlajši« član je v njem eno leto. Predsednik
društva je član upravnega odbora petinštirideset let, od tega
štiriintrideset let kot predsednik. Člani upravnega odbora delo
opravljajo prostovoljno in zanj niso plačani. Posameznik z največ
opravljenimi prostovoljnimi urami je v letu 2017 opravil 1646 ur. V
vsem času delovanja v društvu ni bilo nobene nesklepčne seje in
skoraj nobene neopravičene odsotnosti.
A resnici na ljubo ... Vezi prostovoljstva, ki so bile stkane v preteklosti,
zaradi spremenjenih vrednot v družbi popuščajo. Za novo
generacijo bo treba poiskati novo »vezivo«.
In za konec vprašanje za razmislek. Ali naslov prispevka odraža
vsebino tega, kar je Turistično društvo Lesce?
Besedilo in foto: TD Lesce
Društvo je v doslej prejelo več kot 120 priznanj,
med njimi vsa najvišja priznanja s področja turizma,
tako v nekdanji Jugoslaviji kot v Sloveniji
ter v občini in kraju. Veliko mednarodnih visokih
priznanj je dobilo za kamp Šobec, ki je bil uvrščen
med najboljše kampe v Evropi.
15
Fokus
Šobčev bajer, v ozadju najvišji vrh Karavank, Stol
Lipov list - Avgust 2018
16
Turizem smo ljudje
Foto: TD Bohinj
Boštjan Mencinger, novi predsednik TD Bohinj
Ključno: odnos do ljudi
– in med ljudmi
»Turistično društvo Bohinj naj ne glede na način organiziranosti postane najpomembnejši turistični akter v
Bohinju, ki bo v okviru svojih dejavnosti skrbel za razvoj in ustrezno kakovost storitev ter zagotavljal pošteno
plačana in dobra delovna mesta za Bohinjce. Z dobrim poslovanjem bo lahko optimalno izpolnjeval tudi svoje
osnovno poslanstvo – družbeno odgovorno društveno dejavnost.« Tako je v časopisu TD Bohinj Pri nas doma
uvodoma zapisal Boštjan Mencinger, novi predsednik bohinjskega društva. Domačin, nekdanji direktor družbe
Žičnice Vogel, je predsedovanje prevzel konec maja.
Boštjan Mencinger je bil pred tem podpredsednik društva; predsedovanje
je prevzel po smrti dotedanjega predsednika Janeza Pristavca,
za tri leta.
»Ne dvomim, da bomo dosegali dobre rezultate, saj se je že v zadnjih
letih delalo dobro, trendi v turizmu in gospodarska rast pa nam za
zdaj gredo na roko. (...) Predsednik društva kot zastopnik odgovarja za
njegovo delovanje in poslovanje, zato si bom prizadeval, da bomo
delali kot izjemno dobri gospodarji na področju tržnih dejavnosti
društva in da bomo skrbeli tudi za razvoj društvenih dejavnosti, ki jih
bo financiral tržni del,« je v časopisu Pri nas doma še zapisal Boštjan
Mencinger.
TD Bohinj ima zdaj sicer nekaj več kot štiristo članov, v njem je redno
zaposlenih štirinajst ljudi, v glavni sezoni pa ima skupaj s študenti
okoli petdeset zaposlenih.
Čas na Voglu
V Bohinj oziroma domačo vas Kamnje se je vrnil po študiju (elektrotehnike)
in »začasnem delu« finančnega analitika v Ljubljani; začasnem
zato, ker je vedel, da se bo prej ali slej vrnil v Bohinj. Po vrnitvi
se je zaposlil na komunali na Občini Bohinj, po treh letih pa se je
povzpel više – dobesedno in v prenesenem pomenu: leta 2012 je
prevzel mesto direktorja družbe Žičnice Vogel.
»Za Bohinj je dragocen. Hoče se dokazovati doma in spreminjati svoje
okolje na bolje. Ko je zasedel vodilni položaj, je najprej ustvaril stik
Lipov list - Avgust 2018
Kamp Danica v Bohinjski Bistrici
z ljudmi v turizmu in v Bohinju nasploh. Kajti, kot pravi, vse se pač
začne, če znaš gostu zaželeti lep dan.« Tako je v Dnevniku dve leti po
tem, ko je Boštjan Mencinger prevzel mesto direktorja, zapisal novinar
Miran Šubic.
Z delom v turizmu tedaj ni imel izkušenj; bil je predvsem gospodarstvenik
oziroma finančnik, a podjetje je potrebovalo (tudi ali še zlasti)
ta znanja, pripoveduje. Še bolj pa je potrebovalo nekoga, ki je vešč
komunikacije z ljudmi, nekoga, ki zna motivirati zaposlene, ki poskrbi
za urejene odnose z njimi in med njimi, poudarja; v turizmu je to
sploh pomembno.
Za Vogel se je z njegovim mandatom začel poslovni preporod, navzlic
razmeroma zelenim zimam; je pa zato toliko bolj cvetel poleti, s
čimer je bil prvo slovensko smučišče, ki je bilo že skorajda bolje obiskano
v poletnih mesecih kot v zimskih.
Aktiven v svetniški skupini
Po petih letih je Boštjan Mencinger sklenil, da je bilo dolgih delovnikov
in stresa dovolj; pričakoval je prvega otroka in ni hotel, da bi bil
oče zgolj poredkoma. Odprl je svoje svetovalno podjetje, po odhodu
z Vogla pa je postal tudi bolj aktiven v TD Bohinj. Poleg tega je že
nekaj let v opozicijski svetniški skupini z Bojanom Travnom na čelu in
si tudi tako prizadeva za izboljševanje razmer v bohinjskem turizmu.
»Že lani jeseni smo, recimo, po neznosni gneči, ki jo je prineslo vroče
poletje, občini predstavili ukrepe za blažitev težav v najbolj obremenjenem
času. To so ukrepi, ki so z letošnjim poletjem prinesli novosti
na področju prometa: dražje parkiranje tik ob jezeru in razmeroma
poceni ali brezplačno parkiranje na lokacijah, ki so bolj oddaljene od
jezera, ter uvedba brezplačnega javnega prevoza od teh parkirišč do
ključnih zanimivosti in izhodišč za planinske izlete.«
Foto: TD Bohinj
sicer že prepoznan kot ena ključnih gospodarskih panog, je dejal.
Prizadeval si bo za izdelavo podrobnega prostorskega načrta na območju
kampa TD Bohinj Danica v Bohinjski Bistrici, povečanje kampa
in dvig ravni storitev (kamp je pred kratkim pridobil štiri zvezdice, a si
bo društvo prizadevalo še za peto).
Gostilno Danica naj bi v prihodnjih letih razvili v reprezentativno bohinjsko
gostilno. »Že zdaj ima kakovostno kuhinjo, jo pa še vedno
večinoma obiskujejo gostje kampa; želel bi si, da postane priljubljena
tudi med drugimi gosti.«
Vpeti v prizadevanja za zeleno mobilnost
Druga izhodišča, ki jih je Boštjan Mencinger še navedel ob svoji kandidaturi,
so še: usposabljanje kadrov in skrb za kakovostno delo; skrb za
ohranjanje in neprekinjenost upravljanja dostopa do slapa Savice (tudi
to delo je v pristojnosti društva že od začetka njegovega delovanja
pred dobrimi sedemdesetimi leti); iskanje dodatnih priložnosti za širitev
in nadaljnjo rast poslovanja in zaposlovanja v društvu; skrb za večji
ugled TD v Bohinju in sodelovanje z drugimi akterji turizma v destinaciji.
To je, še zlasti s Turizmom Bohinj, zelo dobro, pravi sogovornik. Med
drugim je tudi društvo tesno vpeto v prizadevanja za zeleno mobilnost,
ki jo Turizem Bohinj v zadnjih letih dosledno razvija in promovira;
tako so pred kratkim v kampu Danica gostom ponudili možnost najema
dveh priljubljenih električnih vozil: VW e-Golf in Renault Zoe Q90.
Kako lepo je v Bohinju!
Boštjan Mencinger se je vedno želel ustaliti pod obronki domačih
bohinjskih gora ... Toda: koliko zdaj, spet kot domačin, sploh še opazi
lepote, ki ga obdajajo? »Zagotovo manj kot takrat, ko nisem bil tukaj.
A se znam občasno opomniti na to,« se nasmehne sogovornik.
Mateja Gruden
17
Turizem smo ljudje
Kamp Danica: proti petim zvezdicam
V kandidaturi za predsednika TD Bohinj je Boštjan Mencinger predstavil
devet izhodišč za nadaljnje delo društva.
To naj bi zagotavljalo še boljše podporno okolje za sobodajalce – z,
na primer, izobraževanjem o novih tehnologijah in trendih, ki čedalje
bolj vplivajo na uspešnost oddajanja turističnih nastanitev (društvo je
sicer že v prvih letih po ustanovitvi – leta 1946 – ponujalo dobrih
dvesto postelj v zasebnih sobah, tako da je trženje nastanitvenih
zmogljivostih članov eden ključnih temeljev delovanja društva).
Društvena dejavnost naj bi se okrepila in nadgradila – na vseh ravneh:
organizacije prireditev (največje so Vasovanje, Kmečka ohcet,
Kresna noč, Praznik sira in vina ter Kravji bal), izletov, pohodov, ogledov
dobrih primerov v turizmu in podobno ter vpetosti v življenje v
občini na splošno; tako nameravajo v društvu poskrbeti za prevoze
starejših članov TD k zdravniku in po drugih nujnih opravkih v sodelovanju
z Društvom upokojencev Bohinjska Bistrica (storitev so ponudili
tudi občini za vse prebivalce).
Novi predsednik TD Bohinj si želi turizem približati Bohinjcem, še zlasti
mladim, kot obetavno poslovno priložnost – turizem je v občini
Slap Savica
Foto: Michael Matti/www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2018
18
TZS
Turizmu pomaga lastna glava
V Naklem uresničili
festivalsko temo in
ustvarili svet Ivane Kobilce
Turistični krožek, ki deluje na OŠ Naklo že enaindvajset
let in ki v povprečju šteje dvajset učencev, se vsako leto
loti razpisane teme festivala Turizmu pomaga lastna glava.
Tudi v minulem šolskem letu se je prijavil na festival:
predstavil je slovito slovensko slikarko Ivano Kobilco, ki
je dve poletji slikala v Podbrezjah pri Naklem. Tukaj je nastala
njena znamenita slika Poletje, ki je leta 1891 požela
izjemen uspeh na Pariškem salonu.
V krožku so se domislili, da bi sredi vasice postavili prizorišče slike, v
bližini pa umetniško kavarno, kjer bi se zbirali ljubitelji kulture. Z zamislijo
so navdušili tamkajšnje kulturno društvo, ki jim je pri izdelavi projekta
priskočilo na pomoč in jih spodbujalo pri delu.
Njihov cilj tako kmalu ni bil več samo nastop na festivalu, kjer so prejeli
srebrno priznanje za projekt in zlato za nastop na tržnici, temveč
prireditev za domačine v okviru občinskega praznika Na vasi se dogaja,
ki je bil letos 16. junija.
Člani krožka so s pomočjo mentorice Petre Korenjak Marčun naredili
čudovite kulise, starinski plot, spletali so kite cvetja, Lea Pavlič, mlada
nadarjena umetnica, je igrala Ivano Kobilco, Živa Fortuna pa njeno
sestro Fani. Učenci nižjih razredov so igrali vaške otroke. Bržkone je
odveč zapisati, da so navdušili občinstvo.
Festival Turizmu pomaga lastna glava tako v Naklem ni sam sebi namen;
vsako leto doseže svoj cilj: širjenje vedenja in znanja o turizmu.
L. L.
Foto: OŠ Naklo
kuHaLnica
2018
9. oktober
Portorož
65.
Državno tekmovanje za Zlato kuHaLnico
9.00–15.00 tekmovanje učencev osnovnih šol
v pripravi rižote in vanilijeve kreme s sadjem
ter ogled receptur
16.00 razglasitev rezultatov in
podelitev Zlate kuhalnice
Portorož
Sodelujoče šole:
OŠ Marije Vere Kamnik
OŠ Železniki
OŠ Cerkno
OŠ Blanca
OŠ Frana Erjavca Nova Gorica
OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad
OŠ Gorišnica
OŠ Dušana Flisa Hoče
OŠ Majšperk
OŠ Radlje ob Dravi
OŠ Vič Ljubljana
OŠ Ig pri Ljubljani
OŠ Jožeta Krajca Rakek
OŠ Ivana Skvarče Zagorje
OŠ Antona Ljubno ob Žnideršiča Savinji
OŠ Ljubno Antona ob Žnideršiča Savinji
Ilirska Bistrica
oglasLLzk18_1a.indd 5 20/07/18 13:45
Lipov list - Avgust 2018
V Sloveniji ni dolgčas
V Lendavi bo dišalo
po bograču
Bogračfest je tradicionalna kulinarična prireditev v Lendavi, ki bo letos
že štirinajsto leto zapored: v soboto, 25. avgusta. Na njej tekmovalne
ekipe iz različnih držav tekmujejo v kuhanju bograča. Razporejene
so ob Glavni ulici v starem mestnem jedru in ob Kranjčevi ter
Mlinski ulici. Ta dan Lendava živi in diha za Bogračfest. Obiskovalci se
gibajo med tekmovalnimi ekipami, ki skrbno pripravijo svoja tekmovališča
z različnimi lokalnimi pridelki, okraski in jedmi ter lokalnimi
vini, ki jih lahko obiskovalci tudi pokušajo. Najlepše urejeno tekmovališče
je na koncu nagrajeno. Vsem ekipam sicer zagotovijo enake sestavine,
iz katerih nastanejo različni bograči. Te ocenjuje strokovna
komisija, ki jo sestavljajo profesionalni kuharji in ki ob koncu tekmovalnega
dela prireditve razglasi zmagovalca v kuhanju bograča –
mojstra bograča.
Več: www.lendava-lendva.si
Starotrški
dan v Šaleku
Pod edinstvenim Šaleškim gradom se skriva pravi vaški trg
– z vaško gostilnico, cerkvico in gostoljubnimi vaščani. Na
njem bodo v soboto, 18. avgusta, obujali življenje trga nekoč
s predstavitvijo rokodelcev, na gradu pa bodo gostili Šaleško
gospodo, ki bo obiskovalcem pričarala pravi grajski utrip. A v
Šaleku bo živahno že prej: v četrtek bo tamkajšnje turistično
društvo pripravilo vodene oglede Šaleka in Šaleškega gradu
za otroke, v petek pa si bodo obiskovalci lahko ogledali tamkajšnji
gasilsko-vaški muzej.
Več: www.td-salek.si
Foto: arhiv TD Šaleki
V Cerkljah bo
Fest po rokovem
V Cerkljah so živeli ali še živijo številne šege in navade, povezane
s cerkvenimi prazniki, ki so uravnavali vsakdanje in praznično
življenje domačinov. Leta 2010 je lokalno društvo obudilo
Semenj na rokovo, ki odtlej vsako poletje popestri utrip kraja.
Ime prireditve se je v zadnjih letih preoblikovalo v Fest po rokovem,
saj pri njej sodeluje čedalje več društev in združuje pestro
paleto športnih, kulturnih in zabavnih vsebin. Letos bo v petek
in soboto, 24. in 25. avgusta, v teh dveh dneh pa se bodo v
Cerkljah zvrstili številni dogodki, med njimi turnir trojk v ulični
košarki, kolesarska dirka za kralja in kraljico Krvavca, folklorni
festival, različne delavnice za vse starostne skupine, zeliščarski
kotiček ... Za glasbeno popestritev bodo v petek poskrbele lokalne
glasbene skupine, konec večera pa bo pripadel glasbeni
skupini MI2. V soboto bo obiskovalce na glasbenem odru zabaval
Dejan Vunjak.
Več: www.tourism-cerklje.si
20
V Sloveniji ni dolgčas
Zero Tour – za
zeleni turizem
Zero Tour je dogodek, ki promovira uporabo lokalnih
virov in trajnostne mobilnosti v turizmu in
življenju na splošno. Udeleženci se na njem prehranjujejo
izključno z živili iz lokalne pridelave in
brez nepovratne embalaže ter za prevoz uporabljajo
električna vozila. Cilj dogodka je ustvariti nič
odpadkov za odlaganje na deponijo in uporabljati
zgolj prevozna sredstva brez ogljičnega odtisa in z
uporabo domačih obnovljivih virov energije. V soboto,
1. septembra, se bodo udeleženci Zero Toura
zbrali ob 9.30 v Stični na parkirišču pred samostanom.
Ob 10. uri se bodo odpravili na turistično vožnjo,
ki se bo končala na prizorišču za piknik. Dogodek
bodo sklenili s predavanjem o trajnostnem
razvoju.
Več: www.zerotour.eu
Foto: Pixabay
Pohod ob
Rapalski meji
V Framu prvič
rimske Furinalije
Izjemna kulturna dediščina v Framu, rimski vodovod, je del
širše zgodbe celotnega spodnjega Podravja v obdobju
rimskih provinc. Ta veličastni pomnik so odkrili leta 1936, a
je bil »pozabljen« vse do leta 2015, ko ga je znova odkrilo
Društvo za razvoj. Občina je uredila dostop do njega in postavila
označevalno tablo, društvo pa je ustvarilo zabaven
in poučen turistični program, enodnevno prireditev, ki oživlja
dva tisoč let staro zgodovino skozi poustvarjanje vsakdanjega
življenja tako slehernika kot patricija ali legionarja.
Vključeni rokodelci in obrtniki bodo prikazali kamnoseštvo,
lončarstvo, oblikovanje ženskih pričesk rimske dobe,
oblačilno kulturo, zelišča, predstavili in pripravili bodo takratno
kulinariko. Rimljani so namreč enkrat na leto pripravili
praznovanje v poklon zaščitnici podzemnih izvirov,
boginji Furini, poimenovano Furinalije. V Framu bodo tako
letos v začetku septembra (8.) prvič pripravili Furinalije.
Obred daritve bodo izvedli varuhi Zlatega studenca (osem
legionarjev in osem svetnic).
Več: www.naprejfram.si
Turistično društvo Žiri pripravlja v nedeljo, 16. septembra,
že 14. vseslovenski pohod ob rapalski meji.
Pohodniki se bodo nanj odpravili v spremstvu vodnikov
iz štirih smeri: Žirov (začetek pohoda bo ob
9. uri pred Zadružnim domom), Sovodenj (ob 9.30
pred Zadružnim domom), Spodnje Idrije (ob 8.15
pred avtobusno postajo) in Ledin (ob 10.30 pred
domačijo pr' Jureč). Cilj vseh pohodnikov bo na Mrzlem
vrhu pred planinsko kočo Mrzlik, kjer bo ob
12. uri družabno srečanje s kulturnim programom.
Poskrbljeno bo tudi za varen spust v dolino, prav
tako v spremstvu vodnikov.
Lipov list - Avgust 2018
Osemdeset let sušilnice sadja
na Gradežu pri Turjaku
Na obrobju Ljubljane, nad Turjakom, se vzpenja hribovska vasica Gradež, v kateri se skriva zakladnica ohranjene
dediščine, v kateri je najbolj znamenita sušilnica sadja, ki letos praznuje osemdeset let obstoja.
Gradež, ki leži na višini 600 metrov, je ena najstarejših vasi v občini
Velike Lašče; od Ljubljane je oddaljena le 25 kilometrov. Ime je
dobil po starem gradišču na sosednji Sloki Gori, kjer so se začele
prve poselitve; dvor Grades je prvič omenjen v turjaških listinah
leta 1352.
Leta 2003 je bilo v vasi ustanovljeno Društvo za ohranjanje dediščine,
ki skrbi, da nekdanje šege in navade ne bi utonile v pozabo.
Ministrstvo za kulturo mu je podelilo status društva v javnem interesu
na področju kulture, Turistična zveza Slovenije pa status turističnega
društva.
Člani društva si prizadevajo za ohranitev kulturne in naravne dediščine
ter ekološke kmetijske in turistične dejavnosti. Skrbijo, da
ostajajo živi stari recepti in ročne spretnosti (izdelovanje zobotrebcev,
papirnatih rož, predpražnikov iz ličkanja, košar in metel),
ter obujajo nekdanje šege (večer na vasi, »mačkarada« …). V društvu
deluje tudi skupina ljudskih vokalistk Suhe češplje, ki igrajo
na priročne domače »inštrumente«: perilnik, žago, grablje, košaro
(procko), česalnik za lan, vedro in lončene base.
21
V Sloveniji ni dolgčas
Sušilnica sadja in Praznik suhega sadja
Največja znamenitost v vasi pa je sušilnica sadja na drva iz leta
1938, ki je v Sloveniji edina še delujoča vaška sušilnica. Lani je bila
znova obnovljena, načrtujejo pa tudi dozidavo spominske sobe.
Ekološko pridelano sadje sušijo brez škodljivih dodatkov. Poleg
sušilnice so v Gradežu na ogled še zbirka stare opreme in orodja,
črna kuhinja iz leta 1856, gostilniška klet iz 18. stoletja, čebelnjak,
stari vodnjaki, kozolci, hiša skladatelja Marija Kogoja, dve Marijini
kapelici …
Vse te znamenitosti pa si je mogoče ogledati na osrednji prireditvi
v vasi, Prazniku suhega sadja, ki bo 16. septembra od 12. ure naprej.
Prireditev, ki jo prireja tamkajšnje društvo, obsega prikaz sušenja
sadja v peči na drva in drugih tradicionalnih opravil, razstavo
ohranjene dediščine, gobarsko razstavo, tržnico z izdelki domače
obrti, srečelov s samimi »polnimi« srečkami in jedi, pripravljene na
tradicionalen način: prosena kaša s suhimi slivami, ajdova kaša z
jurčki, golaž iz kotla (poleg klasične ponudbe mesa) in domače
slaščice po starih receptih.
Ob 14. uri bo kulturni program, ob 15. uri bodo za otroke organizirali
Parnasovo delavnico, pastirske igre in lokostrelstvo.
Popoldne se bo začela veselica z ansamblom.
Pohod po Trubarjevi rojstni fari
Poleg Praznika suhega sadja pa bo 16. septembra tudi Pohod po
Trubarjevi rojstni fari (za Pot po Trubarjevi rojstni fari je društvo
leta 2016 prejelo priznanje TZS za najboljšo tematsko pot v regiji
UE Ljubljana). Ta poteka od Doma krajanov Turjak po učni gozdni
poti do Trubarjeve domačije na Rašici, cerkve sv. Kancijana v Škocjanu,
kjer je bil Trubar krščen, in na Gradež, na osrednjo prireditev.
Zdenka Zabukovec, Društvo za ohranjanje dediščine
Foto: arhiv Društva za ohranjanje dediščine
Lipov list - Avgust 2018
22
KOLEDAR DOGODKOV
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije
Postavitev klopotca 10.08.2018 - 11.08.2018 Podlehnik 02 768 01 31 Turistično društvo Podlehnik
Začuti Knežak – shod v Knežaku 10.08.2018 - 13.08.2018 Knežak 031 369 132 KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak
Skoki z mosta Kanal 10.08.2018 - 12.08.2018 Kanal 031 784 940 Turistično društvo Kanal ob Soči
27. Büjraški dnevi 10.08.2018 - 12.08.2018 Beltinci 041 431 094
Turistično društvo
Ižakovci - Buraš
Stržiškarski sejem 12.08.2018 Grahovo ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina
Holcerija 12.08.2018 Vitanje 051 632 112 Turistično društvo Vitanje
Veliki šmaren 13.08.2018 - 15.08.2018 Spodnja Idrija 05 377 60 81 Turistično društvo Fara
24. Kranjskogorska desetka 15.08.2018 Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora
22. tradicionalna prireditev
Pozdrav jeseni
15.08.2018 Ljutomer 02 584 99 12
Turistično narodopisno društvo
Razkrižje
Vaški dan v Ratečah 15.08.2018 Rateče 041 922 514 Turistično društvo Rateče -Planica
Dan teric 18.08.2018 - 19.08.2018 Železniki 04 519 60 17 Turistično društvo Davča
37. Kmečki praznik 18.08.2018 - 19.08.2018 Destrnik 041 484 814 Turistično društvo Destrnik
Stihi pod steno 21.08.2018 Zg. Kungota 040 251 567
LOSI, društvo za organiziranje
lokalnih aktivnosti
Rekreatur 2018/Kranj – Gorenjska 23.08.2018 - 26.08.2018 Kranj 041 694 920 Turistično društvo Rekreatur
26. Aljaževi dnevi 24.08.2018 - 26.08.2018 Mojstrana 04 589 13 20
Turistično društvo
Dovje - Mojstrana
24. Semiška ohcet »Bale plesat« 24.08.2018 - 26.08.2018 Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič
Oglarski praznik 24.08.2018 - 26.08.2018 Spodnja Idrija 041 819 735
Turistično društvo
Idrijske Krnice
Mengeš iz preteklosti v sedanjost za
prihodnost
25.08.2018 Mengeš 031 775 948 Turistično društvo Mengeš
Okusi Tuhinjske doline 25.08.2018 - 26.08.2018 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina
10. Koliščarski dan 25.08.2018 Ig 01 286 22 68 Društvo Fran Govekar Ig
Dnevi Gore 31.08.2018 - 02.09.2018 Ajdovščina 040 295 054
Drustvo za ohranjanje in
varovanje naravne in kulturne
dediscine Gora
40. Juriš na Vršič 01.09.2018 Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora
14. Krevsov tek po Kriško polževski
planoti
01.09.2018 Višnja Gora 041 683 601 Turistično društvo Polževo
Angelska nedelja 01.09.2018 - 03.09.2018 Ajdovščina 041 708 134
Športno kulturno turistično
društvi Sinji Vrh
Pohod po mamutovi deželi 01.09.2018 Kokrica 031 270 652 Turistično društvo Kokrica
Šuštarska nedelja 02.09.2018 Tržič 041 477 609 Turistično društvo Tržič
Praznik buč z goričkimi meštri v
Bodoncih
02.09.2018 Mačkovci 041 659 436 Goričko drüjštvo za lepše vütro
Grajski dnevi v Smledniku 06.09.2018 - 08.09.2018 Smlednik 040 721 532 Turistično društvo Smlednik
Artiški dnevi 07.09.2018 - 09.09.2018 Artiče 040 742 066 Turistično društvo Artiče
32. Straška jesen 07.09.2018 - 09.09.2018
Straža pri
Novem Mestu
031 385 802 Turistično društvo Straža
Pohodniški tris – iz mesta v naravo
po zrak in okus preteklosti
07.09.2018 - 09.09.2018 Slovenj Gradec 051 302 720
Turistično okoljsko društvo
Slovenj Gradec
Vaški vikend na jezerski promenadi 07.09.2018 - 09.09.2018 Bled 04 574 11 22 Turistično društvo Bled
Otvoritev Učne poti škrata Bisera 08.09.2018 Velenje 041 375172 Turistično društvo Vinska Gora
Srečanje na Tromeji – srečanje
pohodnikov treh dežel
09.09.2018 Tromeja 041 922 514 Turistično društvo Rateče -Planica
Mlinarska nedelja 09.09.2018 Dobrna 041 375172 Turistično društvo Vinska Gora
Dödolijada in kulinarična razstava
za zlato kijanco
09.09.2018 Puconci 031 871 355
Dan Tabora 09.09.2018 Grosuplje 031 660 028
Kulturno turistično društvo
Puconci
Turistično društvo Tabor
- Št. Jurij
13. Bučarija 09.09.2018 Ljutomer 041 276 402 Turistično društvo Stara Cesta
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2018
23
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije
Pohod od Šteberka do Karlovce 09.09.2018 Grahovo 041 248 220
Turistično društvo Cerkniško
jezero
7. Zadvorska golažijada 09.09.2018 Dobrunje 040 836 407 Turistično društvo Zadvor
Kožühaje 14.09.2018 - 16.09.2018 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven
Podoknica Nedeljca 14.09.2018 Mošnje 031 598 934 Turistično društvo Mošnje
Mošenjski dnevi 14.09.2018 - 15.09.2018 Mošnje 031 598 934 Turistično društvo Mošnje
Galerija pod kozolcem- srednjeveški
jeterbenk
14.09.2018 Medvode 041 602 218 Turistični društvo Žlebe - Marjeta
3. srečanje članov TZGP 15.09.2018 - 16.09.2018 Bovec 051 352 357
Turistična zveza
Gornjega Posočja
Lovski pohod 15.09.2018
Grebljica pod
Starim vrhom
031 554 898 Turistično društvo Stari vrh
7. pohod po Bevkovi poti 16.09.2018 Cerkno 041 601 248 Društvo Baška dediščina
Indijanska vas 16.09.2018 Naklo 041 254 391 Turistično društvo Naklo
Mihaelov sejem 16.09.2018 Nova vas 01 709 89 13 Turistično društvo Bloke
Pozdravljeni v našem kraju 18.09.2018 - 22.09.2018 Maribor 02 229 97 21 Štajerska turistična zveza
Pozdrav jeseni 21.09.2018 - 23.09.2018 Mislinja 031 570 368 Turistično društvo Mislinja
Pozdrav jeseni 21.09.2018 - 22.09.2018 Starše 041 427 067 Turistično društvo Starše
Doživite Kočevsko 21.09.2018 - 22.09.2018 Kočevje 083 829 000 Turistično društvo Kočevje
Ličkanje koruze 22.09.2018 - 23.09.2017 Zagradec 041 780 333 Turistično društvo Ambrus
Laško 1938 – Prikaz življenja v mestu
med obema vojnama s sejemskim 22.09.2018 Laško 03 733 89 50 Turistično društvo Laško
dogajanjem
Selniške jabke na več načinov 22.09.2018 Selnica ob Dravi 02 671 23 61
Turistično društvo
Selnica ob Dravi
Srnjakov tek 22.09.2018 Žetale 031 546 516 Turistično društvo Žetale
Mihaelov sejem 22. 09.2018- 23.9.2018 Mengeš 031 775 948 Turistično društvo Mengeš
Pozdrav jeseni pri jami Pekel 23.09.2018 Šempeter 03 700 20 56
Turistično društvo Šempeter v
Savinjski dolini
Zeljada 23.09.2018 Ljubljana Polje 01 473 81 89 Turistično društvo Zajčja Dobrava
Jesenska odprta dvorišča 23.09.2018 Selnica ob Dravi
drustvo.godimi@gmail.
com
Rokodelsko, izobraževalno in
turistično društvo Godi mi
Svetovni dan turizma 25.09.2018 - 27.09.2018 Brežice 07 496 77 71 Občinska turistična zveza Brežice
Svetovni dan turizma 26.09.2018 Dobova 07 496 77 71 Turistično društvo Dobova
Svetovni dan turizma – varovanje
dedščine in kulture
27.09.2018 Črnomelj 040 262 925 Turistično društvo Črnomelj
38. Kmečki praznik v Svečini 29.09.2018 - 30.09.2018 Svečina 041 917 001 Turistično društvo Svečina
Halo, na Finfranje – tekmovanje v
kuhanju Firštovega golaža
29.09.2018 Stahovica 070 818 400
Turistično društvo Kamniška
Bistrica
18. Festival stare trte 30.09.2018 - 06.10.2018 Maribor 02 229 97 21 Občinska turistična zveza Maribor
X. Bučjada – likof 30.09.2018 Ilirska Bistrica 05 710 13 66
Kulturno, etnološko, turistično,
športno društvo Alojz Mihelčič
Šentjanška tržnica z otvoritvijo
razstave ArtEko Šentjanž
30.09.2018 Šentjanž 07 81 84 023 Turistično društvo Šentjanž
Dan odprtih vrat Doma GEOSS 30.09.2018 Vače 01 897 60 10 Društvo GEOSS
Hmeljarski likof 30.09.2018 Radlje Ob Dravi 02 887 19 35 Turistično društvo Radlje ob Dravi
13. Festival Odmevi dediščine 05.10.2018 - 07.10.2018 Grahovo Ob Bači 041 601 248 Društvo Baška dediščina
Preživite lep dan v družbi TD Logatec 06.10.2018 Logatec
turisticnodrustvologatec@
gmail.com
Turistično društvo Logatec
10. Jesen na Grilovi domačiji 06.10.2018 - 07.10.2018 Velenje 03 586 80 11 Društvo zeliščarjev Velenje
Prireditev ob začetku
22. meseca kraške kuhinje
Prikaz starih kmečkih opravil
Tuhinjska dolina
06.10.2018 Štanjel 031 303 523
06.10.2018 - 07.10.2018 Laze V Tuhinju 01 834 74 57
Društvo za razvoj kmetijstva in
turizma Planta
Turistično društvo
Gora Sv.Miklavž
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2018
24
Potepanja
Hlebčki mladega sira na planini Leskovca
»Žive« planine visoko nad Sočo
Tradicija pašništva in
sirarjenja v zavetju gora
Mlečna meglica zastira pogled; komajda je razločiti postavo, ki se sklanja nad velikanskim srebrnim
kotlom. Pastir Jernej je eden od dveh, ki to poletje preživljata na planini Kašina nad vasjo Krn v zavetju istoimenskega
dvatisočaka. Na tukajšnjih pašnikih, ki se dvigajo visoko v Krnsko pogorje, se pase nekaj več
kot šestdeset krav, iz mleka pa pridelujejo večinoma skuto in sir ter maslo, pa tudi kislo mleko in sirotko.
Jernej in Luka sta na planino Kašina, ki je del območja kobariških
gorskih pašnikov (poimenovanje je povzeto po zemljevidu planin
nad dolino Soče Posoškega razvojnega centra – PRC), prišla konec
maja; prvi iz Kopra, drugi iz Benečije. Na njej bosta ostala predvidoma
do konca jeseni. »Najin dan se začne ob 4. uri; najprej greva po
krave na nočne pašnike – štirje so, v bližini planine, dnevnih (ki se
razprostirajo po pobočjih krnskih planin, op. p.) je pet. Ko jih priženeva
skupaj, jih pomolzeva, po molži je treba pospraviti molzišče,
odgnati krave na pašo ... Okoli 9. ure končava jutranje delo. Čez dan
sirariva ali sva prosta, do 16. ure, ko je čas za drugo molžo. Ta traja
do večera, krave pa zatem prebijejo noč na bližnjih pašnikih,« Jernej
opiše dan pastirja na Kašini.
Kobariški gorski pašniki
Do Kašine se je najlaže vzpeti s planine Kuhinja, kjer je tudi večje parkirišče
in priljubljeno izhodišče za vzpon na Krn, najbolj značilno goro
Posočja. V bližini so še druge žive planine: Leskovca, kjer se še pasejo
cike – avtohtona slovenska pasma krav, ki so odlično prilagojene življenju
v planinah, a dajejo manj mleka, zato so jih že skorajda povsem
izpodrinile druge pasme –, Zaslap, do koder se vzpnemo mimo
skrivnostnega megalitskega kroga, »slovenskega Stonehenga«; bržkone
gre za ostanke neke megalitske kulture, krog pa naj bi bil tudi
energijska točka. Tukaj je še prikupna planina Slapnik, a je opuščena,
na območju kobariških gorskih pašnikov pa so po podatkih PRC še
žive planine Zaprikraj nad Drežnico (v bližini je eden največjih muzejev
prve svetovne vojne na prostem Zaprikraj), Matajur (nad Kobaridom)
in Duplje pri domu pri Krnskih jezerih.
Tolminski in bovški gorski pašniki
Nad dolino Soče sta še območji tolminskih in bovških gorskih pašnikov:
k prvemu spadajo žive planine Razor, Podkuk, Lom in Stador
(nad Tolminom) ter Polog nad Čadrgom, k drugemu pa planini Božca
pod Stolom in Krnica nad Bovcem. Na območjih krnskih in tolminskih
gorskih pašnikov se pasejo krave, na Bošci tudi koze, Krnica pa je povsem
»kozja« planina.
Kajpak lahko obiskovalci, ki se v poletnih dneh potepajo po planinah
visoko nad Sočo, na teh tudi kupijo mlečne izdelke, ki jih pridelujejo
za zidovi večinoma starih planinskih stanov.
Lipov list - Avgust 2018
25
Potepanja
Muzej sirarstva v Kobaridu
Tako so na planinah sirarili nekoč
Muzej sirarstva v Kobaridu
A tudi v dolini je mogoče spoznavati tradicijo in dediščino pašništva
in sirarstva v Posočju: pri številnih sirarjih, najbolj obširno znanje o
njima pa podaja muzej Mlekarne Planika v Kobaridu, kjer so s Tolminskim
muzejem postavili zgodovinsko-etnološko zbirko Od planine
do Planike.
V muzeju si lahko obiskovalci preberejo marsikaj o zgodovini sirarstva
od začetkov do zdajšnjih dni, si ogledajo kratek film o delu in življenju
na planinah ter Mlekarni Planika; ogledajo si lahko staro sirarno s kotlom
in arhivsko klet, kjer zorijo stare sire Tolminc. Na ogled je tudi
planinski stan z opremo za predelavo mleka v sir, ki so jo in jo še uporabljajo
na planinah Posočja. Razstavljeni so staro sirarsko orodje in
pribor ter predmeti, ki so jih uporabljali na planinah v preteklosti, nekateri
pa jih uporabljajo tudi zdaj. In tudi kravo je mogoče pomolsti!
V muzeju je tudi trgovinica z izdelki Mlekarne Planika, med katerimi
so zanimivi siri: denimo letos nagrajeni sir Dobra misel ali sir s konopljinimi
vršički, pa koščki sira Tolminc v oljčnem olju.
Muzej je odprt vse dni v tednu, razen ob nedeljah in praznikih.
Besedilo in foto: Mateja Gruden
Čudovita gorska kulisa tik pred planino Sleme
Lipov list - Avgust 2018
26
Namig za izlet
Razstava predstavlja nekdanje in zdajšnje čebelnjake ter pester izbor čebeljih panjev in njihovih domovanj iz zbirke SEM in drugih
slovenskih muzejev. Razstavljeni so tudi panji iz sosednjih držav, kjer prav tako domuje kranjska čebela: iz Hrvaške, Srbije, Bosne in
Hercegovine ter avstrijske Štajerske.
Čebele v Ljubljani
Od Čebelje poti do nove
»čebelje« razstave v SEM
»Kdor čebel se boji, medu ne dobi.« Drobna modrost razstave Kjer so čebele doma, ki so jo junija odprli v
Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani in bo na ogled predvidoma eno leto. Obiskovalce seznanja
z zgodovino slovenskega čebelarjenja, na njej si je mogoče ogledati nekdanje in zdajšnje čebelnjake
in panje, bogato zbirko panjskih končnic ... Razstavo bodo dopolnjevali številni spremljajoči dogodki:
vodeni ogledi, delavnice, strokovne razprave o čebelah in čebelarstvu in drugi; od odprtja razstave je v
muzejski trgovinici Lectarija na voljo velik nabor izdelkov, povezanih s čebelami in čebelarstvom, v redni
ponudbi SEM pa so tudi »medena doživetja«.
SEM je sicer tudi prva postaja vodenega potepa Turizma Ljubljana po Čebelji
poti, ki jo je pred tremi leti zasnovala Mestna občina Ljubljana (MOL).
Čebelja pot
Na območju MOL deluje več kot 350 čebelarjev, ki gospodarijo z več
kot pet tisoč panji, Ljubljana pa se ponaša z naslovom Čebelam najbolj
prijazna občina v letu 2017, ki ji ga je podelila Čebelarska zveza
Slovenije za prizadevanja na področju čebelarjenja.
Čebelja pot temelji na bogati tradiciji čebelarjenja v mestu in vključuje
njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino, povezano s čebelami
in čebelarstvom. Povezuje 35 partnerjev, ki skrbijo za čebele v ljubljanski
občini: izobraževalnih, kulturnih in gospodarskih institucij,
institucij, povezanih z zdravjem, nevladnih organizacij ter seveda čebelarskih
društev in čebelarjev.
Medeno doživetje v SEM
Tematski potep po Čebelji poti pripelje obiskovalce najprej v SEM
– v trgovinico Lectarija, ki je žlahtna zapuščina arhitekta Jožeta
Plečnika: oprema v njej je bila izdelana po njegovih načrtih konec
tridesetih let prejšnjega stoletja za istoimensko prodajalno v središču
Ljubljane po naročilu medičarja in svečarja Jakoba Krbavčiča in
njegove žene Henriete. Eden največjih slovenskih arhitektov je
ustvaril posebno okolje, ki zbuja bolj vtis dnevne sobe ali meščanske
sprejemnice kot pa za tiste čase značilne prodajalne s pultom in
policami za njim. (In še mimogrede: tudi véliki arhitekt je čebelaril;
na prijetnem vrtu Plečnikove hiše v Trnovem je ohranjen tudi njegov
čebelnjak.)
Zgodba o Lectariji je del »medenega doživetja«, ki ga pripravljajo v
muzeju, je pa tudi del doživetja Čebelje poti. Sladka medica steče po
Lipov list - Avgust 2018
27
Redki primeri figuralnih panjev v obliki vojaka in psa kot
stražarjev in čuvarjev čebelnjakov. Naročali in postavljali so
jih le tisti čebelarji, ki so želeli dodatno obogatiti videz svojih
čebelnjakov.
Čebelarjenje na terasi Hotela Park
Namig za izlet
Učni čebelnjak v Botaničnem vrtu v Ljubljani
grlu za dobrodošlico – v kozarčkih Steklarne Hrastnik. Mizo pogrnejo
s prtom iz muzejskega tkalskega ateljeja, na lončenem pladnju iz lončarske
delavnice v muzeju postrežejo medenjake ali ajdov kruh z medom,
pokusiti je mogoče med, ki ga pridelajo v soseščini – na terasi
bližnjega Hotela Park, in srkniti Plečnikov čaj iz lončenih skodelic iz
muzejske delavnice. Medeno zgodbo muzeja pa dopolnjuje lipa, ki
so jo zasadili ob njem leta 1997; tudi sem prihajajo čebele iz panjev v
Hotelu Park na pašo, je povedala Sonja Kogej Rus iz SEM.
Kje v mestu še brenči?
Voden ogled Čebelje poti povede obiskovalca iz SEM do Hotela Park,
kjer čebelari Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar. V
hotelu, ki se je v zadnjih letih prelevil v najbolj zelen ljubljanski hotel,
so na razgledni terasi na vrhu stavbe štirje čebelnjaki. Na vrhuncu
sezone je v njih okoli 250.000 čebel, ki so razdeljene v štiri čebelje
družine. Pasejo se v radiju kakšnih treh kilometrov, ki obsegajo Grajski
grič, Golovec, Tivoli in druge parke ... V hotelu pridelajo od 50 do 60
kilogramov medu, ki ga uporabljajo v hotelski kuhinji za pripravo domačih
sladic in sladoleda ter za poslovna darila.
Ogled »čebelje« Ljubljane se nadaljuje na Grajskem griču, kjer se obiskovalci
skozi kostanjev drevored sprehodijo do grajskega vinograda,
ki so ga zasadili pred dvema letoma.
Ljubljana ni znana kot vinorodno območje, a to ne pomeni, da ni bila v
preteklosti: pred nekaj stoletji je trta uspevala tudi na Grajskem griču,
kjer je zdaj 1050 trt bele sorte belpin, podvrste chardonnaya, in rdeče
rdečegrajec; obe sorti uspevata tudi na manj toplih lokacijah, čeprav je
ta lega najbolj sončna na Grajskem griču. Vino iz tega vinograda pa ni
na prodaj, namenjeno je promociji, protokolu in grajski vinoteki.
Od tod vodi pot do Botaničnega vrta v Ljubljani, kjer je mogoče na
informativnih tablah prebrati o opraševalcih in opraševanju, poleg
tega je v vrtu učni čebelnjak, kjer je mogoče opazovati delo čebel –
varno za steklom ali vsaj z varne razdalje.
Voden potep po Čebelji poti (lahko) povede tudi do Plečnikove hiše
in do Cankarjevega doma, kjer je eden prvih začetnikov urbanega
čebelarjenja v Sloveniji Franc Petrovčič leta 2011 postavil prve čebelnjake
na terasi te osrednje ljubljanske kulturne ustanove.
Razstava v SEM, ki so jo odprli v letu, ko je svet praznoval
prvi mednarodni svetovni dan čebel (20. maja), seznanja s
Slovenijo kot domovino odličnih čebelarjev in avtohtone
kranjske čebele. Tukaj je več kot 11.000 čebelarjev, več kot
13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami.
Besedilo in foto: Mateja Gruden
Lipov list - Avgust 2018
28
Na kolesu
Slovenija kolesari
Letošnja akcija gre
počasi h koncu,
a dogodkov bo še veliko
Še približno dva meseca se bodo nizali kolesarski dogodki v okviru letošnje akcije Slovenija kolesari; sklepna
prireditev pa bo 14. oktobra v Portorožu.
Kateri bodo zadnji dogodki letošnje akcije?
Prireditve akcije Slovenija kolesari v avgustu
18. avgust: 2. kolesarski maraton, Velike Lašče. Organizator: KD Velike
Lašče.
18. avgust: 26. kolesarski skok na Roglo. Začetek bo ob 10. uri v
Zrečah (pred športno dvorano). Dolžina vzpona je 16,6 km, višinska
razlika je 1100 m. Štartnina je 16 evrov. Organizator: KK Rogla. Več:
www.kolesarski-klub-rogla.si.
19. avgust: Kolesarski maraton po deželi cvička, Krško. Začetek bo
ob 10. uri pred krškim Kulturnim domom. Trase: 70 km in 40 km ter
5,8 km (otroški Čričkov maraton). Štartnina je 10 evrov oziroma
osem evrov za imetnike članske izkaznice ali licence KZS. Vsi udeleženci
prejmejo spominske medalje, toplo malico in praktično darilo.
Organizator: RKD Krško. Več: www.rkdk.si
23.–26. avgust: 13. Rekreatur 2018 – gorenjski obroč. Začetek bo ob
17. uri s prologom in startom na Glavnem trgu v Kranju. Tu bodo tudi
starti in cilji vseh treh etap z dogajanjem, ki pritiče »veliki dirki« (kulinarična
ponudba, animacije, nedolgočasje!). Letošnje trase bodo popeljale
v nekaj novih skritih kotičkov, deloma bodo z železnega repertoarja.
Kolesarje čaka okoli 300 km prog in 3800 m vzponov in
spustov. Organizator: TD Rekreatur. Več: www.rekreatur.si.
25. avgust: 3. kolesarski vzpon na Rihpovec. Začetek bo ob 10.30 v Rihpovcu
(Dolenjska). Trasa je dolga 4,7 km, višinska razlika je 252 m. Pot
je v celoti asfaltirana. Startnina ob vnaprejšnji prijavi je sedem evrov, na
dan dogodka 10 evrov. Vsi udeleženci prejmejo malico in pijačo. Organizator:
Hribovec-Rihpovec Trebnje. Več: www.rihpovec.si.
25. avgust: 27. Skok na Lisco, Sevnica. Začetek bo ob 10. uri pred
sevniškim Športnim domom. Trasa te rekreativne gorske (a cestne)
dirke je 9,3 km, višinska razlika je 700 m. Startnina je 15
evrov, vsak udeleženec prejme spominsko medaljo, malico in še
kaj. Organizator: KD Sevnica. Več: www.kolesarstvo.org.
26. avgust: Kolesarski vzpon za kralja in kraljico Krvavca 2018. Začetek
bo ob 14. uri v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem. Trasa je dolga
14 km, kolesarji premagajo 1050 m višinske razlike. Startnina za
imetnike članskih izkaznic KZS je 15 evrov, za preostale 18 evrov (na
dan dogodka 20 evrov) oziroma za domačine 10 evrov. Vsak udeleženec
prejme medaljo, malico in vrečko z izdelki sponzorjev. Organizator:
ŠD Bam.Bi.
26. avgust: Kolesarski maraton Hrvaška–Slovenija. Začetek bo v
Zagrebu, ob 11. uri, konec v Ljubljani. Startnina je 15 evrov, vsak
udeleženec prejme hrano in spominsko medaljo. Organizator: KK
Adria Mobil. Več: www.adria-mobil-cycling.com.
26. avgust: 13. kolesarski vzpon na Tri kralje. Začetek bo ob 10.
uri v Slovenski Bistrici (parkirišče Impol). Trasa je dolga 13,5 km,
višinska razlika vzpona je 880 m. Organizator: ŠD Tinje. Več:
www.sdtinje.com.
26. avgust: Pozdrav jeseni – kolesarjenje po Šentviški planoti, Pečine.
Začetek bo ob 9. uri na Pečinah. Na voljo bosta dve trasi: daljša
(40 km) in krajša (26 km). Startnina je od 10 do 15 evrov, udeleženci
prejmejo topli obrok s pijačo. Organizator: TD Šentviška planota.
Več: www.sentviskaplanota.si.
Kolesarjenje po Pohorju (fotografija je simbolična)
Foto: Dejan Dolšak/www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2018
Prireditve akcije Slovenija kolesari v septembru
1. september: 40. Juriš na Vršič, Kranjska Gora. Začetek bo ob 11.
uri, dolžina vzpona je 12 km, kolesarji premagajo 810 m višinske
razlike. Startnina je ob predprijavi 22 evrov, na dan prireditve 30
evrov. Organizator (TD Kranjska Gora) ponuja prevoz opreme na cilj,
okrepčevalnice na cilju, topel obrok in zavarovanje.
1. september: 13. kolesarski maraton trideželnega parka. Začetek
bo ob 10. uri na gradu Goričko. Maraton poteka po progah, dolgih
109 km in 52 km. Startnina je 12 evrov za odrasle in devet evrov za
šolajočo se mladino. Vsi udeleženci prejmejo malico in simbolično
darilo ter okrepčila ob progi in na cilju. Organizator: Javni zavod
Krajinski park Goričko.
2. september: 25. maraton prijateljstva Ljubljana–Trst (Lonjer). Začetek
kolesarjenja bo ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani, cilj
bo v Lonjerju. Trasa je dolga 100 km. Organizator: KD Rog.
8. september: Bike festival Ljubljana. Začetek bo ob 10. uri, dolžina
prog: 78 km in 35 km. Startnina je od 17 evrov do 21 evrov, vključuje
pa topel obrok, vrečko z darili pokroviteljev in zavarovanje odgovornosti.
Organizator: ŠD Slovenc. Več: www.fatburn.si.
8. september: S kolesom okoli Uršlje gore. Začetek bo ob 10. uri
pred hostlom v Slovenj Gradcu. Kolesarji bodo izbirali med trasama,
dolgima 20 km in 51 km. Startnina je 12 evrov za odrasle, za otroke
do 15. leta je šest evrov. Vsi kolesarji prejmejo spominsko kolesarsko
majico, malico in pijačo ter možnost sodelovanja v žrebanju nagrad,
med katerimi sta gorski kolesi. Organizator: JZ Spotur Slovenj
Gradec.
9. september: Vzpon na Mirno goro, Črnomelj. Organizator: ŠRD
Črnomelj.
16. september: Beltinski maraton. Začetek bo ob 10. uri v Beltincih.
Kolesarji lahko izbirajo med štirimi trasami – dolgimi 70 km, 45 km,
30 km in 5 km. Startnina je 12 evrov, vsi udeleženci prejmejo medaljo,
malico in vodo. Organizator: KK »Prekmurje« Beltinci.
22. september: 7. velika nagrada občine Vodice – tekmovanje za
PSLO v amaterskih kategorijah. Organizator: KD Rog.
23. september: Kolesarski izlet ob Kolpi, Gorenja Žaga – družinski
izlet. Začetek bo ob 12. uri na mostu v Gorenji Žagi. Proga bo dolga
14,3 km, poteka pa od Gorenje žage do Dola. Glavni organizator:
TŠD Kostel – v sodelovanju z Izletniško kmetijo Padovac, Javnim zavodom
za šport Občine Kočevje in KK Melamin.
29. september: Vzpon za pokal občine Kobarid. Organizator: KK
Soča Kobarid. Več: www.kksoca.net.
30. september: 18. RKM občine Puconci. Začetek bo ob 10.30 pred
stavbo Občine Puconci. Trase maratona bodo dolge 67 km, 50 km,
30 km in 17 km. Glavni organizator: ŠZ Puconci – v sodelovanju z OŠ
Puconci in ŠK Triglav Predanovc.
29
Na kolesu
Prireditve akcije Slovenija kolesari v oktobru
6. oktober: Vzpon na Valvazor – iz Završnice. Organizator:
KK Završnica.
6. in 7. oktober: Istrski kolesarski maraton 2018. Tri različno dolge
asfaltirane proge za vse rekreativne okuse in stopnje pripravljenosti
po zaledju slovenske Istre. V soboto bo tudi rekreativni kronometer
za veliko nagrado Istre, namenjen vsem rekreativnim kolesarjem,
nedeljski maraton pa bodo spremljali še mini maraton, družinski
kolesarski izlet in kolesarski festival. Startnina je od 15 do 20 evrov,
vanjo pa so vključeni topel obrok, darilna vrečka, sodelovanje v žrebu
za bogate nagrade, animacijski program in organizacija prireditve.
Organizator: KD Raketa. Več: www.drustvo-raketa.com.
14. oktober: Sklepna prireditev akcije Slovenija kolesari 2018, Portorož.
Začela se bo ob 10. uri, kolesarji pa se bodo lahko podali po
progah, dolgih 88 km, 56 km in 30 km. Startnina je od 18 do 14
evrov, vsak udeleženec pa zanjo prejme prijavni nahrbtnik, kosilo,
medaljo, diplomo, zavarovanje odgovornosti, žrebanje nagrad ...
Glavni organizator: ŠD Slovenc – v sodelovanju s Kolesarsko zvezo
Slovenije. Več: www.fatburn.si.
Več o letošnjih prireditvah akcije Slovenija kolesari in o spominih na
prejšnje akcije je mogoče prebrati na naslovu: http://www.agencija-
-tt.si/kolesarjenje.
Po Prekmurju – na gradu Goričko (fotografija je simbolična)
Strani Na kolesu – Slovenija kolesari pripravlja Tomaž Marinko.
Foto: Jaka Jeraša/www.slovenia.info
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Obmorski kolesarski užitki (fotografija je simbolična)
Lipov list - Avgust 2018
30
Kulinarični kotiček
V Bohinju bo pestro tudi ob koncu poletja
Na Praznik sira in
vina in Kravji bal
Člani Turističnega društva Bohinj že desetletja prirejajo dogodke, ki navdušujejo staro in mlado. Med najodmevnejšimi
tradicionalnimi prireditvami je Kravji bal, ki bo letos že 61. leto zapovrstjo, med novejšimi pa Praznik sira
in vina, ki ga bodo pripravili petič. Kjer igrata sir in vino glavni vlogi, je razumljivo, da je kulinarika v ospredju; je
pa tudi pomemben del Kravjega bala. Ta bo 16. septembra, Praznik sira in vina pa 25. avgusta.
Praznik sira in vina – kako se je začelo
Čeprav ne moremo govoriti o prireditvi z dolgo tradicijo in čeprav
Bohinj ni znan kot vinorodno območje, lahko rečemo, da je TD Bohinj
s Praznikom sira in vina uspel veliki met. Začelo je se z željo po prireditvi,
kjer se bodo lahko ponujali in promovirali sir in mlečni izdelki,
saj je Bohinj p njih poznan že dolga leta. V povezavi s Kravjim balom,
ki je že vrsto let sinonim za zabavo, kravice, sir in žgance, je bil Praznik
sira in vina ustvarjen za – nekaj več. Ko so se vrli turistični delavci z
Janezom Pristavcem na čelu odločali, kaj bi naredili, je padla logična
rešitev. Logična seveda za vse, ki vedo, da je ljubezen med sirom in
vinom večna. Le kaj bi dodali siru, so razmišljali. Vodja prireditev pri
TD Bohinj Jure Sodja je zagrizel v izziv in nastala je nova kulinarična
prireditev Praznik sira in vina. Zdaj se že ve, da je bila odločitev pravilna.
Letos malce prej kot doslej
Letos so koncept prireditve malce spremenili. Prva leta je po njej
ostajal rahlo grenak priokus; obisk je bil sicer dober, a kamp Danica v
Bohinjski Bistrici, kjer prirejajo Praznik sira in vina, je bil tretji septembrski
konec tedna, ko je bila prireditev, že bolj ko ne prazen. Konec
avgusta je v njem vsaj še okoli petsto gostov, septembra pa tudi do
petkrat manj. Organizatorjem je bilo žal, da prireditve ni moglo doživeti
več turistov. Letos bo malce spremenjen tudi urnik prireditve, saj
Bohinjci tokrat nanjo vabijo od 15. do 23. ure.
Ljubezen gre skozi želodec
Osrednja zgodba prireditve je seveda ljubezen med sirom in vinom.
Vinarji iz vse Slovenije ponujajo svojo žlahtno kapljico na pokušnjah,
z veseljem vam kakšno steklenico ali kartonček prodajo tudi za domov.
Organizatorji si prizadevajo, da se na prireditvi zberejo vinarji, ki
imajo različna vina z različnih vinorodnih območij.
Drugi del srečnega para je sir, ki je v Bohinju izjemno pomemben že
stoletja. Velik razcvet je doživel v 19. stoletju, ko je župnik Mesar prinesel
v Bohinj recepture iz Emmentala; odtlej v Bohinju poznamo
Bohinjski sir – ementalec, za katerega je marsikdo v Bohinju v otroštvu
mislil, da je edini pravi ementalec. V zadnjih letih se je sirarstvo
dodatno razvilo, tudi marsikatera planina živi in skorajda ves sir prodajo
na njih.
Na Prazniku sira in vina so dobrodošli sirarji iz vseh koncev Slovenije,
tudi iz Evrope. Gostom ponujajo pokušnje sira, namazov, jedi s sirom,
jogurtov, skute in še marsičesa; pa seveda kakšnih 45 kilogramov težak
hlebec za domov.
Lipov list - Avgust 2018
31
Kulinarični kotiček
Sladoled z mohantom?
Posebna zgodba pa je gostinski del prireditve, kjer se izkažejo bohinjski
šefi. Vse jedi, ki so ta dan v ponudbi, vsebujejo sir ali mlečne izdelke.
V prejšnjih letih so lahko gostje pokusili marsikaj, tudi skutno juho,
polže, gratinirane s sirom, sladoled z mohantom, pa sirove lizike ali
ocvrto mleko.
Zgodbo sira in vina dopolnjujejo še pevski in plesni nastopi ter nagradne
igre, letos pa ima prireditev tudi zabaven večer. Od 20. ure
naprej bo na odru igrala skupina Obvezna smer.
Kravji bal – ena najbolj prepoznavnih prireditev v Sloveniji
Kravji bal spada med najbolj legendarne in prepoznavne velike prireditve
v Sloveniji. Tretja nedelja v septembru na »konc' sveta« (vas
Ukanc) privabi veliko obiskovalcev, domačih in tujih.
Kravji bal izhaja iz praznovanja v poklon planšarjem, ki so gnali gospodarjeve
trope krav v prelepe bohinjske planine. Že dolgo pred
prireditvijo v Ukancu so gospodarji v stari gostilni pri Tomaževcu v
Bohinjski Češnjici vsako leto pripravili zabavo za planšarje, ki so jeseni
prignali svoje trope v dolino. Glas o veselici pri Tomaževcu je dosegel
vso bohinjsko dolino in tista jesenska nedelja je pomenila veselico za
ves Bohinj. Okoli leta 1925 so se domislili, da bi se ob koncu turistične
sezone planšarjem pri praznovanju pridružili tudi natakarji bohinjskih
hotelov in pozneje se je planšarski praznik preselil v Ukanc. Dolga leta
je bil to praznik za domačine, ki je privabljal Bohinjce iz obeh dolin.
Peš in na vozovih so vsako leto hiteli v Ukanc na praznovanje.
Zdaj je Kravji bal še zlasti turistična prireditev, na katero obiskovalci romajo
od vsepovsod iz Slovenije in tujine. Po drugi svetovni vojni je dobil
novo vsebino in novo obleko. V njej se pojavlja že dobrih šestdeset
let. Kakšen je v tem času tudi odpadel; zato si organizatorji vselej želijo
še zlasti lepega vremena, da lahko znova obudijo to lepo tradicijo.
Planšarji priženejo krave v dolino
Na prireditvi, ki se začenja ob 10. uri in konča ob sedmih zvečer, sodelujejo
planšarji in majerji, ki z više ležečih planin privedejo okrašene
trope živine in na ramenih prinesejo »basengo« – vse, kar potrebujejo
za izdelavo sira in življenje na planini. V idiličnem Ukancu je
vedno poskrbljeno za razgiban program z ansamblom, folklornimi
skupinami, godbami na pihala ter seveda za dobro hrano in pijačo.
Letošnji dogodek bo v zabavne barve odel Ansambel Saše Avsenika,
program pa bo, kot že zadnjih deset let, povezoval vedno hudomušni
Kondi Pižorn.
Pred leti so Kravji bal dopolnili z manjšo prireditvijo LesEnDemo, na
kateri prikazujejo sodobno pripravo in uporabo lesa. Na razstavi so različni
izdelki za obdelavo lesa. Žage, vitli, cepilniki, kotli in še marsikaj
pritegnejo tudi najmlajše, za katere so na voljo otroške delavnice.
V zadnjih letih ima na Kravjem balu posebno mesto tudi cika, avtohtona
slovenska vrsta govedi, ki je značilna za te kraje. Vsako leto je kakšna
več v mimohodu, ki je (in bo tudi letos) ob 13. uri. Pozneje najlepšim in
najboljšim kravam v posamezni čredi podelijo tudi zvonec z lento. Vse
skupaj spremlja glasba iz prekrasnega inštrumenta – citer.
Tisti žganci, rumeno-črni
Kravji bal slovi tudi po odlični kulinariki. Bohinj je znan po številnih kulinaričnih
posebnostih; naj omenimo tri, ki so povezane s Kravjim balom.
Ciko smo že predstavili, drugi je mohant, sir značilnega pikantnega
okusa in malce motečega vonja, zaradi katerih ni preveč priljubljen;
je pa tukajšnja posebnost, poleg tega je lahko s krompirjem, denimo,
božanska jed. Tretja posebnost pa je bohinjska trdinka ali turšca, večbarvna,
pretežno temna koruza. Na Kravji bal marsikoga vežejo spomini
iz otroštva, ko so s starši potovali v Bohinj, da bi videli kravice, dobili
kakšno sladkarijo, kos sira in pa žgance – tiste žgance! Rumeno-črne,
posebnega okusa, skuhane v kotlu na odprtem ognju, postrežene z
zeljem ali domačim mlekom, da o ocvirkih niti ne pišemo ... Tudi zaradi
teh posebnosti je prav takšen – poseben – tudi Kravji bal. Še vedno.
Besedilo in foto: TD Bohinj
Lipov list - Avgust 2018
32
Trendi
Uporaba humorja v turizmu
Šala lahko hitro odpravi
nejevoljo in razvedri obraz
Zanimanje za dediščino in za kulturo na splošno je med turisti po vsem svetu čedalje večje. Obenem je čedalje
več turistov, ki si dediščine in kulture ne želijo več spoznavati zgolj kot opazovalci in poslušalci, temveč
hočejo biti aktivni soustvarjalci svoje turistične izkušnje. (Tudi) zaradi tega so se v zadnjem desetletju razvili
novi, inovativni pristopi k interpretaciji dediščine in pripovedovanju zgodb. Tudi z uporabo humorja.
Interpretacijo dediščine z uporabo humorja lahko opredelimo kot
predstavljanje dediščine z vključevanjem pripovedi, mitov, legend,
šeg in navad določenega kulturnega in naravnega okolja.
Interpretacija humornih zgodb dediščine ima socialni in duhovni pomen,
saj kulturne vezi povezujejo skupnost. Humor je univerzalni
človeški fenomen, ki upošteva vse vidike človeškega življenja, odnosov
in interakcij. V turizmu je izjemno pomemben, pogosto je celo
vrhunec turistične izkušnje; med ključnimi motivi za obisk destinacij
sta navsezadnje sprostitev in zabava. Zato morajo biti turistične informacije
za obiskovalce privlačne in zabavne, morajo se jih dotakniti,
mentalno in čustveno.
Privlačna interpretacija, ne izobraževanje
Večina obiskovalcev se odloča za spoznavanje dediščine zaradi zabave,
redkeje pa zaradi želje po izobraževanju. Njihovo željo po prijetno preživetem
prostem času je treba upoštevati in zato morajo interpreti dediščine
pripraviti kar se da zanimive in zabavne programe interpretacije.
Interpretacijo namreč pogosto napačno enačimo z izobraževanjem.
Z interpretacijo pomagamo ljudem spoznavati in ceniti tisti, kar ima
neko vrednost: ljudi, naravno in kulturno dediščino, pokrajino, zgodovinski
dogodek ... Uporaba humorja pri interpretaciji zgodb pa je
učinkovito komunikacijsko orodje.
Učinki humorja so vezani na kulturni kontekst, humor je kazalec pripadnosti
posameznikov določeni kulturi in razumevanju kulturnega
okolja. Težko ga definiramo, je pa vseprisoten in univerzalen, saj ga
najdemo v vseh kulturah; vse kulture komunicirajo tudi v humornem
kontekstu.
Pozitivna vloga humorja
Veliko dogodkov, predvidenih ali nepredvidenih, s katerimi se zaposleni
v turizmu soočajo pri delu z ljudmi, zahteva od njih določena
znanja in prilaganje nastalim situacijam. Humor je zelo učinkovito
komunikacijsko orodje za reševanje situacij, a ga zaposleni
preredko uporabljajo.
Turistični vodnik s smislom za humor laže premaguje dolge poti
in s šalami in humornimi zgodbicami poskrbi za dobro počutje
turistov, receptor v hotelu lahko z ustrezno šalo poskrbi za prvi
vtis o turistični znamenitosti, natakar, ki se za predolgo čakanje na
kavo opraviči s šalo, ublaži nejevoljo gosta. Uporaba humorja
ustvarja sproščajoče vzdušje in pozitivno energijo, zmanjšuje stres
in zadrego. Poleg tega je z uporabo humorja pozornost turista
bolj osredinjena; humor ohranja zanimanje in krepi sporočilo.
Lipov list - Avgust 2018
Belokranjske zgodbe in uporaba humorja
pri turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava
33
cionalna sporočila, kot so multietičnost, zeleno in zdravo okolje, varnost,
domačnost in preprostost. S sporočili nagovarja čustva in vrednote prebivalcev:
gostoljubje, družabnost, poštenost, zaupanje, življenjsko vedrino,
igrivost in prijateljstvo. Z ustrezno izbranimi vsebinami interpretacije
dediščine se čustvena in funkcionalna sporočila uspešno prepletajo.
Interpretacija elementov dediščine Bele krajine v turističnem produktu
Osnovna šola Brihtna glava je s humorjem prežeta interakcija med
obiskovalci in interpretom, kar izzove zanimanje obiskovalcev, ki ob
spoznavanju dediščine uživajo v edinstveni turistični izkušnji.
Trendi
»Pridite k nam in povedali vam bomo zgodbo; živela je lepa, mlada,
hrbet je naslonila na južno stran Gorjancev, noge pa si je v poletnih
rosnih jutrih in ožarjenih večerih namočila v topli Kolpi. Z desnico se
je naslonila na mehke gozdnate obronke Kočevskega Roga. V naročju
ji je ležal prelep valovit svet, prepleten s polji in njivami, žlebiči in
uvalami, vodnimi in suhimi jamami in brezni. Vmes so bili razsuti številni
brezovi gaji in steljniki. Dve rečici sta tekli čez ta pisan vrt, Lahinja
in Dobličica. Tako je skozi stoletja živela večno lepa in mlada.«*
V razredu, v klopeh – učenci poslušajo učitelja
Osnovna šola Brihtna glava v Beli krajini je inovativen turistični produkt,
ki predstavlja dediščino območja skozi – humor. Dogaja se v
razredu, deloma uprizarja pouk iz petdesetih let prejšnjega stoletja,
obiskovalci so v vlogi učencev, učitelj pa je interpret dediščine.
Humor, ki se uporablja pri interpretaciji, je še zlasti učinkovito komunikacijsko
orodje za lažje prepoznavanje razsežnosti ohranjene dediščine v
Beli krajini. Z zgodbami, sporočili in produkcijo humorja v interpretaciji
dediščine je poudarjen pomen ohranjanja dediščine in prenašanja šeg,
navad in ljudske ustvarjalnosti bodočim rodovom. V interpretaciji dediščine
se informacije in dejstva podajajo na različne načine in vključujejo
zgodovinska dejstva, nematerialno dediščino, lokalna izročila, glasbo,
kulinariko in posebnosti krajine. Interpretacija elementov dediščine v
produktu nagovarja s sporočili o vrednotah pokrajine, ki jih deli na funk-
Belokranjcu nikoli ne kritiziraj vina! Ženo lahko
Predstavlja belokranjskega človeka, srčnega, dobrovoljnega, gostoljubnega,
trdoživega, delavnega, ki ima rad zemljo, ljudsko nošo, rad
piše pisanice, najboljše speče jagnje, belokranjsko pogačo, ljubi najboljše
vino na svetu, saj Belokranjcu lahko kritiziraš ženo, vina nikoli,
in vse to iskreno, iskrivo in dobrodušno v narečni govorici ponudi in
deli z obiskovalcem.
Turistični produkt Osnovna šola Brihtna glava temelji na odgovornem
odnosu do kulturne dediščine in obiskovalcu omogoča razumevanje
in spoznavanje izjemne kulturne dediščine Bele krajine, avtentično
doživetje in interakcijo.
Tatjana Zupančič
Foto: spletna stran OŠ Brihtna glava
* Janez J. Dular, Hodil po zemlji sem naši
Ciljne skupine: osnovnošolci, srednješolci in odrasli.
Namen: seznanjanje z dediščino Bele krajine na inovativen način
z uporabo humorja, s praznovanjem različnih obletnic, družinskimi
praznovanji in team buildingi za podjetja.
Posebnosti: za otroke, stare do dvanajst let, so vsebine interpretacije
skrbno izbrane; prilagojene so tudi starejšim obiskovalcem;
prostor interpretacije je fizično dostopen ranljivim skupinam; vsebine
interpretacije elementov dediščine Bele krajine so posredovane
v preprostem in razumljivem jeziku; učna ura se izvaja v slovenskem,
hrvaškem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku;
vsaka učna ura je drugačna, ker jo obiskovalci soustvarjajo.
Lipov list - Avgust 2018
34
Trendi
Foto: Pixabay/*fotografija je simbolična
Predstavitev turistične Slovenije gostom na križarjenju
Dežela soli in medu na
križarjenju po
Jadranskem morju
Prestižnejše turistične ladje za križarjenja rade plemenitijo vsebine za svoje goste s predavanji literatov,
znanstvenikov, filozofov ... Bi bilo pa zanimivo gostom na ladji tudi predstavljati destinacije, ki si jih lahko
ogledajo na potovanju, ko stopijo na kopno, je razmišljala Tina Hudnik, turistična vodnica iz Ljubljane.
Da bi potnike spodbudili k izletom s privlačnejšimi vsebinami kot zgolj s kratkimi opisi destinacij. Kaj že
pravi znana modrost? Pazi, kaj si želiš, saj se lahko to uresniči!
Tina Hudnik in Maja Čampelj, tandem platforme G-Guides, ki izobražuje
turistične vodnike doma in v tujini, sta letos gostom na
ladji za križarjenja med plovbo proti Piranu predstavili – Slovenijo,
kajpak; obe jo odlično poznata, saj po njej že leta vodita turiste.
Tudi tiste, ki pripotujejo s križarjenja in ki se odpravijo na krajše
izlete po Sloveniji.
»Predstavita svojo državo v najboljši luči«
»Za družbo, katere predstavniku sem pojasnila svojo zamisel in ki
naju je potem povabil k sodelovanju, sem že delala kot lokalna vodnica;
ladja, na kateri sva predavali, je sicer izplula iz Monaka na
14-dnevno križarjenje, do Hrvaške oziroma Dubrovnika, od tod v
Zadar, nato v Piran in zatem v Benetke. Na ladji sva bili tri dni, predavanje
sva imeli en večer. Imeli sva 40 minut časa in povsem proste
roke, kako predstaviti Slovenijo. Edini nasvet, ki sva ga dobili, je
bil: ’Predstavita svojo državo najbolje, kot jo lahko’,« pripoveduje
Tina. »Če bo predavanje uspešno, bodo takšna predavanja – dotlej
jih še niso imeli – pogostejša, za vsako pristanišče, so nama dejali.«
Tudi za njiju je bila izkušnja nekaj novega. Na ladjo sta se vkrcali v
Dubrovniku, predavanje pa sta imeli ob izplutju iz Zadra proti Piranu.
Udeležili so se ga povečini gostje iz ZDA, tudi iz Južne Amerike
in Avstralije. »Le malo jih je poznalo Slovenijo, o njej pa niso
vedeli nič.«
Dežela soli in medu
Najprej: »Kaj poudariti? Nisva imeli toliko časa, da bi lahko predstavili
vse, kar bi se nama zdelo zanimivo. Tako sva sklenili predstaviti
štiri segmente (o njih malce pozneje), predavanje pa sva na-
Lipov list - Avgust 2018
slovili z The Land of Salt and Honey (Dežela soli in medu). Oboje
poudarja tukajšnji posebnosti, sol, recimo, tudi povezuje Dubrovnik,
Piran in Benetke. Pomembno je, da se pri takšni predstavitvi
navežeš tudi na destinacije, ki so jih potniki že obiskali in ki jih še
bodo, in poskušaš postaviti svojo destinacijo v ta okvir. Štirje segmenti,
ki sva jih predstavili, pa so bili: geografija (o Sloveniji);
zgodovina; nekaj zgodb o uspehu – Talking Tom, recimo, pa Akrapovič,
Pipistrel ...; Unesco v Sloveniji. Družba, ki naju je najela, namreč
daje velik poudarek Unescovi dediščini; in destinaciji kot
celoti,« razlaga Tina.
»Potem sva poudarili to, kar je najti samo v Sloveniji – od piščali
do najstarejšega kolesa, torej njene posebnosti. Kar zadeva izbor
destinacij, pa nisva dali prednosti nobeni, niti Bledu in Ljubljani
ne. Predavanje je bilo namenjeno predstavitvi vseh delov Slovenije
in njenih ključnih zanimivosti oziroma posebnosti iz teh koncev,
da so si lahko gostje sami izbrali, kaj jih najbolj zanima. Štajersko
sva povezali z vinsko trto in vinom, Prekmurje s termami,
Spodnjo Savinjsko dolino s hmeljem in žalsko fontano piv, Gorenjsko
s Triglavskim narodnim parkom, Idrijo z Unescom in piščaljo,
Kočevsko s pragozdom, Novo mesto s situlo in Primorje z obalo in
soljo. To je prikazalo tudi izjemno raznolikost Slovenije. Predavanje
pa sva sklenili s pokušnjo soli in solnega cveta, čokolado s solnim
cvetom, medom ... In gostje so bili navdušeni!«
Vsi na izlet ali vsaj po sol in med
Ob prihodu v Piran naslednji dan je turiste pričakalo zelo slabo
vreme, »a tisti, ki so bili na predavanju, so šli z ladje vsaj kupit sol
in med. Ali pa so odšli na izlet, četudi ga prej niso rezervirali. Družba
ima sicer že vnaprej določene izlete v destinaciji, kjer se ustavi;
ta je imela med možnostmi Ljubljano, Piran s solinami in zaledje
Obale, pa Lipico in Postojnsko jamo.«
Tina meni, da so takšne predstavitve odličen trženjski pristop k
promociji države. »Turistov na križarkah je več tisoč. Če se jih samo
nekaj sto odloči za obisk Slovenije v naslednjih letih za dalj časa ...
Na potovanju z ladjo vidijo, kaj vse lahko tukaj doživijo, in to jih
utegne navdušiti za ponovni in daljši obisk.«
Zelena luč!
Takšna predavanja se ji zdijo še toliko zanimivejša, ker potnikov na
ladji ni tako zlahka »zvabiti« z nje. »Prej sem menila, da takoj skočiš
z ladje, ko se ta vkrca, da vidiš, kam si prispel. Kje pa! V teh plavajočih
mestih goste ves čas razvajajo, tako zelo, da se jim jih včasih
preprosto ne ljubi zapustiti. Poleg tega se proti koncu potovanja
niti ne spomnijo več, kje vse so bili; preveč je vsega. Zapomnijo si,
kaj so videli in doživeli, ne nujno pa tudi, kje. Če jim pa prej poveš,
kaj vse je mogoče doživeti v neki destinaciji, in oni potem to doživijo,
si bodo to veliko bolje zapomnili,« ugotavlja Tina.
Odziv gostov je bil izjemno spodbuden – pa družbe? Po prvem
predavanju sta Tina in Maja dobili zeleno luč za nova predavanja v
prihodnji sezoni.
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Mateja Gruden
35
Trendi
Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info
Lipov list - Avgust 2018
36
Inovativno
Foto: Foto Video Coppo di Marco Coppo/www.slovenia.info
Snovalec 2017: Legenda o pehtranu in zmaju
Kako povezati ljubljanski
simbol in kulinariko?
Morda vas zanima, kaj imata skupnega pehtran in zmaj? Veliko! Po legendi je zelo ranjeni argonavt Jazon
po boju z zmajem z Ljubljanskega barja hitro okreval prav po zaslugi čudežnega zelišča – pehtrana. Zato
se je pehtrana oprijelo ime zmajevo zelišče. Ker je zmaj prepoznaven simbol Ljubljane, pa se je rodila
zamisel o posebnih kulinaričnih spominkih, ki bi združili pehtran in zmaja.
Gastronom Jean Anthelm Savarin je nekoč zapisal, da odkritje nove
jedi osreči človeštvo veliko bolj kot odkritje nove zvezde. Verjamemo,
da zapisano velja tudi za pijače.
Odkritje zmajevega zelišča
Začelo se je, tako kot skoraj vse dobre stvari, po naključju. To je hotelo,
da smo z ekipo, ki sodeluje pri razvoju maskote Slovenije (kokoške
Fani), raziskovali maskoto Ljubljane: zmajčka Ljuba. Nekega dne pa
smo ugotovili, da Ljubljana ob vseh lepotah in možnostih, ki jih ponuja,
nima enotno prepoznane kulinarične posebnosti, ki bi povezala
mesto in njegovo maskoto ter povečala njuno prepoznavnost na turističnem
kulinaričnem zemljevidu.
Ko smo se lotili raziskovanja morebitnih povezav med maskoto mesta
in kulinariko, se je skoraj obenem zastavilo tudi vprašanje: Ali mogoče
obstaja zmajevo zelišče?
Ob odkrivanju zaprašenih listin, guglanju, obisku številnih muzejev in
grajskega zeliščnega vrta smo naposled odkrili, da zmajevo zelišče
resnično obstaja in da nas povezuje tudi s slovensko kulinarično tradicijo.
Zmajevo zelišče je namreč – pehtran.
Pijače in izdelki iz pehtrana
Z vsakim dnem, ki smo ga namenili raziskovanju povezave pehtrana
in maskote Ljubljane, smo se bolj in bolj zavedali pomena odkritja
zmajevega zelišča za razvoj in prepoznavnost ljubljanske in v določenih
segmentih tudi širše regijske kulinarike. Tako smo sklenili ustvariti
izdelke iz pehtrana.
Glavni nosilec serije pehtranovih izdelkov je vrhunsko žganje z izrazito
pehtranovo aromo, katere esenco začutimo v vsakem požirku.
Žganje ima tudi prelepo zeleno barvo, ki ga povezuje z maskoto Ljubljane,
zmajčkom Ljubom.
Poleg žganja smo razvili tudi zmajev vinski liker, imenovan Dragon
Dreams (Zmajeve sanje), ki z mehkim in čudovitim okusom prepriča
še tako zahtevne goste.
Sledili jima bodo še številni drugi izdelki, kot so voda z okusom pehtrana,
zmajevi čaji, različni zmajevi piškoti in še veliko drugih zmajevih dobrot.
Dejstva o pehtranu in slovenska kulinarična posebnost
Pehtran poznamo in ga uporabljamo že več tisočletij. Najstarejši ohranjeni
zapisi o njem so iz Kitajske iz drugega tisočletja pr. n. št. K nam so ga iz arab-
Lipov list - Avgust 2018
37
Inovativno
skega sveta prinesli Rimljani. V srednjem veku so z njim zdravili tudi neprijetne
učinke ugrizov kač in drugih plazilcev, učinkoval pa naj bi tudi kot talisman
in zaščita pred zmaji, zato se ga je prijelo tudi ime zmajevo zelišče.
Popotniki in romarji so si z njim natirali utrujene noge in ga dajali v
obuvala. Zaradi rahlega antiseptičnega učinkovanja je pehtran uspešno
preprečeval okužbe stopal.
Zdaj se pehtran uporablja kot ljudsko zdravilo za povečanje teka, lajšanje
prebave in pospeševanje izločanja žolča. Učinkuje protivnetno,
rahlo odvaja vodo in pomaga proti različnim parazitom. Uspešno blaži
zobobol. Vsebuje veliko antioksidantov.
Je pa tudi ena najbolj znanih začimb v svetovni kulinariki. V francoski
kuhinji ima častno mesto, saj je skupaj s timijanom, drobnjakom, krebuljico
in peteršiljem del mešanice svežih ali posušenih zelišč »fines
herbes«. V evropski kuhinji je tudi nepogrešljiva sestavina holandske in
bernske omake. Pehtran v maslu ali skuti dodajajo na zelenjavo, kuhane
in pečene ribe ter zrezke. Dodajajo ga marinadam in kisom za vlaganje.
Je zelo znana in priljubljena začimba za solate, zeliščne namaze,
zeliščna masla in različne omake. Uporablja se za aromatiziranje kisa,
vina in gorčice. Zanimiv okus dobi tudi oljčno olje z vejico pehtrana.
Marsikdo pa ne ve, da je uporaba pehtrana v sladkih jedeh posebnost
slovenske kulinarike v svetovnem merilu. Le kdo ne pozna edinstvenih
jedi, kot so pehtranova potica, štruklji in narastki? Pehtran sicer
zaradi dobrega učinka na prebavo dodajajo tudi grenčicam in ga
uporabljajo kot aromatično začimbo v vinu in drugem alkoholu.
In prav zadnje je bilo naš navdih za začetek zgodbe s stvaritvijo, za
katero upamo, da bo nekoč postala zaščitni znak Ljubljane.
Razlaga znaka
Dejstva in spoznanja o povezavi pehtrana in zmaja smo vtkali v
Legendo o zmaju in pehtranu, ki se odraža v znaku, ki spremlja vse
izdelke iz serije. Znak zmaja v ščitu, obrobljenega s pehtranom,
pomeni povezavo pehtrana kot talismana pred zmaji, hkrati pa
pomeni tudi grb, ki ga povezuje z mestom Ljubljana. Zmaj v grbu
je seveda narejen po navdihu najbolj znane podobe ljubljanskega
zmaja z Zmajskega mostu. Naša vizija za izdelavo vrhunskih izdelkov
pa se odraža v kroni na vrhu grba.
Lana Urbančič Rak, Aleš Pevc
Legenda o zmaju in pehtranu
Pred davnimi časi je Jazonu in argonavtom prekrižal pot velik in
mogočen zmaj, ki je živel na Ljubljanskem barju na obrobju zdajšnje
Ljubljane. Jazon se mu je pogumno postavil po robu in se
dolgo bojeval z njegovimi ognjenimi zublji. Po dolgem boju je
premagal zmaja in ta je poražen pobegnil pod grajski grič. V boju
je bil Jazon huje ranjen, zato so na pomoč poklicali najboljšega
zeliščarja. Ta je Jazonu predpisal čudežno zelišče pehtran, po katerem
je Jazon hitro okreval in s svojo posadko nadaljeval pot. Vest
o Jazonovi ozdravitvi je dosegla številne ljudi in meščani so po
zeliščarjevem receptu začeli pripravljati pehtranov eliksir za utrujene
romarje in popotnike, ki so v mestu iskali oddih in počitek.
Od tistih dni je pod Zmajskim mostom preteklo že veliko vode in
zeliščarjevi zapiski z recepti so se izgubili. Na srečo pa so znameniti
mojstri priprave pijač med raziskovanjem tradicionalnih postopkov
znova odkrili recept za znameniti pehtranov napoj in ga Jazonu
v čast poimenovali Dragon Fire (Zmajev ogenj).
Foto: Pixaby
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.
Lipov list - Avgust 2018
38
Pod drobnogledom
Ob vili Mirasasso je vhod v Botanični vrt Sežana, ki je bil zaradi izjemnih naravnih in kulturnih elementov prvič zavarovan kot
botanično-hortikulturni spomenik že leta 1949.
Republiški turistični drobnogled TZS
Slepi in nevedni
mimo Sežane v Italijo
»Tako kot vsako leto doslej tudi letos pričakujemo največ obiskovalcev v našem Botaničnem vrtu avgusta.
Vstop vanj je prost, zato natančnega števila obiskovalcev ne vemo, saj statistično spremljamo samo
vodene oglede po vrtu; lani si ga je tako ogledalo 2539 obiskovalcev. Ocenjujemo, da smo imeli lani okoli
8000 obiskovalcev, letos pa jih pričakujemo več, saj v vrt zahaja čedalje več tujcev,« je dejala Ana Hrast iz
Turistično informacijskega centra (TIC) Sežana.
Rastlinjak iz leta 1890, ki je pomanjšana različica
schönbrunskega rastlinjaka na Dunaju, ohranja vsa leta isto
vlogo: v njem prezimujejo občutljive eksotične rastline.
Sežana, ki je bila leta 1947 priključena nekdanji Jugoslaviji
in je postala mesto leta 1952, se ponaša s številnimi
zanimivostmi, tudi s sto in več let starimi slikovitimi hišami.
Lipov list - Avgust 2018
Grška trgovska družina Scaramanga, živela je v Trstu, je leta
1848 kupila posest, na kateri je zgradila poletno rezidenčno
vilo Mirasasso. Ob njej je zasadila in uredila vrt, v katerega je
postavila tudi stare dragocene kipe. Družina Scaramanga je
bila lastnica vile in vrta do nacionalizacije leta 1948; zdajšnja
lastnica je Občina Sežana.
V Sežani je kaj videti, zagotovo pa med znamenitostmi mesta ob
italijanski meji, ki šteje približno 14.000 prebivalcev, izstopa skrbno
urejen Botanični vrt z naravoslovnim muzejem in galerijo ter
multimedijskim prostorom, ugotavlja Republiški turistični drobnogled
Turistične zveze Slovenije (TD TZS).
Muzej je zdaj sicer žal zaprt, ker ga preurejajo (tudi s pomočjo
evropskih sredstev); vrata naj bi znova odprl prihodnje leto. Je pa
v vili Scaramanga pred vhodom v park postavljena na ogled zbirka
fosilov na Krasu, ki pripoveduje o času, ko je bilo tod plitvo
morje z bujnim življenjem.
Botanični park ima zanimivo zgodovino, zato je dobro, da obiskovalci
najprej obiščejo sežanski TIC, (domuje pred parkom), kjer jim
razkrijejo tudi majhne skrivnosti iz zgodovine parka. In jim prijazno
priporočijo, kaj naj si še ogledajo med obiskom Sežane, kje
naj postojijo – denimo pred Judeževim drevesom (legenda po
krščanskem izročilu o tem nenavadnem drevesu pravi, da naj bi se
na takšno drevo obesil Juda Iškarijot, po katerem je dobilo ime), le
nekaj metrov stran od TIC, kjer cesta zavije proti znameniti Lipici,
kje se dobro obeduje ...
»Prav neverjetno je, da si je kljub temu, da je vstop prost, lani ogledalo
lep in poučen Botanični park z edinstvenimi drevesi, kot so
sinja libanonska cedra, zlata himalajska cedra in še vrsta drugih,
samo okoli 8000 ljudi! Ali res tisoči in tisoči le slepo in nevedno
’drvijo’ skozi Sežano v Trst, Benetke in druga italijanska mesta?« se
sprašuje Karel Vernik, predsednik TD TZS.
V skrbno urejenem vrtu raste na enem hektarju 170 rastlinskih
vrst in več kot sedemsto rastlin. Za obiskovalce so v hladu
pod mogočnimi drevesi urejena prijazna »počivališča«.
39
Pod drobnogledom
Lipov list - Avgust 2018
40
Pod drobnogledom
Osamljen izvir reke Krke
V Sloveniji je še slabih 200 kilometrov državnih makadamskih cest in
utopično bi bilo pričakovati, da bodo v kratkem času na vse položili
asfalt. Vzrok je znan: za vse bo zmanjkalo denarja. »Kvadratni meter
polaganja asfalta na makadam stane od 40 evrov naprej, tudi sto,«
pravi Pavle Hevka, podpredsednik RTD in vodja projekta vzdrževanja
cest v Družbi za upravljanje investicij (DRI). Jih bo pa še letos nekaj
prav gotovo dobilo »preobleko«.
Pred kratkim so, denimo, asfaltirali osem kilometrov dolg makadamski
odsek ceste Mlačevo–Krka. »Cesta pelje k izviru rečne lepotice
Krke in vhodu v Krško jamo, torej je bilo tudi zaradi turističnega obiska
asfaltiranje skoraj nujno,« dodaja Pavle Hevka. A turistov tod v
času, ko je RTD obiskal izvir in obstal pred zaprtim vhodom v jamo, ni
bilo. Niti enega! Bližnja gostilna je bila zaprta, pa čeprav smo bili na
vrhuncu osrednje turistične sezone (tudi sicer je odprta samo ob
koncih tedna in med prazniki). »Zelo žalostno. Le kdo je povsem odpovedal,
da v sončnih poletnih dneh med tednom ni turistov, ne tujih
ne domačih, v tako lepem naravnem okolju z znamenitostmi blizu
izvira Krke? In prijetno hladno je, saj je pri izviru in vhodu v jamo v
vročih dneh za 15 in več stopinj Celzija hladneje,« pravi Karel Vernik,
predsednik RTD.
Razumi, kdor more, da domačini ne znajo izkoristiti takšnih biserov in
jih promovirati. Pa izvir Krke sploh ni osamljen primer, ugotavlja RTD,
ki potuje nenapovedan (!) po vsej Sloveniji. Zato Karel Vernik pogosto
spomni na to, da »v Sloveniji znamo delati, ne pa tudi tržiti, kot to
znajo na primer v Avstriji«.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
Na Muljavi, v gostilni pri Obrščaku, kjer je Krjavelj najpogosteje
pripovedoval zgodbe o svoji kozi ali hudiču na barki, znajo
poskrbeti za še tako zahtevne goste, zgovorni oštir Srečko Ilovar
pa jim ponosno pokaže Jurčičevo spominsko sobo.
Osamljen izvir Krke v čudovitem naravnem okolju
Pregledno informativno tablo na Muljavi (prav tako pred
izvirom Krke in še kje) »krasi« klop. Karel Vernik: »Klop je grda
in neuporabna, poleti je vroča, pozimi najbrž mrzla. Le kdo
bi sedel nanjo!? Hkrati je, milo rečeno, zelo nesimpatične
oblike in iz materiala, ki res ni primeren za okolje, v katerem je
postavljena.«
Lipov list - Avgust 2018
41
Pod drobnogledom
V neposredni bližini izvira Krke je pregledna informacijska
tabla, ki usmerja turiste k znamenitostim v bližnji okolici in
spomni, da vodi mimo Slovenska pisateljska pot.
»Odkar je cesta asfaltirana, je pravi užitek kolesariti po tem delu
lepe Slovenije,« je RTD dejal rekreativni kolesar Stane Debevec
iz Notranjih Goric.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Avgust 2018
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - Avgust 2018
42
Skok k sosedom
Rovinj (fotografija je simbolična)
Zlato pero za
morjeplovca Mitjo
Hrvaška turistična skupnost in tamkajšnje ministrstvo za turizem sta že štirinajsto leto zapored tujim turističnim
novinarjem iz Evrope in ZDA, ki pišejo o njihovi državi in njeni turistični ponudbi, podelila najvišje
priznanje in nagrado zlato pero (zlato penkalo). Letos je to prestižno nagrado prejel publicist, novinar in
znan morjeplovec Mitja Zupančič iz Ljubljane.
Mitja rad postavlja v ospredje sredozemski akvatorij, morje in ljudi
okoli sebe, zgodovino, črnilo in papir, fotografijo in neskončen jezik
glasbe. Je virtuoz na harmoniki, njegov repertoar domačih in tujih
pesmi je obsežen in počitniški dnevi na morju so tisti, ko najpogosteje
zaigra, še zlasti dalmatinske pesmi med valovi hrvaškega Jadrana.
Napisati in izdati si želi slovar dalmatinskih besed, ki se pojavljajo
v teh pesmih. Izdal je že več knjig; med njimi Z morjem na ti,
ki je šla za med, in Svetilniki z natančnim opisom, kje svetijo v Jadranskem
morju.
»Vsaka nagrada pusti sledi, zapisana s črnilom jo pusti dvakrat,« je ob
prejemu zlatega peresa dejal Mitja Zupančič.
To prestižno nagrado je leta 2012 prejela tudi novinarka Dnevnika
Duša Podbevšek Bedrač, sicer dolgoletna članica republiškega turističnega
drobnogleda Turistične zveze Slovenije.
L. L.
Slapovi Krke (fotografija je simbolična)
Mitja Zupančič, strasten morjeplovec in letošnji
prejemnik zlatega peresa
Foto: Pixabay Foto: osebni arhiv M. Z.
Foto: Pixabay
Lipov list - Avgust 2018
Natečaj za izbiro kulinaričnih
in gastronomskih spominkov v
Alpski turistični regiji
SLOVENIJA
ALPSKA
KULINARIČEN IN GASTRONOMSKI
SPOMINEK
Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem IGCAT je
Slovenijo potrdil kot kandidatko za naziv Evropska gastronomska regija 2021.
V projektu kandidature Slovenije za ta naziv sodeluje tudi TZS z natečajem za
izbiro kulinaričnih in gastronomskih spominkov.
Natečaj za kulinarične in gastronomske spominke je sestavljen
iz dveh kategorij:
1. Prehranski spominki
2. Kuhinjski pripomočki
Prijavo z a sodelovanje pošljite na info@turisticna-zveza.si
najpozneje do 31. 8. 2018.
Spominke iz že obstoječe ponudbe naj društva ali posamezniki prinesejo
na Turistično zvezo Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana,
najpozneje do 10. septembra 2018, do 10. ure.
Ocenjevanje bo potekalo 11. septembra 2018.
Tričlanska komisija strokovnjakov bo izbrala prejemnike zlatega, srebrnega in
bronastega priznanja. Poleg tega bo izbrala spominek iz vsake kategorije, ki
ga bomo poslali na IGCAT, da ga lahko uporabi v promocijske namene oziroma
uvrsti na mednarodno gastronomsko spominkarsko spletno stran.
Uradna razglasitev rezultatov bo na Dnevih Slovenskega turizma v Portorožu
8. in 9. oktobra 2018, kjer bodo najbolje ocenjeni kulinarični in gastronomski
spominki Alpske Slovenije obiskovalcem tudi na ogled.
Pridružite se nam in postanite del tradicionalnega
Gostinsko-turističnega zbora Slovenije.
HOTELI BERNARDIN,
PORTOROŽ
8. in 9. OKTOBER
2018
WWW.GTZSLOVENIJE.SI
HOTELIRSTVO
GOSTINSTVO
TURIZEM
Z MEDNARODNO
UDELEŽBO
Portorož
8.-9. oktober 2018
‘18
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj
Change language