You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
8<br />
Dogajalo se je<br />
Ob robu 240. obletnice prvega vzpona na Triglav<br />
Kako je slovenski očak<br />
očaral vrhunskega<br />
švicarskega fotografa<br />
Foto: M. G.<br />
Letošnje leto je v znamenju slovenskega očaka: mineva namreč 240 let od prvega vzpona na Triglav. Ob tej priložnosti<br />
so v Informacijskem izobraževalnem središču TNP v Trenti sredi avgusta pripravili vsebinsko bogat in<br />
dobro obiskan pogovorni večer. Omemba njegove prve upodobitve, bakroreza iz leta 1776, pa me je spomnila<br />
na zgodbo o objavi fotografij tega simbola slovenstva v imenitni, trijezični monografiji velikega formata Alpenpanoramen<br />
iz leta 1986, življenjskem delu švicarskega fotografa Wilija Burkhardta. Določene fotografije,<br />
ki jih je Burkhardt posnel večinoma z rotirajočo kamero, zložene v »harmoniko«, merijo tudi do tri četrt metra.<br />
Pred izidom monografije sem, takrat pomočnik direktorja nekdanjega<br />
Jugoslovanskega turističnega urada v Zürichu, upošteval nasvet<br />
urednika bernske založbe Kümmerley+Frey, ki jo je izdala, naj navežem<br />
stik s fotografom – želel sem ga namreč še zlasti opozoriti, da se<br />
Alpe končujejo v Sloveniji. Takoj za tem me je Wili Burkhardt prosil,<br />
naj mu omogočim ogled Triglava, da bo lahko v monografijo vključil<br />
tudi njegove posnetke.<br />
To mu je zaradi težav z vremenom uspelo šele ob tretjem obisku;<br />
Triglav je fotografiral iz letala Letalskega centra Lesce. Posnetki so bili<br />
odlični, fotograf pa jih je še pravočasno oddal v tiskarno. Spremno<br />
besedo k fotografijam Triglava je napisal dr. Matjaž Kmecl.<br />
Monografija s posnetki petnajstih izbrancev celotnega alpskega loka,<br />
s Triglavom kot zadnjim med njimi, je bila jeseni istega leta predstavljena<br />
na Frankfurtskem knjižnem sejmu. V svoji kategoriji je prejela<br />
prvo nagrado.<br />
Ta edinstvena promocija Triglava me je pozneje spodbudila k pripravi<br />
ogleda sveta pod Triglavom za direktorja Švicarskega alpskega muzeja<br />
v Bernu. Kmalu zatem je ta ugledni muzej omogočil postavitev<br />
razstave Alpenland Slowenien.<br />
Ob tem velja še dodati, da je diplomat dr. Hans Keller, ko je bil veleposlanik<br />
v Beogradu, pogosto prihajal v Slovenijo, še zlasti na lov, pa tudi<br />
v gore. V vodilnem švicarskem časniku NZZ je objavil pregled večdesetletnih<br />
stikov med planinskima organizacijama Švice in Slovenije;<br />
dodal mu je fotografijo Špikove skupine, posnete s Srednjega vrha.<br />
Na Slovenijo pa ga je spominjala zbirka originalnih panjskih končnic<br />
v njegovem bernskem stanovanju.<br />
Pa nazaj k prvi upodobitvi Triglava. Lucijan Bratuš, profesor na Akademiji<br />
za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je uporabil ta motiv<br />
za oblikovanje Zahvalne <strong>list</strong>ine Občine Kamnik ter Gorske reševalne<br />
službe Slovenije Air Zermattu, družbi za helikoptersko reševanje v<br />
gorah, »za njeno takojšnjo požrtvovalno in nesebično pomoč pri reševanju<br />
alpinista Tomaža Humarja iz nedostopnega ostenja njemu<br />
ljube, a usodne Himalaje v novembru 2009«. Listino so prevzeli predstavniki<br />
teh srčnih letalcev jeseni leta 2010 na slovesnosti v Slovenskem<br />
planinskem muzeju v Mojstrani.<br />
<br />
Ivan Martelanc<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>