Revija Lipov list, december 2018
dobre zgodbe v slovenske turizmu
dobre zgodbe v slovenske turizmu
Do you know the secret to free website traffic?
Use this trick to increase the number of new potential customers.
DECEMBER 2018 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Intervju
Tomaž Štefe, direktor Zavoda
za turizem in kulturo Kranj
Zeleni zgledi
Ivana Bole, glas odgovornega turizma
Inovativno
Medvedu prijazno fotografsko doživetje
Kulinarični kotiček
Prvi kuharski hackaton
Foto: arhiv Zavoda za turizem in kulturo Kranj
ZAKAJ MOJA
KUHARSKAŠOLA?
Kako povečati ugled gostinstva, kako opozoriti na lepoto in pestrost gostinskih
poklicev, kako dvigniti kulturo prehranjevanja in pitja, kako globlje predstaviti
slovenske sestavine, pridelovalce, jedi, povezane obrti, praznike in umetnost, kako
upravičiti sodobne tehnike priprave jedi, kako predstaviti dogajanje v zakulisju
restavracije, kako gostom podati pomen jedi za ohranjanje narodne identitete,
kako v Slovencih vzpostaviti samozavest in ponos v povezavi s slovenstvom?
Vsa ta vprašanja so se mi podila
po glavi že pred desetletjem. In sem
raziskoval, povezoval, nadgrajeval.
Ko sem začutil, da lahko veliko
predam naprej, smo postavili sistem
izobraževanja. Zgornja vprašanja so
postala cilji. Odgovori so bili na dlani.
Ko neko slabo prepoznavno dejavnost
povežeš z bolj prestižno, ji pridaš
nove pomene, ji povečaš ugled. Ko
povežeš gostinstvo z izobraževanjem,
nastane neka nova kakovost, saj se
gostinstvo predstavi kot panoga, za
opravljanje katere moraš imeti določena
znanja. Končno gostinstvo tudi zaradi
prizadevanj mnogih postaja resna,
cenjena dejavnost.
Pa saj obstajajo gostinske šole!
Seveda obstaja formalni sistem
izobraževanja za dijake in študente. Kaj
pa ljubitelji kuhanja, kaj pa predšolski
in osnovnošolski otroci, kaj pa študenti
v zrelih letih, profesionalci, ki hočejo
nadgraditi znanje, želijo pogled od
zunaj? Drugače je podajati zgodbe, ki jih
sam živiš in ustvarjaš, od katerih sam
živiš.
In smo se pripravljali. Določili smo
cilje, časovni načrt, vsebino, način
podajanja vsebin, način vključevanja
udeležencev v delovni proces, trenirali
smo v živo, nastopali drug pred drugim,
se popravljali, nadgrajevali … Ko smo bili
pripravljeni, smo začeli.
Prihajali so otroci od četrtega leta
starosti naprej. Pripravljali so kosila
za svoje starše, veliko zelenjave, pravi
noži, priprava pogrinjkov, novi okusi,
vonjave … »Ne, naš pa jé samo pomfrit
in pohančka,« so razlagali starši in se
čudili, ko je otrok z velikim ponosom
pojedel zelenjavno juho, file ribe, sadno
solatko, zelenjavo, solato … Saj jo je
vendar sam z veliko odgovornostjo
in zavzetostjo tudi pripravil. Ja, to je
mogoče.
Prihajali so kuharski navdušenci,
raziskovali lokalno, odkrivali skrite
pomene jedi, sestavin, dobaviteljev,
se navduševali nad novimi tehnikami,
triki, delili izkušnje, odhajali z novimi
poznanstvi, celo prijatelji, bogatim
znanjem in novimi spoznanji o pomenu
prehranjevanja in vseh odtenkov, ki se
skrivajo v njem. Vračajo se.
Prihajali so profesionalci, po pogled
od zunaj. In smo ga tudi mi dobili.
Prihajali so timi iz podjetij in s
kuhanjem gradili odnose v ekipi. Tudi
nam so pomagali.
Hvala vsem. Ogromno ste nas naučili.
Hvala vsem, ki z gosti delite svoje
prigarane, dragocene izkušnje, znanje in
poglede. Čedalje več nas je. Več ko nas
bo, boljši bomo.
Pa tujci prihajajo na kulinarične
počitnice. Čedalje več jih je … Gremo
naprej.
Informacije in rezervacije:
Vila Podvin
Mošnje 1, 4240 Radovljica
T (08) 384 34 70
E info@vilapodvin.si
www.vilapodvin.si
Vilapodvin
KAZALO
NASLOVNICA
Praznični Kranj
INTERVJU 04-06
Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj
o turističnem razvoju »prestolnice slovenskih Alp«
FOKUS 12-15
TD Radlje ob Dravi: Skrb za lepo okolje
in tesno povezovanje v kraju
TD Cerovo Cer: Vzgoja za spoštljiv odnos do narave
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17
Mirjam Suhadolnik, TD Vrhnika Blagajana:
Vrhnika, njen »prečudni« ljubljeni kraj
TZS 19-20
Zlata kuhalnica: Izjemna ustvarjalnost mladih kuharjev
NAMIG ZA IZLET 26-27
Pomurje – kjer so doma srčni in gostoljubni ljudje
ZELENI ZGLEDI 32-33
Turistična vodnica Ivana Bole,
prejemnica prve nagrade Zeleni mikrofon
INOVATIVNO 34-35
Sejalec 2018: medvedu prijazno fotografsko doživetje
DIGITALNO 36-37
Hitri vodnik za nove uporabnike Snapchata
KULINARIČNI KOTIČEK 38-39
Ustvarjalnost, ki temelji na
medgeneracijskem povezovanju
KULINARIČNI SKOK ČEZ MEJO 41
Čarobni adventni čas v Nemčiji
POD DROBNOGLEDOM 42
Predpraznični dobro obiskani Kras
Lepe
božične
praznike
in srečno
novo leto 2019
UVODNIK
Instagramerji izsesavajo življenje in dušo iz
potovanj. Kako Instagram uničuje potovanja.
Ko se turizem sprevrže v narcisizem.
Številni mediji po vsem svetu so polni žolčnih
naslovov (in prav takšnih vsebin) o korenitih
spremembah, ki so jih v potovanja
oziroma turizem vnesla družbena omrežja,
še zlasti Instagram. S sklepno ugotovitvijo,
da se turizem čedalje bolj spreminja v vrt
človeške nečimrnosti.
V zadnjem dobrem mesecu sem obiskala Istanbul in Budimpešto. In kot vsak
»pravi« turist tudi tamkajšnje največje turistične znamenitosti – v množici preostalih
turistov z bolj kot ne vsega sveta. Zlahka lahko zatrdim, da se je pred mano
razgrnil verodostojen vzorec vedenja turistov. Želela bi se izogniti moraliziranju, a
obenem komajda oporekam uvodoma nanizanim naslovom ...
Od nekdaj se v destinacijah, ki jih obiskujemo, postavljamo pred fotografske
objektive. A poziranje se je v zadnjih letih privzdignilo na drugo raven. Zdi se, da so
pokrajine, stavbe, arhitektura, kultura ..., za številne turiste le še – kulise. Fotografije
ne sporočajo več osupljivih motivov narave ali zgodb preteklosti, temveč sporočajo:
»Poglej me, kje sem, poglej me, kako neopisljivo fantastično se imam tukaj!«
Neopisljivo bržkone dobesedno, ker kratka spremna besedila ob objavah na
družbenih medijih ne zmorejo globljih opisov zanimivosti in njihovega doživljanja,
temveč bolj kot ne zgolj zgoščene presežnike, kot so fantastično, božansko,
čudovito, popolno ... In v središču te popolne slike je – JAZ. Različni motivi (kulise)
in – JAZ. »Ja, res je lepa tale palača Topkapi, ampak poglej mene!!!«
Številni se skozi žlahtno zgodovino sprehajajo s pametnim telefonom pred nosom
(ali na palici) in jo ves čas spremljajo na zaslonu; številni so opazno na preži
za lokacijo, kjer bodo naredili najboljši sebek (selfie) z najširšim nasmehom na
svetu; številni na enem mestu zamenjajo niz različnih poz in po vsakem posnetku
preverjajo želeno podobo na zaslonu.
Koncentracija tolikšne človeške nečimrnosti seveda poraja vprašanja. Na primer:
Koliko ljudi potuje še zlasti zato, ker lahko novico o tem po družbenih omrežjih
sporočijo na stotine (tisoče) sledilcem? Prej si pokazal fotografski album s potovanja
družini in peščici prijateljev – in to je bilo približno to. Potovanja so večinoma
morala biti obrnjena bolj »navznoter« (potovanja zaradi sebe) kot »navzven«
(potovanja zaradi drugih). In res: britanski časnik The Independent je lani objavil
izsledke raziskave, po kateri je instamagrabilnost destinacije ključni razlog, da jo
milenijci obiščejo (40 odstotkov sodelujočih jo je navedlo kot glavni razlog). Razumljivo
je, da destinacije iščejo in promovirajo lokacije, ki so najbolj privlačne za
posnetke na Instagramu (torej instagramabilne lokacije), da je Instagram butler,
ki vas popelje do top instagramabilnih lokacij, čisto resna služba, da so namigi za
najboljše sebke nekaj povsem normalnega.
Na razvoj turizma, kakršnega spodbuja priljubljenost družbenih omrežij, imam
svoj osebni pogled – in kar zadeva potovanja na osebni ravni, sem malce bolj v
analogni dobi. A destinacije, ki lovijo čedalje večjo digitalno generacijo, bodo ob
teh spremembah težko prepadene, mogoče celo zgrožene, če bodo želele uspešen
razvoj. Zato pomislite: Ali že imate izbor najboljših instagramabilnih lokacij?
Mateja Gruden, urednica
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici februarja
2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja
2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
3
Kazalo / Uvodnik
4
Intervju
Foto: Tania Mendillo
Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj
Kranj – prestolnica
slovenskih Alp
Kranj, prestolnica slovenskih Alp in gorenjska metropola. Nekoč najpomembnejše mesto na območju zdajšnje
Slovenije. Mesto, ki diha z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom. Mesto z enim najglobljih
mestnih kanjonov v Evropi. Mesto s turistično zgodbo v – rovih. Mesto z eno najbolj pravilnih silhuet na svetu.
Obenem pa mesto, ki še zdaleč ni uresničilo vseh potencialov, ki jih premore. A turizem je v vzponu: v zadnjih
letih se število turistov in njihovih prenočitev v Kranju vztrajno in vidno povečuje. O turistični podobi Kranja,
njegovem razvoju v turistično mesto in potencialih, ki jih premore zanj, smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda
za turizem kulturo Kranj Tomažem Štefetom.
Glede na to, da se bliža konec leta – kako ste zadovoljni s turističnim
obiskom v letošnjem letu?
Kranj je imel v zadnjih štirih, petih letih eno največjih rasti turizma v
Sloveniji, pri čemer se je rast slovenskega turizma povečevala hitreje
od svetovnega povprečja. V Kranju se je število turističnih prenočitev
v tem času podvojilo: s približno 50.000 na leto na več kot 100.000;
lani smo prvič presegli to številko. Pred nekaj leti je bila povprečna
zasedenost turističnih ležišč v Kranju 12-odstotna, zdaj je 30- do
32-odstotna, kar je slovensko povprečje. Povprečna rast prenočitev
(in prihodov) turistov je bila v zadnjih letih približno dvajsetodstotna.
Doba bivanja se je podaljšala z 1,5 na 1,9 dneva.
Čemu predvsem pripisujete takšno rast?
Spletu različnih dejavnikov: gotovo rasti turizma po svetu in v Sloveniji;
poudariti želim tudi odlično delo kranjskih hotelirjev, saj so sami
vložili precej dela v promocijo in s tem spodbudili povečanje števila
gostov. Naposled pa upam, da je k rasti prispevalo tudi dobro delo
Zavoda za turizem in kulturo Kranj in Občine Kranj. Na Zavodu smo
se v zadnjih letih veliko ukvarjali z identiteto Kranja, postavili smo
ključne stebre turistične ponudbe in občutno povečali promocijo
destinacije.
Kakšna pa je turistična podoba Kranja z vidika obiska v tem letu:
od kod prihajajo turisti, zakaj obiskujejo Kranj, kaj počnejo ...?
Uradni podatki o strukturi gostov so razmeroma skopi, saj nam povedo
predvsem to, od kod prihajajo. Nič pa nam ne povedo o življenjskem
slogu obiskovalcev, o tem, zakaj prihajajo v Kranj, kaj počnejo ... Takšne
podatke lahko zbiramo le na podlagi pogovorov s turističnimi ponudniki.
Če se omejim na uradne podatke, so med tujimi turisti po številu
prihodov in prenočitev na prvem mestu skupine iz Južne Koreje. Ti večinoma
v Kranju le prespijo, v starem jedru jih je opaziti poredkoma,
bolj kot ne le, ko se fotografirajo, ne zahajajo pa v kavarne, restavracije,
na oglede zanimivosti. So prehodni gostje, tu se ustavijo na potovanju
po Sloveniji oziroma Evropi. Sicer so v Sloveniji, tudi v Kranju, lani snemali
priljubljeno južnokorejsko televizijsko nadaljevanko Črni vitez
(Black Knight), letos pa so Slovenijo in Kranj obiskale južnokorejske
Lipov list - December 2018
zvezdnice, dekleta iz glasbene skupine Red Velvet. Tako da pripravljamo
produkta za južnokorejske goste, ki bosta vezana na lokacije, kjer so
snemali nadaljevalko oziroma ki so jih obiskale članice skupine. Na drugem
mestu po številu prenočitev in prihodov so skupine iz Srbije – dijakov
in študentov na strokovnih izletih, ter Madžarov in Poljakov, ki
prihajajo pozimi smučat na Krvavec. Precej je poslovnih gostov, saj ima
Kranj kot tretje največje slovensko mesto precej močnih podjetij, tudi v
tuji lasti, v bližini je brniško letališče, zato tukaj prenočuje precej pilotov
in drugega letališkega osebja ... Zelo močan je tudi segment športnega
turizma, saj ima Kranj odlično športno infrastrukturo.
Kaj pa klasični turisti, ki prihajajo na počitnice, izlete, na oddih?
Takšnih bi si želeli občutno več. Med zdajšnjimi prevladujejo turisti, ki
v Kranju prespijo zaradi bližine letališča, takšni, ki ga obiščejo za konec
tedna ali so nastanjeni v Kranju in od tod raziskujejo Slovenijo.
Kar nekaj je tudi dnevnih gostov, ki so nastanjeni večinoma v Ljubljani
ali na Bledu in obiščejo Kranj za nekaj ur. Najbolj »vidni« so seveda
gostje, ki pridejo v skupinah, pri čemer smo letos opazili zanimiv
trend: število turističnih vodenj po mestu se je podvojilo, število obiskovalcev
na njih pa prepolovilo. Imeli smo torej veliko več skupin z
manj udeleženci. Upam, da je to znak, da prehajamo iz destinacije za
masovni turizem v destinacijo za individualne obiskovalce.
Kranj poudarjate kot prestolnico slovenskih Alp in središče Gorenjske;
kot mesto v osrčju narave; kot Prešernovo mesto; kot
središče športnih priprav. Pa se najprej zadrživa pri Alpah:
»Kranj je edino mesto v Sloveniji, iz katerega seže oko na Triglav,
Stol ter Grintavec,« poudarjate na Zavodu.
Kranj je prestolnica Gorenjske in slovenskih Alp. Naj bom malce kritičen:
ne vem, kaj je počel zadnjih dvajset let, da je v med ljudmi izgubil
status gorenjske metropole. Prestolnica slovenskih Alp? Ko smo se
ukvarjali z identiteto Kranja, je bilo veliko dvomov, ali se lahko identificiramo
s tem. A zakaj priti v Kranj? Ker lahko od tod skočiš na Bled, v
Bohinj, smučaš v Kranjski Gori ali na Krvavcu, lahko kolesariš, hodiš v
hribe (kolesarjenje in pohodništvo sta za Kranj zelo pomembna produkta),
obenem pa si v mestu – sredi zgodovine in kulture. In Kranj je
zelo »alpski«: med večjimi slovenskimi mesti ima najbolj alpski značaj,
alpsko silhueto mesta, razgled na Alpe in značilno alpsko podnebje.
»Prestolnica slovenskih Alp« je tudi hiter odgovor na vprašanje (tujega)
turista, zakaj priti v Kranj. Je dobra iztočnica za daljši opis, kaj lahko
v mestu počne. Poleg tega pa je dober motiv za nadaljnji razvoj
kranjske turistične ponudbe. Je preprost odgovor na vprašanje, kaj
naj trgovci ponujajo v Kranju: to, kar bi turist pričakoval, da lahko kupi
v trgovinah središča slovenskih Alp.
A Kranj je vendarle »Prešernovo mesto«?
France Prešeren je v tujini premalo promoviran. Opažam, da je zakoreninjeno
prepričanje, da je Prešeren zaradi pisanja v slovenskem jeziku
zanimiv samo za Slovence, ne pa tudi za tujce. Po mojem mnenju
je skrajni čas, da opustimo takšno razmišljanje. Ko potujem po
svetu, me vselej zanimajo največji pesniki, pisatelji, slikarji, režiserji ...
držav, ki jih obiskujem. Prešeren je eno največjih slovenskih imen,
zato ga tuji turisti ne bi smeli spregledati. V Kranju smo zelo ponosni
nanj, Kranjčani čutimo, da je Kranj Prešernovo mesto in varuh njegove
dediščine. V mestu je Prešernova hiša, kjer je pesnik živel ob koncu
svojega življenja in v kateri je še ohranjeno originalno pohištvo iz tistega
časa. Pokopan je v Prešernovem gaju, spominskem parku, kjer
je tudi njegov spomenik. Pred Prešernovim gledališčem (ki je eno
najboljših slovenskih gledališč) je največji spomenik Prešernu na svetu.
V mestu je Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost,
ki hrani in razstavlja njihova dela; v njej je torej na ogled najboljše iz
sodobne slovenske likovne umetnosti. V mestni knjižnici, eni najlepših
knjižnic v Sloveniji, edini hranijo zbirko vsega, kar je pesnik izdal in
kar je bilo napisanega o njem. S Prešernom je povezan eden najodmevnejših
dogodkov v Kranju: Prešernov smenj, ki je 8. februarja, na
kulturni dan, in ki ga v povprečju obišče tudi do 30.000 ljudi, iz Kranja,
od drugod iz Slovenije, v zadnjih letih pa tudi iz tujine. Na njem prebivalci
Kranja recitirajo Prešernovo poezijo, se mu poklonijo na njegovem
grobu, odenejo se v oblačila iz Prešernovega časa. Zvečer
imamo pogovor z aktualnimi Prešernovimi nagrajenci – medtem ko
je v Cankarjevem domu večer pred tem po navadi prava drama, je
tukaj eno samo veselje (nasmeh). Svetlobno okrasje Prešernega decembra
so tudi verzi iz Prešernovih pesmi.
Ponujate tudi kakšen turistični produkt, tematsko doživetje, vezano
na Franceta Prešerna?
V Kranju je prisotno izjemno spoštovanje do Prešerna in kulturne dediščine
na splošno. Bile so pobude, da bi se Prešerna bolj populariziralo,
a so bile zavrnjene kot premalo strokovne. Je pa Prešeren, na primer,
ena od figur na ogledih obogatene resničnosti (augmented reality ali
AR; tehnologija, ki s pomočjo pametnih naprav nadgradi sliko resničnega
sveta – s pomočjo aplikacije AR Kranj lahko obiskovalci doživijo
interakcijo med resničnim in digitalnim svetom, s poudarkom na kranjskih
znamenitostih, op. p.); pokaže se v 3-D obliki, pove o svoji hiši ...,
imamo tudi tematski ogled Kranja »Po Prešernovi poti«. Na pomislek, v
kolikšni meri lahko populariziramo Prešerna, bi odgovoril: popularizacija
da, a z veliko dozo previdnosti in strokovnosti.
Katere pa so še druge ključne kulturno-zgodovinske zanimivosti
mesta?
Prepričan sem, da bi staro mestno jedro, ki je bilo pred časom obnovljeno,
zlahka »zaposlilo« turista za podaljšan konec tedna. Ima lep Glavni
trg, čedalje več zanimivih butičnih trgovinic in ateljejev, kavarn ... Tukaj je
sedež Gorenjskega muzeja, ki ima v mestu tri stavbe: Prešernovo hišo,
v Mestni hiši ima zanimivo etnološko zbirko, v kateri je najti več »sladkorčkov«,
kot je, denimo, instalacija, ki prikazuje, kako hudič brusi
babi jezik – značilen slovenski motiv, pogost na panjskih končnicah;
na gradu Khislstein, kjer je središče muzeja, je razstava Prelepa Gorenjska,
zgodba o tukajšnji pokrajini in ljudeh, na gradu pa je na
ogled tudi izjemna najdba: poznoantična oklepa, redki ohranjeni
najdbi elite 6. stoletja, ko je bil tedanji Kranj največje središče Slovanov
na območju zdajšnje Slovenije. Redko kdo tudi ve, da ima Kranj
več kot šest tisoč let neprekinjene zgodovine, s čimer je eno najstarejših
slovenskih mest. Zelo zanimiva je kostnica pri cerkvi sv. Kancijana
z ostanki največjega slovanskega grobišča v Sloveniji. Cerkev
(eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem
in zgled številnim pozneje zgrajenim cerkvam, op. p.) je sicer
osrednja dominanta Kranja. Med osrednjimi zanimivostmi mesta
je kanjon Kokre, ki je drugi najgloblji mestni kanjon v Evropi, takoj za
luksemburškim. Prijeten je za sprehode, ima pa še izjemen potencial
za nadaljnji razvoj. Pa seveda obnovljeni rovi pod starim Kranjem, ki
so bili v drugi svetovni vojni zaklonišče; v njih je mogoče tudi doživeti
simulacijo bombnega napada, sicer pa v njih prirejamo različne
dogodke. Po ocenah turistov so naša največja turistična privlačnost.
Omenil sem že Galerijo Prešernovih nagrajencev, knjižnico, Prešernov
Veduta Kranja s Kamniško-Savinjskimi Alpami v ozadju
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
5
Intervju
Lipov list - December 2018
6
Intervju
gaj, kjer sta pokopana še dva vélika moža: pesnik Simon Jenko (v Kranju
je tudi hiša, v kateri je ob koncu življenja prebival; o tem še ustvarjamo
turistično zgodbo) in Janez Puhar, prvi slovenski fotograf in izumitelj
ene od metod fotografije na steklo. Naj omenim še posebno
zanimivost: Jamski laboratorij Tular, v katerem Gregor Aljančič, priznani
kranjski biolog, nadaljuje tradicijo svojega očeta in raziskuje življenje
človeške ribice. To bi lahko bila svetovna zanimivost – ob, seveda,
omejenem obisku. Sicer pa je zanimivost starega Kranja, ki je umeščen
na skali nad dvema rekama, Kokro in Savo, tudi njegova veduta:
z razgledišča na Laborah je lepo vidno, da je zelo pravilno zgrajen, da
ima eno najpravilnejših silhuet mesta na svetu. Cerkveni in drugi stolpi
so v sozvočju in v proporcih z gorami v ozadju. Če se ozreva v
okolico Kranja, pa naj poleg romarskega Sv. Jošta in Šmarjetne gore
poudarim še zlasti hrib Jamnik s cerkvico, enega najpogosteje fotografiranih
motivov v Sloveniji, in Posestvo Brdo, ki je pravzaprav destinacija
v destinaciji, s poudarkom na kongresnem turizmu in državniških
dogodkih, je pa tudi izjemno prijetno za sprehode, poleg tega
ponuja že nekaj odličnih doživetij, kot sta kulinarična košarica dobrot
in vožnja z električnim avtomobilom in kočijo.
Poudarili ste že pomembnost športnega turizma; tudi promovirate
se kot »središče športnih priprav« ...
Kranj ima izjemno dobro športno infrastrukturo: stadion z nogometnim
igriščem, atletsko stezo, poletnim in pokritim olimpijskim bazenom
(ima eno najboljših plavalnih infrastruktur v Sloveniji), več športnih
dvoran – na Zlatem polju je vsako leto svetovni pokal v športnem
plezanju, dvorana je na Planini, Brdo ima odlično infrastrukturo za
nogometne treninge, tukaj je smučarska skakalnica, veliko je športnih
klubov. V Kranju je vse leto precej različnih tekem, kar pomeni
precej gostov iz segmenta športnega turizma. Letos smo, na primer,
v Kranju gostili t. i. Masters, svetovno veteransko prvenstvo v plavanju
in vaterpolu, na katerem se je zbralo okrog šest tisoč udeležencev.
V Kranj tradicionalno prihaja na priprave srbska reprezentanca v
vaterpolu, ki je aktualna olimpijska prvakinja.
Čedalje bolj promovirate tudi kulinariko?
V ospredju kranjske kulinarike je seveda zgodba o kranjski klobasi. Ko je
cesar Franc Jožef potoval skozi našo deželo, se je ustavil v skromnem
gostišču v Kranju. V njem so se prestrašili tako imenitnega obiska in se
opravičili: »Nič posebnega nimamo ponuditi cesarju!« A on je dejal:
»Ponudite mi to, kar imate.« In postregli so mu z navadno klobaso. A on
je dejal: »To ni navadna klobasa, to je kranjska klobasa! Bodite ponosni
nanjo!« In v Kranju je družina Arvaj, ki izdeluje najboljše kranjske klobase
v Sloveniji. Kranjska klobasa je tudi del kulinaričnega Kranjskega tria,
ki smo ga razvili: skupaj s kranjskimi štruklji, ki se pripravljajo na poseben
način, in Kranjskim pivom. Želimo si, da bi imele vse kranjske gostilne
(kar nekaj jih slovi po odlični hrani) v ponudbi Kranjski trio; za zdaj
ga ima samo ena. Poleg tega je Kranj poznan po odličnih slaščicah; v
mestu je nekaj kavarn, kjer pripravljajo izvrstne sladice. V okolici mesta
je tudi ena najbolj znanih slovenskih gostiln, Krištof.
Koliko pa skrbite za živahno vzdušje v mestu s prireditvami in
dogodki na splošno?
V Kranju se med letom zvrsti več večjih prireditev. Naj nanizam nekatere
največje od začetka do konca leta: Prešernov smenj, pustni karneval,
Teden slovenske drame, na katerega pridejo gledališke skupine
z vsega sveta, spuščanje gregorčkov po Kokri na ta slovenski dan
ljubezni, sprejem športnikov po sklepnih tekmah svetovnega pokala
v Planici, Teden mladih s koncerti in drugimi aktivnostmi, Mesec ljubiteljske
kulture, v katerem predstavijo svoje delo različne ljubiteljske
skupine, od gledaliških do folklornih in drugih, poletni Kranfest, osrednji
gorenjski festival kulture, športa in kulinarike, Jazz kamp, Festival
športa, Festival likovne umetnosti, dogodki v Rovih pod Starim Kranjem,
kot je denimo Vinska pot, in Prešerni december, ki sklene leto.
Kranj je na približno polovici poti med Ljubljano in Bledom, dvema
najmočnejšima turističnima krajema v Sloveniji. To je njegova
prednost, obenem pa tudi slabost, ker ga lahko zaradi tega
marsikdo obide. Kako vam uspeva iz tega izvleči predvsem
prednosti?
Mislim, da je to še zlasti potencial, ki pa nam ga še ni uspelo dovolj
izkoristiti. V Ljubljani in na Bledu je izjemno veliko turistov, a le redki
od njih obiščejo Kranj. Prizadevati si moramo, da bomo med tujimi
turisti ustvarili percepcijo Kranja kot prestolnice Gorenjske in slovenskih
Alp; da ga poudarimo kot mesto, ki je bilo nekoč najpomembnejše
na območju zdajšnje Slovenije.
V ospredju promocije slovenskega turizma so petzvezdična doživetja;
kakšne temelje za njihov razvoj premore Kranj?
Zelo dobre. Imamo že »kocke«, ki sem jih naštel; med njimi jih je kar nekaj,
ki so že petzvezdična doživetja, kot je denimo Prešernov smenj. Lahko
bi rekli, da imamo takšnih doživetij za cel koš, a obenem moramo biti
realni: za celovita doživetja, večdnevna, smo šele na začetku poti.
Kaj pa si obetate pri razvoju Kranja v prihodnjih letih?
Imamo priložnost, da razvijemo Kranj v turistično mesto na podlagi
trajnostnega razvoja. Veseli me, da ustvarjamo v mestu, kjer je razlika
med zdajšnjim in optimalnim stanjem še velika. Če pogledamo
število prenočitev, je še veliko prostora za rast – ocenjujem, da bi
bilo še vedno v trajnostnih okvirih, če bi dosegli okoli pol milijona
prenočitev na leto. Na ravni ponudbe pa upam, da bo v prihodnjih
letih urejen kanjon Kokre, kar bo zelo velika naložba, v skladu s kulturnimi
in naravovarstvenimi smernicami. Nadejam se ureditve
plovnega režima na Savi, ki bi omogočil začetek vodnih aktivnosti
na reki. Potrebne bi bile naložbe v športno infrastrukturo, saj je na
tem področju povpraševanje že večje od ponudbe. In želim si, da bi
se v starem jedru odprlo nekaj manjših butičnih nastanitev, da bi
turisti bolj soustvarjali vzdušje v njem, in navsezadnje prinesli vanj
tudi večjo kupno moč.
Mateja Gruden
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Foto: Luka Dakskobler/arhiv
Zavoda za turizem in kulturo Kranj
Rovi pod starim Kranjem , po mnenju obiskovalcev največja
turistična privlačnost Kranja
Kanjon Kokre, drugi najgloblji mestni kanjon v Evropi
Lipov list - December 2018
Peter Misja, predsednik
TZS, naj prostovoljec
leta 2018
7
Aktualno
V petek, 7. decembra, so v državnem zboru podelili priznanja za »najzaslužnejše društvene delavce – prostovoljce«
v letu 2018. Med njimi je tudi Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS).
Peter Misja je v Sloveniji, pa tudi zunaj njenih meja poznan kot izjemno
prodoren župan Občine Podčetrtek. S svojo jasno vizijo, delavnostjo,
dobro intuicijo ter modrimi in preudarnimi odločitvami je
občino popeljal med najrazvitejša turistična območja v Sloveniji. To
dokazujejo številna domača in mednarodna priznanja. Pa ne le to; še
večji in merljivejši rezultat so zadovoljni občani in številni turisti, ki jih
je v občini Podčetrtek iz leta v leto več.
Kot bi dejal Peter Misja, je vse to plod skupnega dela, sodelovanja in
brcanja na isti gol. V Podčetrtku se namreč lahko pohvalijo, da lokalna
politika in turistično gospodarstvo delata z roko v roki. Svoj del k prepoznavnosti
turistične občine pa prispevajo še Turizem Podčetrtek in
turistična društva, ki jim Peter Misja s svojim znanjem, idejami in pobudami
že leta trdno stoji ob strani.
Je aktiven član Turističnega društva Podčetrtek, ki deluje že več kot
110 let. V mladih letih je namenil veliko prostovoljskih ur organizaciji
prireditev v domačem kraju in občini. Zdaj je že dalj časa v upravnem
odboru društva in kot eden njegovih vodilnih članov prispeva velik
delež k njegovemu dobremu delu.
Njegov prispevek k razvoju turizma so prepoznali tudi v slovenskem
prostoru in ga leta 2010 izvolili za predsednika TZS. To funkcijo opravlja
prostovoljsko že osem let, tako, kot zna le on, srčno in s posebnim
posluhom za turizem, razvoj in blaginjo ljudi. Pogosto in rad je med
njimi; tudi na številnih prireditvah, ki jih prirejajo turistična društva. V
vlogi predsednika TZS je poleg tega aktivno sodeloval pri pripravi
zdajšnje Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021,
na letošnjih Dnevih slovenskega turizma v Portorožu pa je prejel najvišje
priznanje v turizmu – za izjemen prispevek k razvoju slovenske
turistične društvene organizacije.
L. L.
Foto: Iztok Pipan
Peter Misja ob prejemu priznanja, ob njem (desno) podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan
Lipov list - December 2018
8
Vogel (fotografija je simbolična)
Aktualno
Smučišča na pragu nove sezone
Najbolj zagreti so
že stopili na smuči
Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info
V lanski sezoni sta visokogorski smučarski središči Kanin in Vogel začeli obratovati že 10. in 11. novembra, letos
pa upravljavcem smučišč vremenske razmere niso bile tako zelo naklonjene; na smuko je bilo treba počakati
do konca novembra oziroma začetka decembra, ko so prve žičniške naprave zagnali na Golteh, Rogli, Kaninu,
Krvavcu in Mariborskem Pohorju.
Po dolgih letih sorazmerno skromnega vlaganja v infrastrukturo v
smučarskih središčih v tej sezoni odpirajo novi žičniški napravi – vlečnici
Konta na Voglu in Brsnina v Kranjski Gori. Pomembna pridobitev
na Mariborskem Pohorju je celovit zasneževalni sistem, ki bo zagotavljal
zasnežitev spodnjega dela smučišča in Arene tudi pri temperaturah
nad lediščem.
Kot so ugotavljali na novinarski konferenci Zbornice gorskih centrov,
Združenja slovenskih žičničarjev in GIZ Pohodništvo&kolesarjenje
pred začetkom smučarske sezone 2018/2019, pa so se v središčih pripravili
na novo sezono z večjo urejenostjo smučarskih prog in dodatno
ponudbo storitev in zabave. Na Rogli bodo na voljo nov, pokrit
90-metrski transportni trak, odprli so popolnoma prenovljene sobe
hotela Rogla ter novo parkirišče za avtodome. Na Golteh je največja
pridobitev dvanajst novih apartmajev.
Prodaja skupnih vozovnic, s katerimi je mogoče smučati v vseh večjih
in večini manjših smučarskih centrov v Sloveniji, se je začela že pred
časom. Skupne vozovnice so sicer naslednje: družinske sezonske smučarske
vozovnice (ESSV): obstaja več različnih kombinacij, za različno
številne družine in partnerstva; individualne sezonske smučarske vozovnice
(ESSV): za odrasle, otroke, mladino in starejše; večdnevne smučarske
vozovnice (EVSV): 2- do 7-dnevne vozovnice, ki jih smučarji izkoristijo
v zaporednih dneh na poljubnih smučiščih; tudi te so na voljo za
štiri starostne kategorije smučarjev; 5-dnevna/sezono (EVSV): vozovnica,
ki jo je mogoče uporabiti v različnih dneh v sezoni na različnih smučiščih
(za odrasle, otroke, mladino in starejše). Vse skupne vozovnice so
naprodaj na blagajnah večjih smučarskih središč in na sedežu Združenja
slovenskih žičničarjev na Dimičevi 13 v Ljubljani (stavba Gospodarske
zbornice Slovenije).
L. L.
Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora/www.slovenia.info
Kranjska Gora (fotografija je simbolična)
Lipov list - December 2018
Slovenija dobila prvi
mednarodni gastronomski
vodnik Gault & Millau
9
Aktualno
Slovenija je prejšnji mesec dobila prvi neodvisni gastronomski vodnik Gault & Millau (v slovenskem in angleškem
jeziku). Na dogodku v sklopu Ljubljana Gourmet Festivala, ki je letos drugo leto zapored razgibal
novembrsko dogajanje v glavnem mestu, so poleg predstavitve vodnika podelili prve kuharske kape in
priznanja tistim, ki na področju gastronomije Slovenije najbolj izstopajo.
Gault & Millau je eden od treh najvplivnejših mednarodnih vodnikov
v svetu gastronomije. V zadnjih osmih mesecih so anonimni
inšpektorji prečesali Slovenijo in neodvisno ocenili kar 130 restavracij,
50 priljubljenih zbirališč (t. i. »pop-up«), 50 vrhunskih vinskih
kleti in 15 malih pivovarn.
Vodnik Gault & Millau je prepoznan po kuharskih kapah, ki jih dodeljuje
restavracijam. Restavracije, ki izpolnjujejo njegove kriterije,
lahko pridobijo od ene do pet kuharskih kap in so uvrščene v vodnik.
Način ocenjevanja je standardiziran in je za vse države enak.
Restavracije ocenjuje tudi s točkami; najvišja mogoča ocena je 20.
Najvišjo mogočo oceno dobijo le redki, v slovenski izdaji vodnika
je bila najvišja ocena 17,5.
Najboljši restavraciji: Hiša Franko in Gostilna pri Lojzetu
To oceno sta dobili dve restavraciji, Hiša Franko v Kobaridu in Gostilna
pri Lojzetu na dvorcu Zemono, ki so jima sicer prisodili štiri
kape. Toliko, a s pol točke manj, so jih dobile še štiri restavracije:
Hiša Denk, Ošterija Debeluh, Mak in Strelec.
Tomaž Kavčič, kuharski šef Gostilne pri Lojzetu na dvorcu Zemono
Za kuharja leta so razglasili Igorja Jagodica iz restavracije Strelec,
za kuharico tradicije Meto Repovž iz gostilne Repovž, kuhar prihodnosti
je postal David Vračko iz restavracije Mak, mladi talent je
Mojmir Mark Šiftar iz restavracije Evergreen, za prispevek k razvoju
slovenske kulinarike so nagradili Janeza Bratovža iz restavracije JB,
za najboljšega natakarja so razglasili Matica Šubica iz restavracije
Maxim, za najboljše »pop-up« zbirališče pa Odprto kuhno.
Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info
Vrhunska kulinarika Ane Roš in Hiše Franko v Kobaridu
Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info
Potni list za svet gastronomije
Za prihod tega svetovno prepoznavnega in uglednega vodnika v
Slovenijo gre zahvala Miri Šemić, eni najvidnejših slovenskih vinskih
strokovnjakinj pri nas, ki je ob tej priložnosti poudarila velik
pomen vodnika za slovensko gastronomijo. Po njenih besedah
pomeni poklon slovenski hrani in slovenskemu vinu, saj imamo,
kot pravi, »kaj pokazati in kaj pokusiti. Slovenija si je zaslužila takšno
knjigo.« Poudarila je še, da je Slovenija s tem vodnikom dobila
rumeni potni list za svet gastronomije.
Gastronomija v ospredju trženja v letih 2020 in 2021
Projekt je potekal ob podpori Slovenske turistične organizacije
(STO), ki je v zadnjem času naredila velike korake pri razvoju in
intenzivni promociji gastronomije – s podporo mednarodnih priznanih
slovenskih vrhunskih kuharskih mojstrov z Ano Roš na
čelu, razvojem kulinaričnih festivalov in nedavno razglasitvijo Slovenije
kot Evropske gastronomske regije 2021. Gastronomija bo
tudi nova trženjska tema Slovenske turistične organizacije v letih
2020 in 2021.
TTA
Lipov list - December 2018
10
Aktualno
Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info
Moč zemlje
Slovenijo bo v prvi
polovici prihodnjega
leta promoviral
National Geographic
Slovenska turistična organizacija (STO) je oktobra z medijsko hišo National Geographic podpisala pogodbo
o promociji Slovenije. Predstavitev Slovenije bo temeljila na štirih naravnih elementih: zraku (gore),
vodi (reke in morje), zemlji (podzemni svet in vinorodna pokrajina) in ognju (kulinarika).
STO želi skladno z vizijo in cilji Strategije trajnostne rasti slovenskega
turizma 2017–2021 okrepiti zavedanje o Sloveniji kot zeleni, butični
destinaciji izjemnih naravnih lepot in edinstvenih petzvezdičnih doživetij
– daleč proč od množičnega turizma in netrajnostnih konceptov,
deželi, ki ustreza tudi zahtevnejšim gostom.
Večkanalna digitalna kampanja v sodelovanju z uglednim in vplivnim
National Geographicom je del prizadevanj za uresničevanje te
vizije in ciljev. Njen ključni namen je poglabljanje zavedanja o Sloveniji
kot o zeleni, aktivni in zdravi destinaciji za petzvezdična doživetja
skozi pripovedovanje zgodb prek vrhunskih video- in fotovsebin.
Skladno z razpisno dokumentacijo in pogodbo bo National Geographic
Europe Ltd izvedel produkcijo video- in fotovsebin za kampanjo.
Ta se bo na digitalnih kanalih National Geographica začela 14.
januarja prihodnje leto in bo trajala do 21. aprila 2019. STO želi prek
kampanje nagovoriti ključne ciljne trge slovenskega turizma, in sicer
uporabnike iz Nemčije, Avstrije, Italije, Francije, Velike Britanije in ZDA.
V okviru kampanje bo ustvarjenih najmanj 685.000 videoprikazov,
več kot šest milijonov prikazov pasičnih oglasov, za najmanj 21 dni
bodo podobe Slovenije prevzele vrsto pristajalnih strani spletnih
portalov National Geographica, poleg tega bodo vsebine objavljene
na družbenih kanalih National Geographica Facebook Travel, Instagram
Adventure in Twitter.
TTA
Moč voda
Foto: Barbara Kožar/www.slovenia.info
Lipov list - December 2018
11
Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info
Aktualno
Klekljanje čipk v Sloveniji na Unescovem seznamu
Konec novembra so na zasedanju v Port Louisu na Mavriciju na Unescov
seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisali klekljanje
čipk v Sloveniji in veščino suhozidne gradnje. Slovenija je nominacijo
v formalni postopek pri Unescu vložila marca leta 2017. Vpis pomeni
posebno priznanje vsem umetnicam klekljanja, ki veščino že stoletja
prenašajo iz roda v rod.
Ohranjanje in ovrednotenje rudarske dediščine
Sedem partnerjev iz Hrvaške in Slovenije je tudi uradno začelo projekt
»Mine Tour – Aktivno ohranjanje in vrednotenje naravne in kulturne dediščine
rudnikov in rudarstva za razvoj trajnostnega turizma«, ki spodbuja
revitalizacijo, ohranjanje in promocijo rudarskih spomenikov kulturne
in naravne dediščine iz Labina na Hrvaškem in Litije s pomočjo novih
turističnih proizvodov. Projekt v okviru Programa sodelovanja Interreg
Slovenija–Hrvaška v višini 85 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni
razvoj (ESRR); vrednost projekta je sicer 1.144.622,45 evra.
Ohranjanje in trajnostna uporaba naravnih in kulturnih virov je ena od
štirih prednostnih osi Programa sodelovanja Interreg Slovenija–Hrvaška.
Projekt Mine Tour obravnava izziv neizkoriščenega turističnega potenciala
rudarske dediščine na obrobnih področjih programskega območja
naravnega spomenika rudnika Sitarjevec v Litiji in kulturnega spomenika
Šoht v Labinu, ki sta v slabem stanju. Projekt bo povezal spomenika, javne
in zasebne deležnike turizma, lokalni gospodarstvi in lokalni skupnosti, ki
jih združuje skupna rudarska preteklost, v edinstven turistični proizvod.
Projekt Mine Tour se je začel septembra letos in bo trajal do 28. februarja
2021. Neizkoriščeni potencial rudarske dediščine obeh krajev bo povezal
z vzpostavitvijo nove čezmejne mreže. Cilj projekta je boljše ohranjanje
Klekljanje čipk
Čipke so svojevrsten izraz umetnosti. V Sloveniji že stoletja pod prsti
klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se
prenaša iz roda v rod. Zibelka slovenske čipkarske tradicije je Idrija, od
koder izhaja znamenita idrijska čipka. Tu že več kot 140 let deluje Čipkarska
šola, poklon klekljanim mojstrovinam pa je tudi vsakoletni Festival
idrijske čipke. Klekljarsko znanje se je razširilo tudi v bližnje Žiri,
kjer imajo prav tako čipkarsko šolo z več kot stoletno tradicijo, ter v
Železnike, kjer v juliju priredijo Čipkarske dneve.
Suhozidna gradnja
Suhozidna gradnja je način gradnje brez uporabe veziva; skrivnost
njene trdnosti je v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je
skoraj v vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na
Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena
na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine in povezuje
osem evropskih držav, tudi Slovenijo.
TTA
Rudnik Sitarjevec
in vrednotenje naravne in kulturne rudarske dediščine na programskem
območju z naložbama manjšega obsega v rudnik Sitarjevec v Litiji in rudnik
Labin-Raša v Labinu – z revitalizacijo in bogatejšim doživetjem rudarskih
spomenikov za različne ciljne skupine.
Hrvaški partnerji projekta so Mesto Labin, Turistična skupnost Istrske županije
in Labin Art Express XXI, slovenski pa Občina Litija, Razvojni center Srca
Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Turistična zveza Slovenije.
Foto: Peter Škrlep
L. L.
Lipov list - December 2018
12
Fokus
Foto: Atelje Kresnik
Zeleno okno nad Radljami
Turistično društvo Radlje – že 115 let
Skrb za lepo okolje in
tesno povezovanje v kraju
Tam, na drobnem koščku Slovenije, kjer je reka Drava poglabljala svojo strugo med Pohorje in Kozjak in se v
daljavi odseva vrh Pece, se skrivajo Radlje ob Dravi. Cesta nas popelje v trdne koroške in mislinjske kraje ter
prek prelaza čez mejo k sosedom.
V 875-letni zgodovini, od prvega zaznamka, so se zdajšnje Radlje ob
Dravi imenovale Radelach, Marienberch in Marenberg. S strmine nad
krajem opazuje dolino Stari grad z obnovljenimi zidnimi ostanki. Tukaj
so najstarejša hiša v kraju Rozenhof (Rožni dvor), Radeljski dvorec
in Drava z zgodovino splavarstva in naravnim kopališčem; že od daleč
nas pozdravlja mogočen samostan dominikank z bogato zgodovino
in poslanstvom prve lekarne v tem delu Slovenije, v njem so po
znanih virih tudi pobarvali prve rdeče pisanke.
Vse to in častitljivi obletnici, 115-letnica Turističnega društva Radlje in
875-letnica kraja, nas vodijo in spodbujajo pri delu, saj smo nadvse
ponosni na to, kar premoremo in s čimer vabimo obiskovalce.
Aktivnosti društva
Obletnico turističnega društva, ki ima okoli sedemdeset članov, smo
praznovali s ponosom – in hvaležnostjo ob mislih na prehojeno pot in
na ljudi, zavoljo katerih se je društvo ohranjalo in kalilo. Še zlasti ob
spremembah, ki jih je kraju »podarjal« nič kaj prijazen čas preteklosti ...
Uspešno delo, povezovanje in spoštovanje preteklosti so vodilo tudi
zdajšnjemu vodstvu društva.
Kaj počnemo? Skrbimo za ohranjanje kulturno-zgodovinske dediščine
kraja; prispevamo k razvoju turizma; snujemo dogodke, ki so v
dobro ljudem, ki tukaj živijo, in zanimivi za obiskovalce; sodelujemo z
Občino Radlje ob Dravi in Javnim zavodom za šport, kulturo, turizem
in mladino Radlje ob Dravi ter drugimi deležniki v kraju; vključujemo
se v razvoj zelenega turizma; povezujemo se s kraji onstran meja
naše občine in z Avstrijo.
Ključne zanimivosti
Katere so ključne znamenitosti oziroma zanimivosti kraja? Obnovljene
razvaline gradu nad Radljami s pohodno Gozdno učno potjo
in »zelenim oknom« (to simbolično odpira pogled na zanimivosti
in posebnosti v dolini); od tod bedita nad krajem grof Sigfrid
Marenberški in njegova grofica Rikarda. Prvo naravno kopališče v
Sloveniji ob reki Dravi s čolnarjenjem na reki. Najstarejša hiša v
Radljah: Rozenhof ali Rožni dvor, katerega lastnik Edi Korat obiskovalce
s ponosom popelje skozi njegovo preteklost. Dvorec Radlje
z muzejem starega orodja, zapuščine spoštovane družine Pahernik.
Kalvarijo, edinstven križev pot s kipi iz leta 1724. Samostan iz
13. stoletja z značilno sončno uro, ki še čaka na obnovo. Pohodne
in učne poti, kot sta Učna pot k Pupenludlu ob Dravi in Gozdna
učna pot, ki vodi na Stari grad.
Za lepše okolje
TD Radlje že tri desetletja podeljuje priznanja za najbolj urejeno
okolje v kraju. Med najodmevnejšimi prireditvami, ki jih pripravlja
– v sodelovanju z Občino in Javnim zavodom za šport, kulturo,
turizem in mladino Radlje ob Dravi ter drugimi društvi – je tudi
spomladansko čiščenje okolja. Ob tej priložnosti, v želji po skrbnem
ravnanju z okoljem in razvoju zelenega turizma, posadimo
okrasno drevo ob svetovnem dnevu zemlje; lani smo posadili že
osemnajsto drevo.
Novo drevo pa vsako leto obogati tudi radeljski šolski sadovnjak; letos
smo v njem posadili že enajsto drevo. (TD na splošno rado sode-
Lipov list - December 2018
13
Fokus
Foto: Foto Anka
Prejemniki priznanja za najbolj urejeno okolje
Hmeljarski likof
Foto: Foto Anka
»Občani si želijo gospodarsko in infrastrukturno razvito občino,
čisto okolje in razvit turizem. Pri tem lahko občina omogoča
le optimalne pogoje za njegov razvoj; največ pa je v rokah
ustvarjalcev uspešnega turizma, ki so združeni v Turističnem
društvu Radlje. To že od nastanka pred 115 leti skrbi za urejenost,
dobro promocijo in prepoznavnost naše občine. Skupaj z
društvom si prizadevamo, da sta urejenost in lepota naših krajev
vsem v ponos in da s tem pripomoremo k razvoju turizma.
Zelo sem ponosen, da imamo društvo, ki z veliko marljivosti in
vztrajnosti pripomore k prepoznavnosti turizma v občini Radlje
ob Dravi,« o delu društva pravi Alan Bukovnik, župan Občine
Radlje ob Dravi.
luje z mladimi v kraju; ponosno je na uspehe učencev na festivalu
Turizmu pomaga lastna glava in tekmovanju za zlato kuhalnico, ki ju
pripravlja Turistična zveza Slovenije; na njih dosegajo visoka, tudi
prva mesta.)
Posebej pa velja omeniti še sedem dreves ginka, ki smo jih v Radljah
posadili v okviru svetovnega projekta Mayors for Peace (Župani
za mir). Njihova semena so prispela iz daljne Japonske, vzklila
pri nas in že rastejo v spomin in opomin na jedrski napad na Hirošimo
in Nagasaki.
Hmeljarska tradicija
Septembra praznuje občina Radlje ob Dravi; turistično društvo
pripravi ob občinskem prazniku Hmeljarski likof – ob končanem
obiranju hmeljskih kobul. V naši dolini je hmelj doma že 115 let;
prve sadike so bile tukaj posajene leta 1903 na njivi veleposestnikov
Marenberga. Likof, ki polagoma prerašča v festival hmelja, je
bil letos že 31. leto zapovrstjo. Tradicionalna prireditev se konča s
sprevodom hmeljarjev, ki prikazuje hmeljarske šege in navade,
njen nepogrešljivi del sta tudi Hmeljarski starešina in Hmeljarska
princesa.
Likof napolni središče kraja s številnimi obiskovalci; veselo je zadnje
nedeljsko popoldne v septembru.
Ponosni na svoj kraj
TD Radlje pripravlja tudi druge dogodke, s katerimi poživlja vzdušje v
kraju. Smo prepoznavni, velikokrat prejmemo pohvale in priznanja za
naše delo, za pridnost in prostovoljstvo; zagotovo so nam tudi spodbuda
za nadaljnje delo.
Vselej radi povemo, da smo ponosni na svoj kraj – na Radlje ob Dravi,
kjer smo radi doma. Navezani smo na svojo preteklost, na zgodovino,
na svoje šege in navade. Ponosni smo na vse, kar smo naredili s sodelovanjem
širše skupnosti in ob posluhu občine.
Radlje nekoč
Antonija Račnik, predsednica TD Radlje
Lipov list - December 2018
14
Fokus
Foto in ilustracija: Jože Trobec
Podlom s Podlomarji
Turistično društvo Cer Cerovo
Vzgoja za spoštljiv
odnos do narave
Turistično društvo Cer Cerovo bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja. V tem času je s
predanim sodelovanjem svojih članov organiziralo veliko družabnih dogodkov, ki so razveselili številne
odrasle in otroke. Člani društva se tudi že več let kot Podlomarji udeležujejo različnih prireditev in prav
povsod se obiskovalci radi ustavijo v njihovem taboru in poklepetajo z njimi. Najmlajši pa so še posebno
navdušeni nad lisjakom in lisico ter četico osličkov, ki spremljajo to malo gozdno ljudstvo. Njihov tabor
lahko obiščete tudi na Srednjeveških dnevih v Ribnici in na prireditvi Grosuplje v jeseni, kjer s svojo
budnico zbudijo še zadnje zaspance.
Podlomarji so junaki iz pripovedke, ki se je porodila v Podlomu, majhnem
zaselku v bližini vasi Cerovo. So srčno gozdno ljudstvo, ki jih je v
času turških vpadov pred strašno usodo rešil škrat Cer in jim podaril
nevidnost. Z leti je njihova srčna moč postala tako velika, da ji ni bilo
več kos nobeno zlo tega sveta. Zato nekajkrat na leto pridejo iz Podloma
s svojim živalmi in ljudi spomnijo na zdaj vse prevečkrat pozabljene
vrednote: nesebično prijateljstvo, moč skupnosti in dobre volje,
ljubezen in iskrenost otroškega nasmeha. Odeti so v zelena
oblačila, na glavi pa nosijo pokrivalo v obliki želodove kapice. Njihovo
zgodbo lahko spoznate v Pripovedki o Podlomarjih, pravljično deželo
Podlomarjev pa lahko obiščete med pohodom po naravoslovni učni
poti Po sledeh vodomca.
Člani društva skrbijo za urejenost učne poti v logu, se udeležujejo delovnih
akcij, različnih delavnic, v decembru pa se odpeljejo skupaj na predbožični
izlet. Vsako jesen pripravijo tradicionalni pohod Oslov bal: v družbi
osličkov se odpravijo na pohod po bližnji okolici. V logu večkrat na leto
pripravijo obročkanje ptic in tako še bolj poglobljeno spoznavajo pestrost
življenja ob ribnikih na učni poti. Za konec leta pa društvo obišče
Dedek Mraz, seveda z zvrhanim košem daril za najmlajše.
Priznanje poti Po sledeh vodomca
Letos je TD Cer Cerovo doseglo velik uspeh z razširitvijo naravoslovne
učne poti Po sledeh vodomca. To je projekt, na katerega so zelo ponosni;
ni zanimiv zgolj s turističnega vidika, temveč je tudi odlično
izhodišče za nove, še neodkrite poti.
Na letošnji prireditvi Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela –
Lipov list - December 2018
Prvo vodenje po učni poti –
Kaja je ena najmlajših članic društva
lepa in gostoljubna, ki je bila na Dnevih slovenskega turizma v Portorožu,
je naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca prejela priznanje
za drugo mesto v kategoriji tematskih poti Slovenije.
Ključni cilj ureditve poti je bil ozaveščanje in izobraževanje ljudi vseh
starosti o pomembnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in spoštljivega
človekovega odnosa do narave. Priznanje je dokaz, da je društvo
na pravi poti.
Izobraževanje za vodenje v naravnem okolju
TD Cer Cerovo pa se že aktivno pripravlja na prihodnjo pomlad in
poletje. Zato je skupaj s TZS in Zavodom za gozdove Slovenije
pred kratkim pripravilo izobraževanje o vodenju po naravnem
okolju oziroma po naravoslovni učni poti Po sledeh vodomca. Izobraževanja
so se poleg članov društva Cer udeležili tudi člani
partnerskih društev pri projektu razširitve poti: Lovska družina Taborska
jama, Turistično okoljsko društvo Županova jama in Turistično
društvo Tabor Št. Jurij.
Tako bodo obiskovalce učne poti po njej povedli vodniki, ki bodo
Foto: TD Cer Cerovo
ljubiteljem narave in pohodništva skozi skupna doživetja ustrezno
približali naravo in njene male in velike prebivalce.
Krožna učna pot je idealen poligon za izobraževalne namene in za
različne turistične aktivnosti. Obisk in ogled sta namenjena posameznikom
in naključnim obiskovalcem, pa tudi skupinam (šole, vrtci,
lovske družine, planinska društva in drugi).
Vsako pomlad pa bo ob obletnici odprtja te 5,2 kilometra dolge krožne
učne poti organiziran voden pohod po njej. Pohodniki si bodo
lahko na njem ogledali tudi slikovito Županovo jamo in obzidje Tabor
Cerovo s cerkvico sv. Nikolaja.
Drevesni boter
Društvo bo kmalu začelo tudi projekt Drevesni boter. V sadovnjaku
starih sadnih vrst dreves bo prihodnjo pomlad vsako drevo dobilo
svojega botra. Botri bodo mladi člani društva. V društvu je precej mladih,
ki z veseljem in zanosom aktivno sodelujejo v njem že od zgodnjega
otroštva. Sadno drevo bo dobilo svojo tablico z imenom, ki
bo sestavljeno iz dveh besed – na primer: Krivopecelj Svit, Hruška
Kaja, Kosmač Neja ... Drevesa bodo tako postala še bolj živa, njihovo
brstenje, cvetenje, rast plodov in opazovanje življenja dreves v vseh
letnih časih pa bodo vsem v veselje. S tem projektom bodo v društvu
pokazali, kako lahko z nekaj dobre volje in poguma približamo naravo
mladim ter jim privzgojimo spoštovanje, skrb in ljubezen do narave
in njenih prebivalcev.
Andreja Lotrič, Katarina Podržaj
15
Fokus
Ime vasi Cerovo in društva (Cer) izhaja iz imena
avtohtone vrste hrasta, ki raste v tukajšnjih
gozdovih. To je mogočni listavec, ki lahko
zraste do višine 35 metrov, krasi pa ga gosta,
temna krošnja. Kapica njegovega želoda je
tudi zaščitni znak Podlomarjev.
Pogled na vas Cerovo in Tabor Cerovo iz zraka
Foto: TD Cer Cerovo
Poslušamo naravo.
Foto: TD Cer Cerovo
Lipov list - December 2018
16
Turizem smo ljudje
Foto: Mateja Gruden
Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana Vrhnika
Vrhnika, njen
»prečudni« ljubljeni kraj
Na Vrhniki so turistično društvo – oziroma Društvo za olepšavo trga Vrhnike in okolice leta 1888 ustanovili
vrhniški veljaki: »Takratni zelo uspešni župan Gabrijel Jelovšek, veleposestnik Kotnik in človekoljubni davkar
Ivan Gruden, o katerem je pisal tudi Ivan Cankar. On je bil tisti, ki je mladim vedoželjnim otrokom posojal
knjige in jim finančno pomagal pri izobraževanju; tudi Cankarju,« pripoveduje Mirjam Suhadolnik, predsednica
TD Blagajana Vrhnika, zdajšnjega naslednika Društva za olepšavo trga Vrhnike in okolice, petega turističnega
društva, ki so ga ustanovili na slovenskem ozemlju še pred prvo svetovno vojno. Ob tem se nasmehne:
»Društvo so ustanovili veljaki, magnati; kako zelo se je odtlej spremenil značaj društev ...«
Ivan Gruden (ki je imel hčer Olgico, v katero je bil Cankar zaljubljen in
ji je napisal sonet Olgici Grudnovi) je novemu društvu podaril zemljišče
na Sv. Trojici, nadaljuje pripoved o začetkih društva Mirjam Suhadolnik.
»Velik del tega zemljišča je še vedno v lasti TD Blagajana Vrhnika.
Gruden je umrl leta 1906, leto zatem pa mu je društvo postavilo
spomenik na Sv. Trojici. In ta človekoljubni davkar je grabil stezice,
urejal potke, park ...« Cankar ga opisuje v svojem delu Aleš iz Razora:
»Vrhnika, prečuden kraj. V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob
misli nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal. Šli so
mimo, videli so bele hiše, bele ceste in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal
v obraz kot ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po
tebi ...«To delo je spomenik Vrhniki, pravi sogovornica.
Dragocena zapuščina ustanoviteljev
Veljaki so v društvo vlagali svoj denar, kupovali in prodajali zemljišča, jih
upravljali. »Tako imamo še vedno v lasti tri pomembne lokacije na Vrhniki:
poleg Sv. Trojice tudi Močilnik in Star maln. Društvo je pred drugo
svetovno vojno kupilo tudi zemljišče na Planini nad Vrhniko in postavilo
prvi razgledni stolp, ki so ga med drugo vojno porušili Italijani. Po vojni je
postavilo nov stolp, zdajšnji, ki so ga pred časom prenovili. TD je potem
predalo zemljišče planinskemu društvu, ki ima zdaj na Planini tudi novo
kočo (odprto v letošnjem letu, op. p.),« razlaga predsednica TD Blagajana
Vrhnika. Njeno poznavanje zgodovine društva in Vrhnike je osupljivo, v
pripovedovanje o njej pa vpleta zanimive zgodbe o ljudeh in dogodkih.
Branje Cankarjevih del
Močilnik, zatrepna dolina, je sicer ena največjih vrhniških zanimivosti. Tukaj
se v Malo Ljubljanico stekajo izviri Velikega in Malega Močilnika. Nedaleč
od gostinskega lokala pod visokimi prepadnimi stenami, imenovanimi
tudi Hudičeve skale, vre na dan Veliki Močilnik. Po legendi naj bi se
Lipov list - December 2018
tu končala plovba grških junakov – Jazona in Argonavtov po Ljubljanici.
Na tem mestu so ladjo razstavili in jo na ramenih prenesli proti Jadranskemu
morju. Vrhnika se Argonavtov spomni vsako leto v času festivala
Argonavtski dnevi (ki jih je, mimogrede, začelo turistično društvo).
A društvo se tukaj sooča s številnimi težavami, ki jih prinaša še zlasti deljeno
lastništvo nekdaj prikupne, v kamen in les »oblečene« hiše. »V 30. letih
prejšnjega stoletja je društvo tukaj postavilo prvo kolibo, okrepčevalnico.
V 60. letih pa je predalo del svoje lastnine tedanjemu Mercatorju – v zameno
za obnovo starega dela, ki je ostal v lasti društva. Pri čemer je bilo
odločeno, da objekt tudi naprej posluje kot celota.« A z menjavo lastnikov
prodanega dela in menjajočimi se najemniki (zdaj je v stavbi FKK Wellness
Močilnik) so se stvari zapletale, težko, če ne že nemogoče je bilo tukaj
razvijati uspešno in enovito turistično zgodbo. Klobčič težav pa se je
samo še debelil ... »In imeli smo dovolj. Kot društvo nimamo dovolj moči
za enakovreden ’boj’, lahko pa po svoje oživljamo Močilnik. In tako smo se
domislili branja Cankarjevih besedil v Močilniku, vsako sredo, v parku, kjer
je utica; od septembra leta 2016 se dobivamo in beremo. Danes (28. novembra,
op. p.) imamo že 116. branje. Beremo vse leto, tudi pozimi. V soju
naglavnih svetilk, ob ognju, pogrejemo se s čajem ... In beremo. Cankarjeva
prozna besedila in poezijo; Cankar je bil namreč tudi odličen pesnik.«
V Cankarjevem letu, ki se počasi končuje (letos je stoletnica njegove
smrti), so branja Cankarjevih besedil pripravili tudi na drugih lokacijah
društva (v Starem malnu in na Sv. Trojici) ter drugod – v sodelovanju z
drugimi društvi in ustanovami na Vrhniki. »Mi živimo s Cankarjem – in
Cankarjevim letom. Imeli smo tudi prvi dogodek v Cankarjevem letu:
branje njegovih del, 2. januarja,« pove Mirjam Suhadolnik.
Živahno v Starem malnu
Na Sv. Trojici, priljubljeni razgledni točki nad Vrhniko, društvo občasno
prireja branja, sem in tja povede po njej obiskovalce, aktivnejše pa je v
Starem malnu, ki ga od leta 2016 spet upravlja (pred tem ga je oddajalo).
V zavetju gozda, v zelenem okolju, ima okrepčevalnico, tukaj je
manjši bazen, v katerem se je mogoče poleti okopati, v čisti vodi – kar
dokazujejo raki, ki se v njej odlično počutijo, pove sogovornica. Staro
mlinsko kolo in jez spominjata na nekdanji mlin. Od tod je mogoč tudi
sprehod do Lintverna, izvira potoka Bele, kraškega sifona. Občasni bruhalnik
ali zaganjalka bruha vodo v določenih presledkih, vmes pa izvir
delno ali povsem presahne. Izvir Lintvern je opisal že J. V. Valvasor, ki je
pisal, da Lintvern bruha zmajeve mladiče, verjetno pa so bili to »le«
mladiči človeške ribice. Pot do Lintverna so pred kratkim obnovili.
V Starem malnu pa ima društvo tudi zanimiv dogodek: postanek ljubiteljev
znamke Peugeot 205 na turneji Europ’Raid, ki so se v njem
prvič ustavili leta 2016, ko jih je bilo okoli dvesto; letos jih je bilo že
750, je povedala sogovornica. V Cankarjevem letu so se seveda vsi
udeleženci fotografirali s pisateljevimi znamenitimi brki.
Ko je turizem na Vrhniki cvetel ...
Turistično društvo je bilo več kot stoletje ključno za razvoj turizma na
Star maln
Vrhniki. »Še zlasti močno obdobje za vrhniški turizem so bila 60. in 70.
leta, pred odprtjem avtoceste, na katero se je preusmeril promet skozi
Vrhniko. Takrat je imelo društvo tudi avtokamp, turistično pisarno ...
Na Vrhniki smo takrat našteli od 35.000 do 40.000 prenočitev na leto,
zahvaljujoč številnim prehodnim gostom. Zdaj jih je nekajkrat manj.«
Leta 2003 je društvo odprlo turistično-informacijski center, ki pa je
leta 2006 prešel pod okrilje novega Zavoda Ivana Cankarja, ki ga je
ustanovila občina. Ta je prevzel tudi ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju
turizma na Vrhniki, »društvo pa je postalo nevladna organizacija
z znatno manjšimi finančnimi sredstvi,« pripoveduje Mirjam Suhadolnik,
ki predseduje društvu že dobrih deset let.
Ljubezen do kraja, do ljudi, do ustvarjanja
Kaj jo motivira, da predseduje društvu? »Že prej sem bila aktivna članica
društva. Rodila sem se na Vrhniki, tukaj živim že vse življenje. To je moj
dom in ne bi ga zamenjala za noben drug kraj na svetu,« se nasmehne
sogovornica. »Vselej sem se tudi ukvarjala s kulturo, ki je neposredno povezana
s turizmom, pogosto so me povabili za govornico na prireditvah
ali prosili za pomoč pri organizaciji večine prireditev na Vrhniki, še ko sem
bila v službi. To je moj način življenja. Ljubezen do ustvarjanja in ljudi.
Velikokrat je dela preveč in tedaj se vprašam: ’A si morala spet obljubiti,
da boš naredila to in ono?’ A nikoli mi ni žal, da prevzamem delo.«
Sicer pa meni, da so društva za uspešen razvoj turizma izjemno pomembna.
»Turizem smo ljudje. Turistična društva združujejo prostovoljce,
ki radi počnejo, kar počnejo. S srcem in za kraj, v katerem živijo
in s katerim dihajo.« Meni, da TD Blagajana Vrhnika s svojim delovanjem,
povezovanjem z drugimi društvi, tudi od drugod po Sloveniji,
zelo pripomore k promociji kraja. »Gremo pa lahko le po malih korakih,
ker imamo skromne finance, spopadamo se z zelo veliko birokracije ...«
Društvo ima sicer okoli tristo članov, približno desetina jih je aktivnih,
»se nam pa pridružujejo tudi mladi«, zadovoljno pove sogovornica.
Cankar za vse življenje
Za konec se vrneva k Ivanu Cankarju. Ali meni, da ga slovenski turizem
dovolj poudarja? »Vsekakor bi ga lahko bolj promovirali. Njegova
dela so tudi prevedena v več tujih jezikov. Če ga ljudem predstaviš na
pravi način, skozi zgodbe, vidiš, da jim zbudi zanimanje. Zanimiv spominek
so, na primer, miniaturne črtice Ivana Cankarja – čudovito darilce.
In skodelica Cankarjeve kave. In ne, ni še prebrala vseh njegovih
del, se nasmehne, »brala ga bom do konca življenja«.
Mateja Gruden
Foto: www.visitvrhnika.si
17
Turizem smo ljudje
Močilnik
Foto: Mateja Gruden
Lipov list - December 2018
18
TZS
Foto: TZS
Mladi, ki so kuhali na državnem tekmovanju v Portorožu
Državno tekmovanje za zlato kuhalnico 2018
Izjemna ustvarjalnost
mladih kuharjev
Katere začimbe uporabiti za rižoto in katero sadje se najbolje prilega vanilijevi kremi, so se spraševali in
preizkušali letošnji tekmovalci osnovnošolskega kuharskega tekmovanja za zlato kuhalnico. Svoje kuharske
spretnosti so najprej pokazali na regijskih tekmovanjih, na katerih si je šestnajst ekip »prikuhalo« vstopnico za
državno tekmovanje. To je bilo 9. oktobra na Gostinsko-turističnem zboru Slovenije v Portorožu.
OVanje 2012
Lnica
Pred učenci je bila tudi letos zelo težka naloga, saj so morali pod budnim
očesom strokovne komisije in v zelo kratki uri zbrati moč in
koncentracijo, da so skuhali jed, ki bo prepričala ocenjevalno komisijo
in s katero bodo zadovoljni tudi sami. Komisija je povedala, da so
vse ekipe pripravile odlične jedi, o najboljših pa so odločala minimalna
odstopanja. Česa drugega niti nismo pričakovali, ko pa so se iz
kuhinje vile omamne vonjave po najrazličnejših začimbah, zeliščih,
sadju, zelenjavi in nevsakdanjih živilih, ki so popestrila tekmovanje.
Svoje kuharske mojstrovine so učenci tudi primerno servirali na krožnike
in pripravili lične pogrinjke, saj vedo, da jed, ki je lepa na pogled,
še toliko bolj tekne.
Zlato kuhalnico velikanko so prejeli učenci OŠ Ljubno ob Savinji,
srebrno učenci OŠ Gorišnica, bronasta kuhalnica pa je šla v roke
učencev OŠ Jožeta Krajca Rakek. Vse sodelujoče ekipe so prejele
bogate nagrade sponzorjev Ljubljanskih mlekarn in Kotany, vsaka
šola pa je prejela še kuharsko knjigo avtorice Emilije Pavlič. Najboljše
tri ekipe je znani slovenski chef Uroš Štefelin povabil na
kuharsko delavnico v njegovo restavracijo, priznano Vilo Podvin v
Radovljici.
Med tekmovanjem smo lahko videli resne obraze, a še lepše je
bilo videti nasmehe, ki jih rišeta mladostna razigranost in veselje
in ki oznanjajo, da so se učenci med tekmovanjem tudi zabavali,
uživali in spletali prijateljske vezi, kar je tudi cilj tekmovanja za zlato
kuhalnico.
TZS
Majda Rebolj, članica ocenjevalne komisije: »Opažam, da se to
tekmovanje vsako leto izboljšuje, ne samo tematsko, temveč tudi po
tehnikah dela in po ravni strokovnosti. Zelo velik napredek opažam
pri urejenosti učencev, čistoči delovnega mesta ter pri sodelovanju
in komuniciranju učencev med postopkom priprave jedi. Na regijskem
tekmovanju so med posameznimi ekipami zelo velike razlike.
Te odražajo, koliko strokovnega znanja zna in želi podati mentor
učencem že na pripravah, preden pridejo na tekmovanje. Na tekmovanju
je opazna uporaba novih tehnik pri pripravi jedi, poleg tega
ekipe uporabljajo sodobne toplotne naprave in pripomočke. Velika
pohvala velja tudi urejenosti pogrinjka.«
Lipov list - December 2018
Jesenska rižota
s hokaido bučko, jurčki in
piščančjim mesom
Sestavine:
• 360 g italijanskega riža za rižote
• 100 g čebule (drobno narezane)
• 4 stroki česna (drobno narezanega)
• 100 g sveže hokaido bučke (narezane na kocke)
• 200 g pireja iz hokaido bučke
• 70 g rdeče paprike (narezane na kocke)
• 70 g zelene paprike (narezane na kocke)
• 300–400 g piščančjega mesa (narezan na ne
premajhne kose)
• 150–200 g svežih jurčkov (narezanih in
malo pokuhanih)
• 1,2 l jušne osnove
• 1 dl belega vina
• sveže mlet bel poper
• peteršilj, majaron, timijan, bazilika, drobnjak
(narezana sveža zelišča)
• 120 g masla (v katerem se je kuhala bučka)
• pest naribanega sira (staran sir, npr. parmezan)
Priprava bučkinega masla in pireja iz hokaido bučke:
hokaido bučko olupimo in narežemo na srednje velike
kose. V manjši kozici stopimo maslo, dodamo ščepec
soli in v njem kuhamo bučko, na malem ognju vsaj 2 do
3 ure, tako da se bučka razkuha, maslo pa skoncentrira.
Kuhano bučko precedimo in spasiramo v gladek pire.
Maslo in pire shranimo vsakega posebej, v steklen
kozarec, v hladilniku.
Postopek priprave rižote: čebulo prepražimo na pripravljenem
maslu. Malo pred koncem praženja dodamo
še česen, da se tudi ta malo zmehča. Dodamo narezane
bučke ter jih malo popražimo, nato dodamo meso, da
se rahlo popraži. Dodamo riž, pražimo tako dolgo,
da postekleni, nato dodamo papriko in jurčke ter
najprej zalijemo z vinom, ko pa vino izpari, zalijemo
z nekaj vroče jušne osnove in dobro premešamo.
Doslej smo rižoto ves čas mešali, odslej jo občasno
premešamo in sproti dolivamo vročo jušno osnovo,
tako da jo riž sproti popije. Ko nam ostane le še
kakšen deciliter jušne osnove, vanjo vmešamo
pire iz bučke in ga dobro segrejemo. Nekaj minut
pred koncem kuhanja dodamo vse začimbe hkrati,
dodamo vroč bučkin pire in še malo pokuhamo. Ker je v
pireju dovolj masla, ga ne dodajamo posebej. Na koncu
dodamo sir in na rahlo premešamo. Rižoto pokrijemo
in pustimo kakšno minuto, a moramo biti pozorni,
da riž ostane al dente, saj se tik pred koncem še
zmehča. Tik pred serviranjem lahko po želji
dodamo še malo tekočine ali malo masla, da je
rižota lepo kremasta.
Osnovna šola Ljubno ob Savinji – 1. mesto
Vanilijeva krema z omako
in želejem
Sestavine:
• 400 ml mleka
• 1 dl sladke smetane
• 1 strok vanilje ali 1 žlička vaniljeve esence ali vaniljev
sladkor (v tem primeru sladkorja manj!)
• 80 g sladkorja
• 55 g koruznega škroba
• 5 rumenjakov
• 2 beljaka
• 1 ščepec soli
• 1 žlička ruma
Predpriprava: ločimo rumenjake od beljakov, beljakom
dodamo ščepec soli in stepemo sneg.
Priprava: v kozici segrejemo mleko, ki smo mu dodali
sladko smetano in vaniljo. Občasno premešamo in segrevamo
toliko časa, da skoraj zavre. Vroče mleko precedimo,
da odstranimo semena vanilje. Mleko pustimo na toplem.
Medtem ko se mleko greje, v stekleni ali plastični
posodi zmešamo rumenjake, sladkor in škrob, ki smo jim
dodali nekaj žlic mleka in rum, da dobimo gladko maso,
v katero počasi primešamo tretjino vročega mleka. Dobro
premešamo, prilijemo preostalo mleko, še enkrat dobro
premešamo, potem pa zmes vlijemo nazaj v kozico, v
kateri smo segreli mleko. Med nenehnim mešanjem
segrevamo tako dolgo, da krema zavre, potem pa jo
med nadaljnjim mešanjem kuhamo še 3 do 5 minut. V
kolikor bomo ves čas kuhanja kremo dobro mešali, nam
je ob koncu kuhanja ne bo potrebno precediti. Na koncu
primešamo sneg beljakov, da je krema gladka.
Kremo prestavimo v manjši pekač ali drugo primerno posodo,
po vrhu jo lepo poravnamo in pokrijemo z živilsko
folijo, da ne pride v stik z zrakom. Kremo dobro ohladimo,
pred serviranjem pa jo premešamo.
K vanilijevi kremi lahko ponudimo sveže sadje, sadne
omake, kivijev žele in drobljenec.
Malinova omaka
Sestavine:
• 200 g malin
• 2 žlički sladkorja
• 1 žlička vaniljevega sladkorja
Priprava: maline stresemo v manjšo kozico ter postavimo
na štedilnik. Dodamo sladkor in vaniljev sladkor ter premešamo.
Ko sladkor malo karamelizira, maline pretlačimo
in vse skupaj kuhamo na nižji temperaturi nekaj minut,
da malo tekočine izpari, kajti s tem povečamo gostoto
omake. Ves čas mešamo, da se ne prime na dno posode.
Dobljeno zmes precedimo skozi precej gosto cedilo, kar
ostane na cedilu, pa dobro pretlačimo, da je izkoristek čim
boljši, omaka pa gostejša.
Borovničeva omaka
Borovničevo omako pripravimo enako kot omako iz malin,
le sadna osnova so tu borovnice.
Po želji lahko na takšen način pripravimo še kakšno
drugo omako, sladkor pa doziramo različno, odvisno,
kako sladko je sadje oziroma kako sladko ali sladko-kislo
omako želimo.
Kivijev žele
Sestavine:
• 3 dobro zreli kiviji
• sok ene pomaranče
• 1,5 dl kivi sirupa
• 0,5 dl vode
• 1 vaniljev sladkor
• 20 g koruznega škroba
Priprava: kivi prerežemo na pol, z žlico izdolbemo sredico,
jo spasiramo in precedimo.
V kozico damo precejen kivijev sok, vodo, kivijev sirup in
vaniljev sladkor ter zavremo.
Medtem pomarančni sok in škrob zmešamo v gladko
zmes in jo med mešanjem vlijemo k vrelemu soku.
Kuhamo še vsaj tri minute, ves čas mešamo, da dobimo
gladek žele. Nato žele ohladimo.
20
TZS
Foto: www.ktrc.si/radece/
Pogled na Radeče
Zamisel osnovnošolcev za nov turistični produkt Radeč
Obujanje tradicije papirništva
Radeče so prijetno mesto ob reki Savi. Z okolico ponujajo veliko možnosti za kulturni, doživljajski in športni turizem.
Obiskovalce vabijo na številne prireditve, med njimi tradicionalne (Splavarjenje, Splavarski tek, Evropsko
prvenstvo v lovu rib s plovcem, pohod po Ostrovrharjevi vinski poti), na ogled najdebelejšega domačega
kostanja v Sloveniji, na potep po rekreativni učni poti ob Savi skozi park Dvor Hotemež, na obisk bogate
etnološke zbirke Ključevšek ... Med znamenitostmi kraja pa je tudi tristoletna tradicija papirništva.
Foto: Alenka Gros
Tiskanje na tiskarski preši
Spominek na ročno izdelanem papirju
Foto: Alenka Gros
Učenci 7. in 9. razreda tukajšnje osnovne šole so se pod okriljem projekta
TZS Turizmu pomaga lastna glava v prejšnjem šolskem letu lotili
raziskovanja papirne dediščine v Radečah. Pripravili so poldnevni
program, za katerega so prejeli kar dve zlati priznanji.
Obiskovalci se najprej podajo v papirnico Radeče papir Nova na ogled
strojne izdelave papirja, nato pa v avtentični delavnici v prostorih radeške
tržnice spoznajo poznosrednjeveško tehnologijo in recepturo ročne izdelave
papirja, izdelajo papir, sami tiskajo na ročno izdelan papir na tiskarski
preši iz Valvasorjevega časa in spoznajo visoko zaščitene papirje, iz
ročno izdelanega papirja pa izdelajo unikatne voščilnice za različne priložnosti,
knjižne kazalke, ovitke za beležke in albume. Na delavnicah se
seznanijo tudi z zgodovino Radeč, zanimivostmi na kulturnem področju
in si ogledajo staro mestno jedro. Program lahko po vnaprejšnjem dogovoru
dopolnijo in podaljšajo na dva dni, pri čemer v kraju prenočijo, pokusijo
njegovo kulinariko in spoznajo njegove druge zanimivosti.
Doslej je skupina osnovnošolcev gostila četrtošolce s štirih osnovnih
šol in ti so bili navdušeni nad delavnicami in spominki, ki so si jih sami
izdelali in nato odnesli domov. Roke so namakali v vedra s papirno
kašo, jo medli in razporejali po situ, pivnali vodo in sušili ročno izdelan
papir, na katerega so nato odtisnili Valvasorjev bakrorez Radeč (takratni
Ratschach). Poleg tega pa so domov odnesli še knjižne kazalke,
nove informacije in veliko zadovoljnih trenutkov.
Alenka Gros, mentorica
Lipov list - December 2018
V Sloveniji ni dolgčas
21
Letošnje leto se počasi končuje in kmalu bomo nazdravljali novemu. Dotlej pa uživajmo v
»veselem« mesecu, decembru; povsod po Sloveniji so se že odprli ali se odpirajo božično-
-novoletni sejmi, kraje lepšajo praznične luči, na obisk prihajata Božiček in dedek Mraz,
marsikje z živimi jaslicami oživijo božično zgodbo, na številnih koncertih je mogoče prisluhniti
različnim glasbenikom ... Na zadnji dan starega leta pa bo v številnih krajih silvestrovanje
na prostem, ob glasbi in plesu ter polnočnem ognjemetu. Želimo vam prijetne praznike
in srečno v novem letu!
Razstava jaslic v skritih
kotičkih Gradeža
Tudi letos si bo mogoče na Gradežu ogledati največjo razstavo
jaslic v Sloveniji; na ogled bo od 16. decembra (nedelje) do 2.
januarja prihodnje leto. Jaslice, od najmanjših do takšnih v nadnaravni
velikosti in »živih«, bodo razstavljene po hišah, kapelicah,
kleteh, kaščah in na prostem. Skorajda ni materiala, iz katerega
še niso bile izdelane. Avtorji so domačini in iz drugih
slovenskih krajev, zadnja leta so jih vaščani prinašali tudi iz tujine.
Število jaslic se iz leta v leto povečuje, na jubilejni deseti razstavi
(2017/2018) jih je bilo že 262. Odprtje razstave bo pospremil
koncert božičnih pesmi, praznična ponudba in topla pijača
pa bosta obiskovalce pričakali tudi naslednji dve nedelji in ob
koncu razstave. Vodeni ogledi s tržnico bodo 16., 23. in 30. decembra
ter 2. januarja ob 17.30. Med tednom si je mogoče razstavo
ogledati v spremstvu vodnikov od 16. do 19. ure, v soboto
in nedeljo pa od 13. do 19. ure. Večjim skupinam priporočajo
vnaprejšnjo napoved obiska.
Več: www.gradez.si
Božična noč pri
Ivanovem izviru
Na božični večer, ob 19. uri, bodo v Razkrižju znova uprizorili
Božično noč pri Ivanovem izviru, kulturno-verski dogodek po
svetopisemskem izročilu Kristusovega rojstva, ki mu ustvarjalci
dosledno sledijo. Skupaj s tehničnim osebjem v predstavi sodeluje
120 ljudi. Poleg igralsko-govornega dela je v njej veliko
odličnega petja celega cerkvenega pevskega zbora razkriške
župnije in vseh glavnih igralcev: Jožefa, Marije in drugih, ki del
svojih vlog tudi odpojejo. Enourna predstava Božična noč je
postavljena v čudovito naravno okolje in poteka zelo dinamično.
V šestih slikah predstavijo prizore: Angel Gabrijel obišče
Marijo, Marija obišče sorodnico Elizabeto, Potovanje Jožefa in
Marije v Betlehem, Iskanje prenočišča, Namestitev v štalici ter
Rojstvo in prihod treh kraljev. Turistično narodopisno društvo
Razkrižje bo predstavo ponovilo še prvo soboto v novem letu
ob 18. uri.
Več: www.razkrizje.si
Foto: www.razkrizje.si
Lipov list - December 2018
22
Dogodki
Legenda o
potopljenem zvonu
Enkrat na leto, na božični dan (25. decembra), oživi znana blejska
legenda o potopljenem zvonu želja, ki se ponovno dvigne iz jezerskih
globin. Tako imenovani »zvonček želja« je leta 1534 ulil
Franziskusu Patavinus v italijanski Padovi. Nekako v tem času je na
blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili
razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro
in zlato ter dala uliti zvonček za kapelo na otoku. Vendar tja ni
prispel. Hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred. Še dandanes
pa se včasih v jasnih nočeh oglaša iz globin. Obupana vdova
je po tej nesreči prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za
novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Tam je
pobožno živela do smrti. Po njeni smrti je papež posvetil nov
zvon in ga poslal na blejski otok. Kdor s tem zvonom pozvoni in
svojo željo sporoči usmiljeni »gospe z jezera«, se mu želja izpolni.
Legenda bo živela od 17. ure naprej!
Več: www.bled.si
Foto: www.bled.si
Pohod po poti
Cankarjeve matere
od Vrzdenca do
Vrhnike
Na Vrhniki bodo tudi letos pripravili tradicionalni pohod
po poti Cankarjeve matere od Vrzdenca do Vrhnike.
Pohod bo v sredo, 26. decembra. Zbor pohodnikov
bo ob 7.30 pred gasilskim domom Vrhnika,
od koder se bodo z avtobusom zapeljali do Vrzdenca.
Hoditi bodo začeli ob 9. uri. Pot Cankarjeve matere
je pohodniška pešpot, poimenovana po Neži
Pivk, materi Ivana Cankarja (naj spomnimo, da je letos
Cankarjevo leto – ob stoletnici pisateljeve smrti).
Poteka od Vrzdenca, ki je njen rojstni kraj, do Vrhnike,
kjer je družina živela. Dolga je 14 kilometrov in se z
več postanki prehodi v dobrih štirih urah. Pohodniki
na njej spoznavajo kulturno in naravno dediščino
Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in
Vrhnike.
Več: www.visitvrhnika.si
Foto: M. G.
Lipov list - December 2018
Žegnanje konj
ob sv. Štefanu
Nekoč so konji v vsakdanjem življenju ljudi igrali izjemno pomembno
vlogo; konj je svojemu lastniku namreč pomenil še
zlasti – preživetje. Zato je bilo konjevo zdravje zelo pomembno
in ob koncu 18. stoletja so zanj (in za srečo) začeli prositi svetega
Štefana. Na Krasu ta stari običaj obuja Društvo Kraški Slavček
Kobjeglava-Tupelče, ki bo tudi letos pripravilo žegnanje konj,
26. decembra pri vaški cerkvi v Kobjeglavi, kjer župnik blagoslovi
konje, pa tudi kruh, sol in spominke. Po končanem obredu za
dobro počutje obiskovalcev poskrbijo z dobrotami obložene
mize in kuhanim vinom.
Več: www.visitkras.info
Foto: www.visitkras.info
Zimski mednarodni
festival uličnega
gledališča Ana Mraz
Ana Mraz, mlajša sestra Ane Desetnice, vsako leto med božičem
in novim letom popestri praznično razpoloženje v Ljubljani s privlačnim
in barvitim umetniškim programom svetovnega uličnega
gledališča. Po letih gostovanj v najožjem mestnem središču se
je festival lani preselil na prenovljeno Špico, kjer bo svoj »oder«
postavila tudi Ana Mraz 2018 – letos od 26. do 30. decembra.
Prednovoletni ulični program Ane Mraz v okviru drugih dogodkov
in pod drugim imenom gostuje tudi v drugih slovenskih mestih
(npr. Ana Mrzla v Mariboru).
Več: www.anamonro.si
Foto: Luka Dakskobler/www.slovenia.info
23
Dogodki
Zlata lisica – odslej
v začetku februarja
Na rednem kongresu Mednarodne smučarske organizacije FIS
so septembra potrdili termine koledarjev svetovnega pokala za
moške in ženske do leta 2022. Mariborska Zlata lisica bo v prihodnjih
štirih letih februarja, ki je glede na snežne razmere na Pohorju
ugoden mesec za izvedbo tekmovanja. Prihodnja, 55. Zlata
lisica, bo tako 1. in 2. februarja 2019. Nastope najboljših slalomistk
in veleslalomistk na svetu si vsako leto ogleda okoli 20.000
gledalcev, ki pridejo navijat v ciljno areno Snežnega
stadiona pod Mariborskim Pohorjem –
oziroma v Kranjsko Goro, kamor so letos zaradi
ugodnejših razmer Zlato lisico preselili že sedmič.
Več: www.zlatalisica.si
Foto: www.slovenia.info
Lipov list - December 2018
24
Dogodki
Prešernov smenj
v Kranju
Prešernov smenj v Kranju, ki oživi spomin na 19. stoletje
in našega največjega pesnika, je ena najbolj
znanih slovenskih prireditev ob kulturnem prazniku,
8. februarja. Privablja več kot 20.000 obiskovalcev,
ki se sprehodijo po sejmu domače in umetnostne
obrti, prisluhnejo glasbi in petju, pokušajo
kulinarične dobrote ... V značilni meščanski opravi
pa se skupaj z drugimi liki skozi mesto sprehaja veliki
pesnik Prešeren. Tudi prihodnje leto bo!
Več: www.visitkranj.com
Foto: Ksaver Šinkar
Tonči,
Srednješolska turistična tržnica Več znanja za
rabim več oglas turizma za na Lipov temo TURISTIČNI list, velikost SPOMINEK 1/4, prilagam
lanskega. MOJEGA Tudi KRAJA, ta oglas bo 30. rabim januarja najkasneje 2019 sejmu v sredo.
Alpe-Adria v Ljubljani med 10. in 19. uro.
Besedilo – popravi samo letnice in datume:
Razpisujemo tekmovanje Turistični vodnik 2019
.......
Rok za prijavo na tekmovanje je 21. januar 2019.
Rok za oddajo seminarske naloge je 29. marec
2019.
Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2019,
državno pa septembra 2019 v Novem mestu.
Na njej se bo z lokalno turistično
ponudbo predstavilo 53 srednjih šol
Na oglasu zamenjaj iz vse Slovenije logo in tujine. Turistično gostinske
zbornice Slovenije z novim – ga imaš na zlati
kuhalnici.
TURISTIČNI SPOMINEK
MOJEGA KRAJA
Teden pred začetkom sejma
(od 23. 1. do 30. 1.) pa bo mogoče
njihove turistične spote že všečkati
na Facebooku TZS.
Vabljeni k ogledu in všečkanju!
Turistični vodnik
Razpisujemo tekmovanje
Turistični vodnik 2019 za
mlade od 16 do 29 let. Kandidate
lahko prijavijo turistična društva ali šole na
prijavnem obrazcu www.turisticna-zveza.si.
Tekmovanje vključuje teoretični del, ki zajema
pripravo seminarske naloge in praktični del, ki
zajema vodenje skupine na terenu.
Rok za prijavo na tekmovanje je
21. januar 2019.
Rok za oddajo seminarske naloge je
29. marec 2019.
Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2019,
državno pa septembra 2019 v Novem mestu.
www.turisticna-zveza.si
Lipov list - December 2018
TZSvodnikOglas1.indd 13 03/12/18 14:13
25
KOLEDAR DOGODKOV
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije
Prižig lučk na božično-novoletni jelki 13.12.2018 Selnica 02 671 23 61
Turistično društvo Selnica ob
Dravi
Božični Vojnik 15.12.2018 – 02.01.2019 Vojnik 031 301 746 Turistično društvo Vojnik
Božičkova dežela 15.12.2018 Bohinjsko jezero 04 574 75 90 Turizem Bohinj
Tradicionalen Lucijin sejem 16.12.2018 Poljčane 040 432 810
Turistično društvo Samostan
Studenice
Praznična Dobrna – praznujmo skupaj 16.12.2018 - 06.01.2019 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna
Pohod z laternami po Jabolčni poti 16.12.2018 Selnica ob Dravi drustvo.godimi@gmail.com
Rokodelsko, izobraževalno in
turistično društvo Godi mi
Tradicionalen Lucijin sejem 16.12.2018 Poljčane 040 432 810
Turistično društvo Samostan
Studenice
Božični koncert 18.12.2018 - 19.12.2018 Maribor 041 409 653
Turistično humanitarno društvo
Glas
Dedek mraz 20.12.2018 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven
Tihe jaslice 22.12.2018 Zg. Kungota 040 251 567
LOSI, društvo za organiziranje
lokalnih aktivnosti
Pohod z lučko miru na Pekrsko gorco 24.12.2018 Maribor 041 409 653
Turistično humanitarno društvo
Glas
Tradicionalni božični pohod z baklami 24.12.2018 - 25.12.2018 Gornja Radgona 031 838 333 Turistično društvo Majolka
Žive jaslice v Studenicah 24.12.2018 - 26.12.2018 Poljčane 040 432 810
Turistično društvo Samostan
Studenice
Žive jaslice 25.12.2018 Rečica ob Savinji 031 692 848
Turistično društvo Rečica ob
Savinji
Božična skrivnost v jami Pekel 25.12.2018 - 26.12.2018 Šempeter 031 645 937
Turistično društvo Šempeter v
Savinjski dolini
Jaslice v Judovski hiši 25.12.2018 - 27.12.2018 Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič
Žive jaslice v ledenem kraljestvu 25.12.2018 - 30.12.2018 Mlačca pri Mojstrani 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora
Žive jaslice v Postojnski jami 25.12.2018 - 30.12.2018 Postojna 05 700 01 00 Postojnska jama d.d.
Sejem sv. Štefana in žegnanje konj na
Kupljeniku
Blagoslov konj in prireditev ob dnevu
samostojnosti in enotnosti
26.12.2018
Bohinjska Bela,
Kupljenik
04 578 05 00 Turizem Bled
26.12.2018 Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič
Žegnanje konj 26.12.2018 Dovje 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora
Blagoslov konj 26.12.2018 Selnica ob Dravi 051 632 310
Turistično društvo Selnica ob
Dravi
Blagoslov konj v Šentilju 26.12.2018 Šentilj pri Velenju 070 474 889
Turistično društvo Šentilj pri
Velenju
14. pohod z baklami 29.12.2018 Nova Gorica 031 571 960
Kulturno turistično društvo
Vitovlje
26. Gradovi kralja Matjaža 25.01.2019 - 27.01.2019 Črna na Koroškem 02 870 48 20 TIC Črna na Koroškem
Koline 26.01.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven
Svetovni pokal v zimskem plavanju 30.01.2019 - 03.02.2019 Bled 04 578 05 00 Turizem Bled
Tradicionalni pohod in turni smuk na
Galetovec
03.02.2019 Bohinjska Bela 041 801 741 Turistično društvo Bohinjska Bela
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - December 2018
26
Namig za izlet
Ob Soboškem jezeru, na katerem je poleti vselej živahno, saj je zelo priljubljeno med deskarji in veslači na deskah,
so postavili doživljajsko-motorični park z več kot tridesetimi postajami.
Pomurje
Kjer so doma srčni
in gostoljubni ljudje
Pri Gradu v največjem krajinskem parku Goričko v Pomurju je pred tremi milijoni let bruhal poslednji vulkan
na območju Slovenije. A se zdi, da se je spet »prebudil«. Seveda, če obiščete Doživljajski park Vulkanija v občini
Grad, kjer doživite edinstveno potovanje v vulkansko podzemlje, 6000 metrov globoko. V spremstvu krtka
Olija in vodnika obiskovalci (in teh je čedalje več: v enem dnevu so jih doslej že našteli največ osemsto) interaktivno
spoznavajo vulkane, izbruh goričkega, sprehod po lavini cevi, si ogledajo 3-D stereoskopski film o
nastanku vesolja z velikim pokom in življenja na Zemlji s posebnimi učinki ...
Največji grad na Slovenskem v pisnih virih prvič omenjajo leta
1214 kot središče posestva Lyndwa; po pripovedovanju pa naj
bi začeli grad Grad na Goričkem graditi že vitezi templarji.
Dr. Aleksander Jevšek (tretji z desne), župan Murske
Sobote, pripoveduje slovenskim turističnim novinarjem na
predstavitvi paviljona Expana: »V Expani bomo promovirali
Pomurje, Porabje, z zanimanjem se nam že oglašajo iz
avstrijske Štajerske, Madžarske ...«
Lipov list - December 2018
27
Stanka Dešnik (ob njej turistični novinar Janez Platiše),
direktorica gradu Grad: »Razsežno petkotno obliko je grad
dobil v 16. stoletju. Naša prva naloga je ohranjanje tukajšnje
naravne in kulturne dediščine.«
Kdor želi pokusiti prave pomurske domače gastronomske
dobrote, mora obiskati gostilno Zeleni gaj v Fokovcih, kjer
goste razvaja šef Boštjan Berke z mamo Heleno in sestro
Simono. »Kuhamo jedi po receptih naših mam in babic iz
sestavin z okoliških kmetij,« je povedal Boštjan Berke.
Namig za izlet
Na splošno je obisk občine Grad zelo zanimiv in hkrati poučen. Obiskovalec
nikakor ne sme obiti tamkajšnjega gradu, ki je največji na Slovenskem,
saj ima kar 365 sob. Zdaj je v njem med drugim sedež javnega zavoda
Krajinski park Goričko, njegova direktorica Stanka Dešnik pa je živa
enciklopedija zgodovine gradu ter življenja in običajev v Pomurju.
»Na gradu imamo poroke, seminarje, konference, koncerte v zelo
akustični dvorani, stalno zgodovinsko razstavo, kapelo, središče zbirke
domače obrti in dejavnosti, naravoslovni razstavni prostor, vinsko
klet in turistične sobe. Okoli gradu je prelep park,« Stanka Dešnik obiskovalcem
predstavi mogočni grad in jih povede po njem.
Ima pa Pomurje še dve novi turistični zanimivosti, ki bosta nedvomno
že v bližnji prihodnosti postali odmevni privlačnosti: ob Soboškem
jezeru motorični park in pred njim paviljon Expano, tega, v
katerem se je Slovenija leta 2015 v Milanu predstavila na svetovni
razstavi Expo.
V notranjosti Expane bo multimedijski center, po besedah župana
Murske Sobote Aleksandra Jevška pa bodo paviljon odprli v začetku
prihajajočega leta.
Pomurci se lahko pohvalijo tudi z edinstveno opečno romansko rotundo
sv. Nikolaja z gotskimi freskami v idiličnem goričkem kraju Selo, ki se uvršča
med najpomembnejše umetnostne spomenike na Slovenskem.
In imajo slastno kulinariko! Olja z bučnim na čelu, ki so za bogove,
odlična vina in pristne kmečke trgovinice, kot je ta pri znameniti cerkvi
sv. Helene v Rogašovcih, na kmetiji Ficko, kjer gospodar Marjan
mimoidočemu za dobrodošlico ponudi v pokušnjo mozaik goričkih
dobrot: brezplačno!
Ja, Pomurci so srčni in gostoljubni ljudje! Zato je treba ostati med
njimi vsaj dva dni, prenočiti na kateri od turističnih domačij ali sredi
prekmurske ravnice v prestolnici Pomurja, v hotelu Diana.
Duša Podbevšek - Bedrač
Foto: Gorazd Bedrač
Cerkev sv. Helene v Rogašovcih se od leta 2009 ponaša
z drugim največjim mozaikom (92 kvadratnih metrov) v
Sloveniji; izdelal ga je Marko Rupnik, Prešernov nagrajenec za
mozaično poslikavo zasebne kapele papeža Janeza Pavla II. v
Vatikanu.
Ciganska pečenka na svinjski masti je ena od posebnosti kuhe
Boštjana Berke. Ko gostom pripravi pomursko gostijo, je vselej
na mizi.
Izdelava rož iz papirja je stara ljudska umetnost, značilna tudi za
Pomurje. Šopki cvetja iz papirja so na ogled v gradu Grad.
Lipov list - December 2018
28
Namig za izlet
Foto: Mateja Gruden
Nova planinska koča na Planini, v ozadju razgledni stolp
Planina nad Vrhniko
Prijeten izlet in izjemen
razgled na Ljubljansko barje
S Planine nad Vrhniko (733 metrov) se v lepem vremenu odpira eden najlepših pogledov na Ljubljansko barje
in hribovito zaledje prestolnice. Še lepši pa je, če se povzpnemo dvaindvajset metrov više: na vrh razglednega
stolpa, ki stoji ob novi planinski koči; to so odprli letos spomladi na mestu nekdanjega zavetišča.
Na Planino vodi več označenih planinskih poti; najbolj priljubljena se
začenja na Betajnovi (do izhodišča se pripeljemo iz središča Vrhnike,
kjer pri zadnjem semaforju zavijemo levo – če prihajamo iz smeri Ljubljane).
Na izhodišču, kjer je manjše parkirišče, je tudi večja informacijska
tabla o zanimivostih Vrhnike in njene okolice.
Lični kažipoti nas povedejo sprva po kratkem travnatem pobočju,
zatem pa hodimo nekaj časa po cesti, dokler pot ne zavije proti gozdu,
sprva po gruščnatem kolovozu, ki se polagoma zoži v dobro nadelano
gozdno stezo. Ta se čez čas razcepi na dvoje poti: čez Špico in
Mimo bukve; po prvi jo je mogoče ubrati navkreber, po drugi pa se
spustiti nazaj v dolino – ali obratno.
Po kakšni uri hoje smo pri koči; v tej ponujajo joto, ričet, golaž, žgance, klobase
..., pa tudi štruklje s suhimi slivami, vrhniško posebnost, in Cankarjevo
kavo, sveže praženo v vrhniški pražarni in postreženo v skodelici s Cankarjevim
podpisom in s piškotom v obliki pisateljevih znamenitih brkov.
Lep pogled se odpira že od koče; za prostranejšega pa se je treba še
malce povzpeti: na razgledni stolp, ki so ga postavili pred desetimi leti.
Triglav na severozahodu, Storžič in Grintavec na severu, Ljubljansko
barje s Krimom na vzhodu, Logatec na jugu, Nanos na jugozahodu,
Trnovski gozd na zahodu ... Okrogla smerna plošča na vrhu stolpa
pojasnjuje, kaj doseže pogled: vse tri slovenske gorske skupine – Julijce,
Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, zaobljene hribe in griče
z gozdovi, naselji, cerkvicami, ravnice s kraji in mesti.
Stolp je tretje razgledišče na hribu: prvo so postavili leta 1934, drugo
pa 1955. Vsem trem je skupno, da so leseni, hrastovi, zdajšnji pa je
meter višji od prejšnjega in šest metrov od prvega.
M. G.
Lipov list - December 2018
Gradiško jezero in Limbarska gora
Prijeten potep
v Srcu Slovenije
Obilje zelenja (v tem času sicer v malce okrnjeni »izvedbi«) in spokojnost; to pričaka obiskovalca, ki se v zgodnjem
dopoldnevu sredi tedna pripelje do Gradiškega jezera v bližini Lukovice pri Domžalah. Najbolj zgodnji
utegnejo že preteči ali prehoditi dobre štiri kilometre dolgo makadamsko pot, ki ga ovija. Jezero je sicer umetno,
uredili so ga ob gradnji avtoceste Ljubljana–Maribor, da bi preprečili poplave ob neurjih.
29
Namig za izlet
Ob Gradiškem jezeru, ki počiva sredi travnikov in gozdov, je tudi izhodišče
za prijeten izlet do Limbarske gore (773 metrov) s cerkvijo sv.
Valentina in čudovitimi razgledi na okoliške hribe in Kamniško-Savinjske
Alpe. Na njej je tudi gostilnica. Poleg božjepotne cerkve je nekoč
na gori stal Limbarski grad, ki naj bi – po Valvazorju – dobil ime po lilijah.
Priljubljen je Pohod po nagelj na Limbarsko goro na pragu pomladi,
ki je bil letos že trideseto leto zapored.
Pot, ki povede na Limbarsko goro od Gradiškega jezera, je označena
– zelo dosledno, planinske markacije si vestno sledijo in ne pustijo
dvoma, kod je treba stopiti. Je nezahtevna, dolga okoli dve uri. Urejena
je po gozdnih stezah, kolovozih in cestah, po travnikih, deloma
popelje tudi po asfaltu (skozi vasi, ki ju prečka, in tik pred koncem
vzpona); je pretežno zložna, le poredko se strmeje vzpne.
Na Limbarsko goro je sicer speljanih več planinskih poti – iz različnih
smeri in različno dolgih.
M. G.
Jutranja spokojnost ob jezeru
Foto: Mateja Gruden
Foto: Mateja Gruden
Sv. Valentin na Limbarski gori
Lipov list - December 2018
30
Namig za izlet
Pot močvirskih škratov
na Mali plac
Mali plac je čaroben kraj, poln nenavadnih cvetlic in živali. V njem vse brbota, reglja, šumi in žvrgoli. Že
na tisoče let ga prekriva mah, ki sega globoko v gozd, v kraljestvo močvirskih škratov, ki pa so precej
nabriti. Tako so uročili Mali plac, da je postal narobe plac! Vanj so se naselili zoprni komarji in nadležne
mušice. Vse grize, leze, pika, brenči in renči. Kdo ga bo rešil škratjega uroka? Otroci, seveda! Takšno je
jedro zgodbe »najbolj zamočvirjene dogodivščine za vso družino«, nove pravljično-doživljajske poti, ki so
jo na začetku letošnje jeseni odprli na Ljubljanskem barju.
Pot močvirskih škratov na Mali plac je pot z zgodbo. To razkriva slikanica
Mali plac pisca Uroša Grilca in ilustratorja Gorazda Vahna, govori pa o
pogumni želvi Bevki, ki se spoprime s škratjim urokom in reši Mali plac.
Prepletanje pravljičnega sveta in narave
Otroci se odpravijo na pot z Močvirsko beležko, v kateri zbirajo močvirske
žige in škratorunske simbole, posebne znake škratje pisave. So na
pomembni odpravi: iščejo čarobni izrek, s katerim bodo pregnali urok
močvirskih škratov, pri tem pa jim pomaga prijazna škratica Lilija. Pot
jim popestrijo velike lesene skulpture močvirskih živali: zelene rege,
netopirja podkovnjaka, kačjega pastirja in seveda želve sklednice, ki je
osrednji lik slikanice Mali plac. Pa kajpak nabriti močvirski škratje.
S pomočjo doživljajskih elementov otroci odkrivajo naravo, saj se
pravljični svet vseskozi prepleta z njo. Izvedo tudi marsikaj zanimivega
o življenju na Ljubljanskem barju nekoč in zdaj.
Pot močvirskih škratov na Mali plac je nezahtevna pohodna pot,
dolga 3,2 kilometra. Začenja se v Športnem parku Bevke, kjer je
mogoče kupiti Močvirsko beležko (vse dni v tednu od 8. do 18.
ure). Zatem povede skozi vas Bevke, se vzpne na vrh osamelca
Kostanjevica, od koder se spusti proti naravnemu rezervatu Mali
plac, in se nato vrne na izhodišče.
Transverzala pravljično-doživljajskih poti
Pot močvirskih škratov na Mali plac je po Poti pastirskih škratov na
Krvavcu in Polhovem doživljajskem parku v Polhovem Gradcu tretja
v nizu nastajajoče transverzale pravljično-doživljajskih poti po
Sloveniji.
E. N.
Foto: Luka Dakskobler
Lipov list - December 2018
31
Na kolesu
Utrinek s sklepne prireditve akcije Slovenija kolesari 2018, ki je bila sredi oktobra v Marini Portorož.
Slovenija kolesari 2018
Letošnja akcija je končana,
z novim letom novim
izzivom naproti
Tudi letos smo na prireditvah akcije Slovenija kolesari – med udeleženci, kolesarji, in obiskovalci – širili zeleno
misel in skrb za zdrav življenski slog. Na 76 prireditvah v letošnjem letu se je za vsakogar kaj našlo: tako za vrhunske
rekreativce kot za začetnike ter vse »vmes«, pa tudi za družine; večina prireditev namreč ponuja širok
spekter kolesarskih izzivov.
Slovenski turizem se je zavezal zelenemu razvoju in akcija Slovenija kolesari
2018, že osemnajsta zapored, je s svojimi prireditvami dodajala
kamenčke v zeleni turistični mozaik. Slovenija postaja dežela, ki pripoveduje
zeleno zgodbo, je dežela zelenih mest in krajev z bogato kulturno
dediščino, z ljudmi, ki ljubijo zdravo bivalno in delovno okolje.
Osemnajst let akcije je tudi priznanje njenim prirediteljem. Je potrdilo,
da smo v teh letih naredili velik korak naprej pri razvoju in oblikovanju
kolesarjenja in kolesarskega turizma. Pomeni motivacijo za nadaljnje
delo tudi drugim ponudnikom, ki so vpeti v prireditve akcije
in razvoj slovenskega turizma na splošno.
Širite z nami zeleno misel na akcijah Slovenija kolesari tudi v letu 2019! Še
naprej bomo poudarjali doživetja, ki jih prinašajo prireditve akcije, vključevali
ponudnike, ki so ključni za privlačno turistično ponudbo, dodajali bomo
nove kolesarske izzive in še naprej povečevali priljubljenost tega športa.
Tuji mediji so začeli prepoznavati Slovenijo kot aktivno in slikovito
državo, prijazno kolesarjem in pohodnikom. Številni jo postavljajo
celo na lestvico najboljših desetih destinacij na svetu
za oddih za konec tedna, nekateri jo predlagajo kot alternativo
obisku največjih turističnih destinacij sveta.
Več o letošnjih prireditvah akcije Slovenija kolesari in o spominih
na prejšnje akcije je mogoče prebrati na naslovu:
http://www.agencija-tt.si/kolesarjenje.
Stran Na kolesu – Slovenija kolesari pripravlja Tomaž Marinko.
Lipov list - December 2018
32
Zeleni zgledi
Foto: Mateja Gruden
Turistična vodnica Ivana Bole, prejemnica prve nagrade Zeleni mikrofon
Vodnik je lahko odmeven
glas odgovornega turizma
»Delo turistične vodnice se odlično prilega mojemu nemirnemu značaju in ljubezni do potovanj in
države, v kateri živim. Želim si, da Slovenija ostane čista in ohranjena, kolikor je le mogoče. Rada
poskrbim, da ljudje, s katerimi prihajam v stik, kaj več izvedo o pomembnosti varovanja narave in o
načinih, ki zagotavljajo, da bo njihov vpliv nanjo čim bolj pozitiven. Ljudi rada popeljem do tistih, ki
živijo in poslujejo v duhu trajnostnega razvoja. Za goste je pomembno, da srečujejo ljudi, ki živijo v
destinaciji, da se učijo od njih, saj bodo tako državo, ki so jo obiskali, in njene prebivalce bolj spoštovali.«
Takšna je bila predstavitev Ivane Bole, 31-letne turistične vodnice iz Ljubljane, prejemnice
nagrade Zeleni mikrofon, ki jo je letos prvič podelila zasebna šola za vodnike G-Guides. Nagrada
spodbuja odgovorno in trajnostno naravnano delo turističnih vodnikov.
Kaj vam pomeni prva nagrada Zeleni mikrofon, to da ste postali
»prvi glas odgovornega turizma«?
Še zlasti to, da bo naše delo bolj prepoznavno. Pomembno se mi
zdi, da smo vendarle dobili nagrado, ki poudarja dobre prakse dela
turističnih vodnikov. Naposled smo vodniki eni redkih, ki imamo
stik s končnim uporabnikom – turistom. Zato lahko zelo vplivamo
na to, kako se ta vede v destinaciji. Nagrada se mi torej ne zdi pomembna
samo na osebni ravni, temveč tudi zaradi tega.
Kakšno je vaše osebno razumevanje pojma odgovorni (in trajnostni)
turizem?
Žal mi je, da je trajnost postala mantra, ki jo vsi ponavljajo, ne pa nujno
tudi izvajajo. Veliko ljudi se ne zaveda, kaj sploh pomeni. Tudi ta nagrada
je priložnost, da se odpre okno v razumevanje, kaj trajnost je, da
izvleče besedo iz oblakov in konkretno pokaže, kaj pomeni. Kaj je trajnostni
razvoj? Varovanje okolja, seveda. A še zdaleč ne samo to. Turizem
postaja s tega vidika pravzaprav zelo problematičen ... Menim, da
je izjemno pomemben del trajnostnega razvoja spodbujanje lokalnih
zgodb; da se v turistične programe vključujejo lokalni ponudniki, da
se predstavlja način življenja v destinaciji. Zelo pomembno se mi zdi
tudi izobraževanje ljudi – na ravni ponudbe in povpraševanja – o tem,
kaj je trajnostni razvoj.
Lipov list - December 2018
V Sloveniji verjetno ni težko slediti smernicam trajnostnega turizma:
država je zelena, večinoma čista, zelo raznolika, kar zadeva
mikrokulturne vzorce, veliko ponudbe temelji na lokalnih
zgodbah ...
Res je. Lahko pa turistom, ki obiščejo Slovenijo in spoznajo tukajšnje
vzorce, te predstavimo kot dober primer, kot lepo izkušnjo; in mogoče
bodo začeli razmišljati o tem ter vnašati te vzorce v domače okolje
in neko drugo destinacijo, kamor bodo naslednjič potovali.
Kako pa vnašate ta načela v svoje delo?
Poskušam biti čim bolj konkretna. Recimo: s turisti smo v Blejskem
vintgarju, ki ga obiskujejo množice ljudi. Množičnost prinaša negativne
posledice za okolje. To turistom tudi povem. Povem jim, da imamo
v Sloveniji še veliko drugih sotesk, ki so izjemno lepe in kjer bodo
verjetno bolj uživali, saj so manj obiskane. Obenem jim povem, da s
tem ne želim spodbuditi množičnega obiska tudi drugod – le razpršiti
obisk. Spodbudim jih, naj razmislijo, preden se nekam odpravijo,
kam gredo, in kako bo to vplivalo na okolje, v katero vstopajo.
Omenili ste pomembnost lokalnih zgodb; te so v zadnjih letih v
turizmu čedalje bolj poudarjene ...
Te so pomembne tudi s poslovnega vidika: za neko agencijo, recimo,
je zagotovo dobrodošlo, da vključi v program lokalne ponudnike, saj
bo tako turistom omogočila stik z lokalnim prebivalstvom. Pri nas je
za zdaj sicer še problem nekoliko višja cena takšnih doživetij, a opažam,
da jo je pripravljeno plačati čedalje več turistov. Med kakovostjo
(in s tem praviloma višjo ceno) in trajnostjo je zelo močna korelacija.
Čedalje večja digitalizacija je že ničkolikokrat sprožila pomisleke
o dolgoročnem obstoju poklica turističnega vodnika – na
drugi strani pa je antipod temu mnenju: da boste vodniki še naprej
izjemno pomemben del turizma, saj bodo ljudje prav zaradi
čedalje bolj digitaliziranega sveta potrebovali osebni stik. Kaj
menite o tem?
Na voljo imamo izjemno veliko informacij, a za to, da najdemo »prave«,
se je treba precej potruditi. Večina ljudi raje najame nekoga, ki jih
bo našel namesto njih. Legende, anekdote iz osebnega življenja ...
Turisti najbolj cenijo to, do česar bi se sami težko dokopali ali se ne bi
mogli. Mislim, da ni bojazni, da bo poklic turističnega vodnika sčasoma
odveč. Zanimive so tudi informacije, da se je število rezervacij pri
turističnih agentih povečalo; čeprav si zlahka sami uredimo potovanje.
Sicer pa, glede digitalizacije ... Letos sem začela ljudi opozarjati,
da zamujajo izkušnje, ker niso pozorni nanje, saj nenehno strmijo v
zaslone, ker poskušajo ves čas posneti najboljšo fotografijo. Tako na
primer na Bledu, ko se zapeljemo s pletno na otok, zamudijo petnajst
minut, kolikor časa traja plovba, ker gledajo v zaslone, fotografirajo; in
O nagradi Zeleni mikrofon
Ker so turistični vodniki s svojim delom tisti, ki gradijo mostove
med kulturami, spodbujajo trajnostno porabo, komunicirajo odgovorni
turizem in so hkrati ustvarjalci nepozabnih doživetji, odločilno
pripomorejo k trajnostnemu turizmu na vseh ravneh. Turistični
vodniki so glasniki odgovornega turizma. Ker na svetu ni
nagrade, ki bi eksplicitno spodbujala odgovorno in trajnostno
naravnano delo vodnikov, so se v zasebni šoli za turistične vodnike
G-Guides (s sedežem v Ljubljani), kjer si za takšno vodenje prizadevajo
vsak dan z implementacijo kriterijev trajnosti v turistično
vodenje, izobraževanjem vodnikov v Sloveniji in tujini ter s prispevki
v obliki člankov in prispevkov na konferencah, odločili, da
prevzamejo pobudo zanjo. Tako so na letošnji svetovni dan turizma,
27. septembra, v Ljubljani podelili prvo nagrado Zeleni mikrofon
vodnici, »ki s svojim delom odločilno prispeva k trajnostnemu
razvoju svoje turistične destinacije«.
jim rečem: »Pospravite telefone v žep. Zapeljite se čez jezero in uživajte
samo v tem. To izkušnjo boste prvič doživeli samo enkrat. Fotografirajte
na poti nazaj. Poskusite.« In dejansko to naredijo. Turisti prisluhnejo.
Še sama sem kdaj presenečena nad tem.
Koliko časa pa sicer že vodite?
Skoraj sedem let. Po končanem študiju angleščine me je nekako zapeljalo
v turizem. To delo mi ustreza tudi zaradi nerednega delovnika,
svobode, dejstva, da si veliko na prostem. Vodim po Sloveniji – to mi
bolj ustreza kot voditi v tujini; zdi se mi, da je vodnik, ki je iz okolja, v
katerem vodi, boljši vodnik. Tudi sama imam raje, da me po državi
vodi nekdo, ki je tam doma. Dvomim, da bi lahko v tujini vodila tako
dobro, kot vodim po Sloveniji. Sicer pa vodim manjše skupine, kar
pomeni, da je stik s turisti bolj oseben; ne zdi se mi toliko pomembno,
kje (v Sloveniji) vodim, kot koga vodim.
Opažate pri turistih, ki obiskujejo Slovenijo, v zadnjih letih kakšne
spremembe?
Opažam, da se podaljšuje čas, ki ga preživijo v Sloveniji. Obiskovalci
so še vedno zelo presenečeni, ko pridejo sem, čeprav je zdaj slovenski
turizem že na točki, ko Slovenija ni več »skriti biser«. Vedo zanjo,
zato prihajajo z večjimi pričakovanji, kot so prihajali turisti pred petimi
leti, a so nad videnim še vedno prijetno presenečeni. So pa številni,
ki jih vodim, osupli nad množicami na nekaterih najbolj obremenjenih
točkah. V Sloveniji so prvič, sploh je niso poznali, in naletijo na
toliko ljudi! Sicer pa mislim, da je ena od rešitev za odpravljanje problema
prezasičenosti v nekaterih krajih v določenih mesecih višja
cena. A manjka nam samozavesti, zavedanja o tem, kaj premoremo.
Pri nas so turistom zdaj na voljo doživetja, za kakršna bi kje drugje v
tujini plačali trikrat več.
Poveste turistom, da »obstaja« tudi druga Slovenija, ki turistično
ni toliko promovirana, je pa izjemno lepa in neprimerljivo
manj obiskana?
Seveda. Lahko rečem, da »moji« turisti odidejo iz Slovenije z občutkom,
da je mogoče tukaj doživeti še veliko več, da so prvič samo popraskali
po površju. Z izjemami, saj poznam tujce, ki prihajajo iz leta v
leto in odlično poznajo Slovenijo.
Ivana Bole med vodenjem pri zgornjem Martuljškem slapu
Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info
Mateja Gruden
33
Zeleni zgledi
Lipov list - December 2018
34
Inovativno
Sejalec 2018
Medvedu prijazno
fotografsko doživetje
Medvedu prijazno fotografsko doživetje je turistični proizvod, ki ponuja fotografiranje rjavega
medveda v notranjskih gozdovih na naravi in medvedu prijazen način. Proizvod pod tržno znamko
SlovenianBears združuje elemente inovativnosti in odgovornega medvedjega turizma. Namenjen je
izkušenim in poklicnim fotografom, ki želijo doživeti varno, popolno in izjemno izkušnjo fotografiranja
rjavega medveda in drugih divjih živali v Sloveniji. Proizvod uspešno združuje izjemne in redke
naravne danosti območja, oseben odnos ponudnika do vsebine, ki jo trži, in prilagajanje storitev
potrebam izbrane ciljne skupine obiskovalcev.
Turistični proizvod, ki ga izvaja podjetje Mlakar Markovec iz Starega
trga pri Ložu, je zasnovan za specifične potrebe jasno določene ciljne
skupine: izkušenih in poklicnih fotografov iz tujine. Ob tem upošteva
številne vidike odgovornega turizma.
Opazovalnice – v sozvočju z naravo in nemoteče za
medvede
Opazovalnice so v skladu z naravovarstveno zakonodajo in veljavnimi
varnostnimi predpisi zgrajene tako, da so obstojne, varne in dostopne
ter ustrezno umeščene v okolico. Pri oblikovanju in postavitvi
opazovalnic v prostoru so upoštevane tako potrebe uporabnikov
(fotografov) kot tudi medveda in njegovega habitata. Narejene so iz
lesa in drugih lokalnih naravnih materialov. Postavljene so na tla oziroma
na lesen podest (niso dvignjene), zagotavljajo optimalne svetlobne
pogoje, skozi fotografske line pa ponujajo pogled na privlačno
ozadje.
Opazovalnice ne izstopajo, kar je za uporabnike in živali zelo pomembno.
Sprejmejo od dve do štiri osebe. Njihova notranja ureditev
omogoča udobno postavitev fotografske opreme. Ker imajo medvedi
visoko razvit čut za voh, je s pravilno konstrukcijo opazovalnice
poskrbljeno, da se človeški vonj razprši proč od medvedov.
Opazovalnice so postavljene v bližini krmišč, ki jih ob upoštevanju
načel trajnostnega krmljenja zalagajo lovci, ki so tudi odgovorni
za njihovo redno vzdrževanje. Pri razvoju proizvoda je podjetje
vzpostavilo uspešno sodelovanje z lovskimi organizacijami, ki so v
Sloveniji sicer zakonsko pristojne za postavitev in upravljanje
opazovalnic in krmišč.
V gozd dvakrat na dan, zjutraj in zvečer
Vodene fotografske ture pripravljajo od pozne pomladi do jeseni za
skupine do največ osem oseb. Vključujejo prenočitve in obroke z lokalno
hrano v lovskem gostišču ali drugih manjših nastanitvah v bli-
Lipov list - December 2018
žini, obiske drugih za fotografiranje privlačnih naravnih kraških znamenitosti
(Križna jama, Rakov Škocjan, Cerkniško jezero) v destinaciji
Zeleni kras, prevoz po območju ter seveda glavno doživetje: fotografiranje
rjavega medveda.
Gostje se v gozd podajo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Obiščejo
različne lokacije – opazovalnice. Spremlja jih strokovno usposobljen
in izkušen terenski vodnik – lovec, ki jih pripravi na pravilno obnašanje
v gozdu ter jih seznani z biologijo, ekologijo in vedenjem medveda.
Priprave so pomemben del doživetja. Dostop s terenskim vozilom
in peš do opazovalnic poteka tako, da čim manj vznemirja medvede
in se izogiba pomembnih predelov njihovega življenjskega prostora.
Dvajset fotografskih opazovalnic
Mlakar Markovec pod znamko SlovenianBears upravlja mrežo dvajsetih
fotografskih opazovalnic na desetih lokacijah v neokrnjenih notranjskih
gozdovih. To je največje strnjeno in neposeljeno gozdno
območje Dinaridov, ki je skupaj s kočevsko regijo območje z eno največjih
populacij rjavega medveda na svetu. Poleg rjavega medveda
tu živita tudi volk in ris. Te največje zveri in druge avtohtone živali so
v tem velikem gozdnem prostranstvu našle zatočišče, kakršnega v
gosteje poseljenih predelih Evrope skoraj ni več.
Čim manjši vpliv na obnašanje medveda
Proizvod upošteva smernice odgovornega medvedjega turizma (Nepotrošna
raba rjavih medvedov v turizmu; projekt LIFE DINALP BEAR,
Ljubljana, januar 2016), ki poudarjajo sobivanje človeka in medveda.
Gre za dobre primere sobivanja, kot je, na primer, ustrezno varovanje
čebelnjakov, pašnih živali ... Ker je turistični program prepoznan kot
medvedu prijazna praksa, je letos pridobil oznako »medvedu prijazno«.
Tako na območju Dinaridov nagrajujejo prakse, ki spodbujajo
sobivanje medvedov in ljudi.
Izvajalec programa si prizadeva za čim manjši vpliv na naravno obnašanje
medveda (ki je po naravi plašen) in tako ne ogroža sobivanja
lokalnih prebivalcev z medvedi. K temu pripomorejo ustrezna interpretacija
vodnika, pravilna priprava gostov, ustrezna postavitev in
urejenost opazovalnic. Ključno vlogo imata tudi usposobljenost in
izkušenost vodnika, ki je svoje znanje v preteklih letih izpopolnjeval
na specializiranih tečajih s področja interpretacije vodenja programov
opazovanja medveda.
Nišna ciljna skupina
Proizvod je v slovenskem prostoru nov tudi z vidika ciljne skupine, ki
ji je namenjen. To so izkušeni in poklicni fotografi, ki potrebujejo zahtevnejše
in specifične pogoje za fotografiranje. Enako pomembni so
pozornost do gostov in pogovori z njimi o naravi in njenem doživljanju
skozi fotografski objektiv. Obojemu ponudnik namenja posebno
pozornost, zato lahko govorimo o nišnem proizvodu na višji ravni. V
Sloveniji sicer obstajajo različni programi opazovanja medveda, ki pa
so namenjeni drugim, širšim ciljnim skupinam (ljubitelji narave, družine,
radovedneži).
Boljša prepoznavnost Loške doline
Uspešna ponudba pozitivno vpliva tudi na turističen razvoj širše
lokalne skupnosti. Loška dolina je v pretežni meri zaradi prijaviteljeve
ponudbe postala turistično prepoznavna po vodilnem turističnem
proizvodu medvedjega turizma. Ponudba prinaša koristi
tudi drugim turističnim ponudnikom v lokalni skupnosti in širše
(Cerknica, Bloke), predvsem sobodajalcem, gostincem, lokalnim
vodnikom in upravljavcem turističnih znamenitosti (grad Snežnik,
Križna jama). Na področju medsebojnega sodelovanja lokalnih
akterjev so sicer še neizkoriščene možnosti, ki bi proizvodu povečevale
vrednost.
Na fotografskih turah letos skoraj tisoč gostov
Kot strasten ljubitelj medveda in notranjskih gozdov je ponudnik ljubiteljsko
dejavnost uspešno združil s podjetništvom in poklicnim delom
v turizmu. To dokazujejo številne reportaže v tujih in domačih
medijih in na družabnih spletnih omrežjih, ocene strank, obiski zanimivih
videoposnetkov in drugo. Letos je na fotografske ture popeljal
blizu tisoč gostov, od tega jih je bilo skoraj tristo vključenih v različne
promocijske študijske ture. Najštevilnejši so bili gostje iz Italije, Francije
in Avstrije, prihajajo pa tudi iz Nemčije, Velike Britanije, Švice, Nizozemske,
Belgije in Španije.
Turistični proizvod Medvedu prijazno fotografsko doživetje je zaradi
svoje inovativnosti prejelo tudi letošnje priznanje Slovenske turistične
organizacije Sejalec 2018.
Več: https://slovenianbears.com/
Foto: arhiv SlovenianBears
35
Inovativno
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.
Lipov list - December 2018
36
Digitalno
ABC »priročnik« družbenih omrežij
Hitri vodnik za nove
uporabnike Snapchata
Ko je aplikacija Snapchat leta 2011 uzrla luč sveta, se je zdelo, da gre za novi Facebook, ki se bo uveljavil
še zlasti med mladimi; ti so namreč najbolj uživali v pošiljanju fotografij in sporočil, ki so se samouničila,
ko jih je prejemnik odprl. A Snapchat je težko konkuriral Facebooku in Instagramu. Instagram je tako,
denimo, z objavo Instagram Stories (zgodbe) pridobil štiristo milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, kar
je skoraj dvakrat več kot Snapchat. Ta je samo v zadnjem četrtletju izgubil osem milijonov uporabnikov.
A ne glede na to, da ima Instagram potencial za prevzem vodilne
vloge na trgu »izginjajočih vsebin«, raziskava eMarketerja kaže, da še
vedno obstajajo razlogi, zakaj uporabljati Snapchat. V ZDA ga recimo
uporablja 16,4 milijona najstnikov, medtem ko jih Instagram uporablja
12,8 milijona, Facebook pa 11,5 milijona. Povedano z drugimi
besedami: Snapchatu je uspelo obdržati sedež pri »kul« mizi.
Raziskave pa kažejo, da je v turizmu smiselno uporabljati Snapchat,
kadar nagovarjamo mlade turiste.
Če ste mogoče med tistimi, ki še nikoli niso uporabljali Snapchata, si
lahko preberete hitri vodnik za nove uporabnike.
Za začetek: dodajanje prijateljev
Na Snapchatu lahko s prijatelji izmenjujete posnetke (»snape«) in gledate
njihove zgodbe (»stories«) oziroma oni vaše. Ko odprete aplikacijo,
podrsajte desno, kjer najdete gumb »Friends« (prijatelji) – tukaj
lahko dodajate prijatelje in pogledate izmenjave z njimi. Če izberete
»Add Friends« (dodajte prijatelje) v desnem zgornjem kotu, lahko
iščete prijatelje po njihovem uporabniškem imenu.
Če si želite deliti posnetke z ekipo oziroma prijatelji, izberite ikono
»New Chat« (nov klepet) v zgornjem desnem kotu in izberite do petnajst
prijateljev, ki jih želite vključiti v skupino.
Poleg tega lahko nastavite tudi, kdo kaj vidi. Na začetni strani, ko se
odpre kamera, v zgornjem levem kotu najdete ikono vašega avatarja,
prek katerega dostopate do profila. Potem izberite ikono v obliki
orodja in sledite temu zaporedju: Settings (nastavitve) > Who Can
(kdo lahko). Tukaj lahko torej filtrirate osebe, ki vidijo vaše vsebine.
Pošiljanje posnetkov in ustvarjanje zgodb
Snapchat se vedno odpre kot kamera. Takoj naredite fotografijo s klikom
na sprožilec ali pa držite isti gumb in posnamete do 60 sekund
videa. Nenehno lahko spremljate predogled vsebin, če pa izberete
modro puščico v spodnjem desnem kotu, se lahko odločite, ali želite
posnetek poslati kot sporočilo ali ga želite dodati kot »zgodbo«, da
ga lahko vidijo vsi vaši prijatelji.
Če ste naredili sebek, za katerega ste prepričani, da bo všeč samo vašemu
najboljšemu prijatelju, potem izberite njegovo ime in posnetek bo
izginil, ko ga prijatelj pogleda. posnetki, ki jih dodamo med zgodbe, tam
ostanejo 24 ur in jih lahko prijatelji pogledajo neomejenokrat. Je pa že
Lipov list - December 2018
37
Digitalno
vnaprej nastavljeno, da lahko te objave vidijo samo vaši prijatelji (ne pozabite,
da lahko vedno vidite, kdo gleda vaše zgodbe, prav tako pa lahko
drugi vidijo, ko vi gledate njihove objave).
Poleg tega lahko posnetek shranimo za pozneje, in sicer tako, da namesto
klika na modro puščico izberemo ikono za prenos. Tako se posnetek
shrani v zbirko spominov (»Memories«), iz katere ga lahko pozneje pošljemo
naprej. Samo vi lahko vidite stvari, shranjene v sekciji »Memories«.
Kako popestriti posnetke
Snapchat vam omogoča, da svoj posnetek popestrite z različnimi dodatki
na desni strani fotografije oziroma videa. Najboljši način, da
spoznate vsa ta orodja, je, da jih raziščete:
• besedilo: za oblikovanje besedila je veliko možnosti, od izbire velikosti,
barve, sloga, do natančne postavitve v videu;
• risanje: najprej izberemo barvo, potem debelino risala in že se
prosto gibljemo po posnetku; s tem, ko prostoročno narišemo kak
dodatek nanj, ga lahko še kako popestrimo;
• »Stickers« (nalepke) in »Gifs« (Graphics Interchange Format – v
dobesednem prevodu: format za grafično izmenjavo): animacija je
lahko vredna več kot na tisoče besed; raziščite, katere lahko dodate
fotografskim in video vsebinam;
• povezave: v svoje posnetke lahko dodajate tudi URL naslove, ki
bodo vodili vaše prijatelje na želeno spletno stran oziroma do želenih
vsebin;
• časovnik: izberite dolžino časa, ki ga ima prijatelj, da si ogleda vaš
posnetek;
• »nalepke« po meri: orodje, ki se skriva pod ikono škarij, lahko vaše
posnetke spremeni v vizualno igrišče; z njim lahko izdelamo lastne
»nalepke« in tako povsem po meri prilagodimo vizualno vsebino
posnetka; Snapchat bo vaše izdelke shranil, najdete pa jih med
preostalimi »Stickers«;
• filtri in geofiltri: ko naredimo nek posnetek, lahko podrsamo levo
in desno ter tako izbiramo med filtri, ki se spreminjajo glede na
lokacijo; to je sicer mogoče le ob vključenem GPS;
• filtri z navidezno resničnostjo: Snapchat je gotovo ena boljših
aplikacij, ko govorimo o uporabi navidezne resničnosti in animacij
3D World Lens, ki so z vsako posodobitvijo čedalje bolj sofisticirane.
Kaj še omogoča Snapchat?
Snapchat še zdaleč ni več zgolj sporočilna aplikacija »eden-enemu«.
V letih razvoja so inženirji poskrbeli, da je postal aplikacija, ki povezuje
čedalje več ljudi.
• Snapcodes. Vidite ikono duhca, ki ga obkroža oblak mikro pikic?
Gre za personalizirano kodo »Snapcode«, ki je unikatna za vsakega
uporabnika. Kako uporabiti »Snapcode«? Preprosto usmerimo
Snapchat kamero v dotično kodo in dodali boste novega prijatelja.
• Snapstreaks. Med stvarmi, zaradi katerih je Snapchat tako zanimiv,
je način, kako so ustvarjalci z igrifikacijo komunikacije poskrbeli,
da uporabniki vedno znova spoznavajo nove stvari. »Snapstreak«
ali »Streak« je serija dni, ki uporabniku pove, koliko
zaporednih dni je potekala komunikacija s prijateljem. Če izpustimo
samo en dan, se »Streak« vrne na ničlo.
• Discover. Ko smo na strani kamere, podrsamo levo in tam lahko
dostopamo do strani »Discover« (razišči). Na njej najdemo objave
slavnih, ki spadajo k določeni temi. Sami lahko izberemo temo in
Snapchat nam najde objave Lady Gaga, Tiesta in drugih zvezdnikov.
Poleg tega se lahko naročimo na svoje priljubljene novice in
vsebine, ki jih potem v nekaj korakih hitro najdemo.
• Our Story. Ta (v dobesednem prevodu naša zgodba) je način,
kako Snapchat zbira posnetke z določenih dogodkov na enem
mestu. Naj bo to koncert, tekma ali protest, vse objave se združijo
v eno zgodbo, ki je na voljo vsem. Če se odločite, da bi dodali svoj
posnetek v »Our Story«, bo vaše uporabniško ime zakrito, posnetek
pa bodo uporabniki aplikacije lahko našli pod sekcijo »Discover«.
Če želite odstraniti posnetek, ki ste ga objavili v »Our Story«, potem
je vse, kar morate narediti, to, da v sekciji »Settings« (nastavitve)
najdete »Our Story Snaps« in izbrišete želeno vsebino.
• Snap Map. Izberite ikono povečevalnega stekla v iskalniku aplikacije
ali naredite »zoom out«, da dobite vpogled v »Snap Map«. Ta
pokaže vročinski zemljevid javnih objav v »Our Story« v realnem
času. Po zemljevidu se lahko z lahkoto sprehajamo in si ogledamo
objave z najbolj aktualnih dogodkov, tematskih parkov in številnih
drugih. Varnostni nasvet: če uporabnik ne vključi »Ghost Mode«,
lahko prijatelji vidijo avatar uporabnika na zemljevidu »Snap Map«.
Če želite svojo lokacijo ohraniti skrito, vključite »Ghost Mode« v nastavitvah.
Ko je dotični način vključen, lahko samo vi vidite svoj
»Bitmoji« na zemljevidu »Snap Map«.
Snapchat mojster
Zdaj obvladate glavne funkcije aplikacije Snapchat, seveda pa obstaja
še kar nekaj »mini trikov«, ki se jih lahko naučite samo tako, da se
poigravate z aplikacijo. To je zanesljivo najboljši način, da zares usvojimo
neko zadevo, kajti navsezadnje: kdo od nas je kdaj prebral navodila
za uporabo pametnega telefona?
Foto: Pixabay
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z
Računalniškimi novicami.
Lipov list - December 2018
38
Kulinarični kotiček
Foto: Mateja Gruden
Urška Jež
Prvi kuharski hackathon po receptih mam in babic
Ustvarjalnost, ki temelji
na medgeneracijskem
povezovanju
Koliko dragocenega kuharskega znanja in odličnih receptov premorejo naše mame in babice ... Zakaj jih
ne bi odkrili na novo? In obenem tesneje povezali skupnost na nekem območju – natančneje v Trnovem v
Ljubljani, kjer je nova restavracija Don’t tell mama (Ne povej mami), v kateri so se domislili prvega kuharskega
hackathona v Sloveniji »po receptih naših mam«. Pripravili so ga v sodelovanju s Centrom starejših
občanov Trnovo (DEOS), Mladinskim domom Malči Beličeve in Prvo osebno zavarovalnico, oktobra. Na
njem so štiri ekipe tekmovale v pripravi jesenskih jedi na žlico po receptih stanovalk trnovskega centra.
Hackatona se je domislila Urška Jež, lastnica restavracije Don’t tell
mama, ki sicer prihaja iz sveta zagonskih (start-up) podjetij – je soustanoviteljica
ABC pospeševalnika, skupnosti zagonskih podjetij. Restavracija,
v kateri, kot je povedala, prepletajo še zlasti sredozemsko
in tradicionalno slovensko kuhinjo, je odprta šele nekaj mesecev,
hackaton pa so pripravili kmalu po odprtju.
Ključna beseda: povezovanje
Niso želeli ubrati zgolj ustaljene poti, pripoveduje sogovornica. »Verjamem
v skupnosti, skupne ekosisteme, skupno delovanje, ker je to
za vse boljše.« Zato so se ozrli po soseski – s kom bi se lahko povezali
v ustvarjanju malce drugačne zgodbe? Takoj so se ujeli s Centrom
starejših občanov Trnovo (DEOS), k sodelovanju povabili še otroke iz
Mladinskega doma Malči Beličeve in Prvo osebno zavarovalnico,
»tako da smo imeli štiri kuharske ekipe poklicnih kuharjev (še ekipo
Don’t tell mama, op. p.). Recepte so zagotovile stanovalke doma. Vsaka
ekipa je dobila po en recept in po eno mamo, ki je ’šefovala’. In
treba jo je bilo poslušati!«
Kuhanje nekoč in zdaj
Na dogodku, ki je bil v prostorih DEOS, so spregovorili tudi o pripravi
jedi nekoč in zdaj. O tem je pripovedoval Niko Slavnič, direktor marketinga
v podjetju Everet in predavatelj na IEDC – Poslovni šoli Bled,
potem pa so o tem spregovorile stanovalke trnovskega centra: »O
Lipov list - December 2018
39
Kulinarični kotiček
Zmagovalni recept – Milka Črnić
tem, katere jedi so nekoč najraje jedli, katerih jedi ne vidijo več na
jedilnikih ... Pritožile pa so se na primer nad tem, da se v zdajšnji kuhinji
prepogosto uporablja hrana iz pločevink in preveč predelane hrane.«
Na hackatonu so sicer pripraviljali jedi samo iz svežih sestavin.
Jota, ričet, krompirjev golaž ali fižolova juha?
Štiri ekipe so pripravile: joto, ričet, krompirjev golaž in fižolovo juho, za
posladek pa jabolčni zavitek. Po oceni komisije je zmagala ekipa Prve
osebne zavarovalnice z receptom Milke Črnić z ričetom in »ravno prav
sladkim« jabolčnim zavitkom, »glas ljudstva« (obiskovalci tekmovanja)
pa je presodil, da sta najokusnejša fižolova juha in jabolčni zavitek z
dodatkom skute, ki ju je pripravila ekipa Doma Malči Beličeve.
Zmagovalna jed Milke Črnić bo do prihodnjega hackatona na jedilniku
restavracije Don’t tell mama – z zgodbo o njej. Hackaton bodo
spet pripravili predvidoma na gregorjevo, nanj pa povabili tudi šole
in vrtce. Urška Jež razmišlja, da bo drugi hackaton namenjen tudi
ustvarjanju novih jedi – ustvarjanje nečesa novega (novih rešitev) je
naposled tudi ključna lastnost hackatonov.
Mateja Gruden
Foto: Siniša Kanižaj
Foto: Siniša Kanižaj
Preverjanje okusov
Lipov list - December 2018
40
Kulinarični kotiček
Obed za bogove v najstarejši gostilni na Slovenskem
V gostilni Gastuž, ki je najstarejša delujoča gostilna na Slovenskem
(iz leta 1467), so se popotniki, romarji in obiskovalci okrepčali,
dobili dobro hrano in pijačo. Prvič jo je pisno omenil tajnik
vizitacijskega škofa Paolo Santonino, ko je potoval po deželi. In v
enem svojih zvezkov je zapisal zgodbo o tem, kako dobro in kaj je
jedel v Gastužu.
Tako s ponosom pripovedujeta gostom o preteklosti gostilne, ki se
ponaša tudi z izveskom Gostilna Slovenije, njen lastnik Benjamin Bastien
in njegova desna roka ter vodja kuhinje Luka Simšič. »Tradicije
ne smeva prekiniti,« v šali pravita Benjamin in Luka, ki razvajata goste
z imenitnimi gastronomskimi dobrotami.
Gostilna, ki je ob znameniti Žički kartuziji, slovi tudi po porokah in do
leta 2020 so razprodani skoraj že vsi termini. Razvajata pa kulinarična
umetnika (kot jima pravijo gosti) Benjamin in Luka tudi v gostilni Ob
železnici v Ločah pri Žičah – na srečo stalnih gostov gostilne Gastuž,
ki v zimskem času zapira svoje duri.
D. P. B.
Foto: N. D. M.
Benjamin Beastien Kračun in Luka Simšič sta mojstra sodobnih
okusov in hkrati spogledovanja s tradicijo.
Božiček z daljne Laponske je že napovedal obisk gostilne Ob
Železnici v Ločah!
Foto: Anja Petelinšek
Vse bridkosti preženejo sladkosti, je eno od pravil gostincev
Benjamina in Luke. Daleč, tudi onstran naših meja, slovita po
slastni sladki sadno-gozdni plošči. Sadeži in storž so izdelani
ročno s hišno marmelado, konjiškimi jabolki, zreškimi orehi ...
Okusi za bogove!
Foto: N. D. M.
Kuhajmo s siri
»Slovenija je s svojimi zelenimi travniki in pašniki idealna za pridelavo
mleka. Imamo bogato tradicijo predelave mleka v različne mlečne izdelke,
predvsem poltrde in trde sire ter skuto iz mleka in sirotke. Po letih
nazadovanja je slovensko sirarstvo ponovno v vzponu,« je v knjigi receptov
Kuhajmo s siri, ki je pred časom izšla pri založbi Kmečki glas,
uvodoma zapisala njena avtorica Irena Orešnik, ena najbolj znanih slovenskih
sirark. Na družinski kmetiji Orešnikovih v vasi Šentjošt nad Horjulom
v objemu Polhograjskega hribovja domuje približno sto koz, iz
njihovega mleka pa pridelujejo sire, skuto, jogurte, sirotko ...
V knjižici je predstavljenih 83 receptov za različne jedi: juhe; hladne predjedi,
namaze in solate; tople predjedi in prigrizke; pite in pice; testenine, rižote
in gratine; jedi iz krompirja, jajca in sira; sladice; jedi, ki se lepo prilegajo k
siru (kot sta, denimo, slivova marmelada iz pečice in kruh z rozinami).
Naj navedemo le po eno jed »pod okriljem« naštetih jedi: sirna juha;
orientalski namaz iz kozjega svežega sira; suhe slive, nadevane s sirom,
v slanini; pita iz ajdove moke s kozjim sirom in kranjsko klobaso;
rižota s šparglji in tolmincem; krompirjeva pita z mohantom; ovčji
jogurt s kakijevo kremo ali mareličnim prelivom.
Kot je še zapisala avtorica, so v knjigi zbrani recepti iz domače
kuhinje. »Nekateri so iz slovenske tradicionalne kuhinje, drugi iz
tujih logov, prirejeni z našimi siri in sestavinami, ki so nam pri roki.
Ker nam vedno manjka časa, so tudi recepti večinoma preprosti in
ne potrebujejo zahtevnega kuharskega znanja, niti veliko časa niti
sestavin, ki jih ni mogoče dobiti v bližnji trgovini ali na bližnji tržnici.
Vsi recepti so večkrat preizkušeni, tako pri nas doma kot pri
naših prijateljih.«
M. G.
Lipov list - December 2018
Panorama božičnega mesta Frauenkirche
Čarobni adventni čas v Nemčiji
Ko zadiši po cimetu,
pecivu in kuhanem vinu
Foto: Prof. Jörg Schöner/Dresden Marketing GmbH
41
Kulinarični skok čez mejo
V Nemčiji je predpraznično, božično-kulinarično razvajanje izjemno raznoliko in okusno. Še zlasti na božičnih
sejmih, kjer diši po cimetu, pecivu in kuhanem vinu. Na milijone ljudi obišče katerega od številnih
božičnih sejmov v Nemčiji, ki decembra ogrejejo skoraj vsako nemško mesto. Za najlepšega velja tisti v
Nürnbergu, ki ima tudi najdaljšo tradicijo – več kot sedem stoletij!
»Poleg znamenitega ingverjevega peciva in klobase, ki izvirata prav iz
omenjenega bavarskega mesta, se lahko mesto ob odprtju sejma
pohvali z največjo skledo Feuerzangenbowle, kar bi v slovenskem
prevodu pomenilo skleda z vročimi kleščami. To je punč na osnovi
rdečega vina, ki mu nekateri primešajo tudi liker iz citrusov ali črni čaj.
V nasprotju z imenom pijače jo pijemo hladno. Dodamo ji lahko raznolike
začimbe, kot so cimetove palčke, pomarančne lupine in janež,
po želji pa tudi različne sadne sokove. Nato klešče, na katerih je
sladkorni stožec, prepojen z rumom, položimo na posodo, sladkor pa
počasi kaplja v tekočino. Nekateri se opremijo s setom pripomočkov
in ga pripravijo kar v toplem zavetju svojega doma, druge pa zajame
sejemska mrzlica in se z njim razvajajo na božičnih sejmih.
»Božični čas v Nemčiji ne prinese samo medenjakov in kuhanega vina,
ampak veliko bogatejše kulinarično rajanje in razvajanje,« razlaga Maja
Horvat, vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v Sloveniji.
Pestro, slastno in sladko
Nemci vedno znova dokazujejo, da je njihova kulinarika pestra, slastna
in sladka. V božičnem času si turisti na Bavarskem med drugim zelo radi
privoščijo njihove znamenite krompirjeve cmoke, polnjene s slivami in
vaniljevo kremo, sladkorjem v prahu in makom ali mešanico cimeta in
sladkorja. Sladko jedo tudi v Porenju, od koder izvira specialiteta Mutzen.
Jedo jo še zlasti na karnevalu in na silvestrski večer, ponujajo pa jo
kajpak tudi na božičnih sejmih. Pecivo je podobno našim »miškam«; v
olju ocvremo kroglice testa iz moke, jajc in sladkorja. V hladnem zimskem
času so za številne obvezne tudi žemljice, polnjene s svežimi ribami
iz friteze, predvsem v predalpskem delu Bavarske pa ponujajo
Steckerlfisch, okusno jed na majhni palici, na kateri so ploščiče, postrvi
in skuše. Med Nemci in turisti so zelo priljubljene tudi pečena jabolka,
polnjena z oreščki in božičnimi začimbami ali pečenimi maroni, ki jih
ponujajo na skoraj vseh božičnih sejmih. Slaščica je ne samo slastna,
temveč tudi zdrava, saj vsebuje veliko vlaknin in mineralov.
»Bogata kulinarična ponudba na nemških božičnih sejmih privablja čedalje
več turistov, v Leipzigu, na primer, so na tamkajšnjih božičnih sejmih
lani prodali kar 300.000 litrov toplih napitkov, 180.000 klobas, štirinajst ton
rib ter osem ton praženih mandljev in drugih oreščkov,« pravi Maja Horvat.
Podzemni sejem v vinski kleti
Slovi pa Nemčija tudi po tako imenovanih nenavadnih božičnih sejmih, kot
je med drugim podzemni v Traben-Trarbachu, ki je v 22-kilometrski vinski
kleti. Okrog leta 1900 je mestece ob reki Mozeli poleg francoskega Bordeauxa
veljalo za največjo metropolo trgovine z vinom. Poleg klasičnih dobrot
in okraskov in predvsem vina se obiskovalci lahko razvajajo tudi v tamkajšnjem
velnesu. Zelo je obiskan ekološki božični sejem na berlinskem trgu
Kollwitzplatz in veganski v Leipzigu, Düsseldorfu, Berlinu in Hamburgu.
»Letošnji božično-novoletni prazniki bodo v Nemčiji čarobni, mesta so
praznično okrašena; samo gozdni božični sejem na romantičnem posestvu
Krumme blizu Munstra, denimo, osvetljuje več kot milijon lučk.
Veseli me, da čedalje več Slovenk in Slovencev obišče v adventnem
času nemška mesta in njihove čarobne sejme,« dodaja Maja Horvat.
Duša Podbevšek - Bedrač
Predstavitev slastnega predbožičnega kulinaričnega
razvajanja po nemško sta v Ljubljani »zakuhala« Maja Horvat,
vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v
Sloveniji, in kuharski mojster Primož Dolničar.
Foto: NTO
Lipov list - December 2018
42
Pod drobnogledom
Foto: Dejan Šuc, arhiv Občine Komen/www.slovenia.info
Slikovito naselje Štanjel v komenski občini
Republiški turistični drobnogled TZS
Predpraznični
dobro obiskani Kras
»Na Krasu so kamen, trta in človek od nekdaj povezani. Kamnita kraška zemlja je polna različnih oblik
in barv, najlepših v jeseni, ko naš Kras krasi ruj,« pravi Jože Adamič, uspešen vinogradnik in vinar iz
Komna, nekdaj župan te občine. Kot župan si je zelo prizadeval za urejenost cest, postavitev prijaznih
obcestnih počivališč s klopmi in koši za odpadke, odstranitev divjih odlagališč, turistično promocijo
občine in Krasa ...
In takšen ostaja tudi po upokojitvi. »Imamo kaj pokazati, pri nas in
v bližnji okolici je resnično veliko videti in doživeti, tako v slikovitem
naselju Štanjel kot v kulturnem središču Krasa v Sežani. Smo turistično
zanimivi in veseli nas, da nas obišče iz leta v leto več turistov,
tudi zaradi odličnega terana in značilne kraške kuhinje,« je še dejal
Jože Adamič.
V poznem jesenskem času je Republiški turistični drobnogled Turistične
zveze Slovenije (RTD TZS) obiskal Kras in ugotovil, da je okolje
čisto in urejeno. »Zagotovo še toliko bolj zaradi lokalnih volitev,« je
komentiral Karl Vernik, predsednik RTD TZS. Je bilo pa v tem času na
Krasu še zlasti veselo in okusno na tamkajšnjih dobro obiskanih
osmicah, na katere prihajajo gosti iz Slovenije in Italije.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
Jože Adamič (levo), uspešen vinogradnik in vinar
iz Komna, nekdaj župan te občine,
s podpredsednikom RTD TZS Pavlom Hevko
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
December 2018
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - December 2018
POVEZANI NARAVO!
12. – 14. 4. 2019
Gornja Radgona
5. MEDNARODNI
SEJEM ZELENEGA
TURIZMA IN BIVANJA
SEJEM NATURO 2019 VAS VABI K USPEŠNEMU DRUŽENJU NA NARAVNEM
SREČEVALIŠČU SLOVENIJE, AVSTRIJE, HRVAŠKE IN MADŽARSKE
Bienalni, Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja NATURO, ki ga je v zadnji ponovitvi obiskalo 14.000
obiskovalcev, bo petič potekal v Gornji Radgoni od petka, 12. do nedelje, 14. aprila 2019.
NATURO bo ljubiteljem narave in naravnega ponujal zamisli, opremo, izdelke in napotke za naravne potepe, dejavnosti ter bivanje. Na
živahen in neposreden način bo predstavil turistične destinacije, pohodniške in planinske ture ter rekreacijske in turistične potenciale
gozdov. Vabil bo na taborjenje, k rekreativnim in adrenalinskim športom v naravi, k razvajanju v naravnih zdraviliščih, na turističnih
kmetijah in pri ponudnikih zdrave kulinarike. S prikazi naravne gradnje, opreme za dom in urejanja okolice bo ozelenil bivališča. Telesa
in duha bo oživel z delavnicami zdravilskih in meditativnih praks.
Sočasni sejem LOV in RIBOLOV bo predstavljal lovstvo in ribištvo kot varovanje živali in naravnega okolja, razstava starodobnih vozil
»AVTO-MOTO KLASIKA« pa varovanje tehnične dediščine kot pomemben del trajnostnega turizma.
Razen k predstavitvi vas že sedaj vabimo tudi k obisku. V sodelovanju z agencijo Slo Tours smo za vas pripravili ponudbo za organiziran
ogled sejma, ki vključuje vodenje, prevoz, jutranji prigrizek s toplim napitkom, sejemsko vstopnico, kosilo, degustacije in posebne
nagrade za udeležence izleta.
Informativne cene v evrih glede na vstopno mesto:
Maribor Celje Ljubljana Kranj - Novo mesto Nova Gorica - Koper
29 31 34 35 40
Če pa bi želeli po obisku sejma nadaljevati druženje in spoznati neodkrite turistične destinacije Pomurja, nam sporočite svoje želje in
pričakovanja. Pripravili vam bomo ugodne ponudbe z bogatimi degustacijami, zanimivimi ogledi ali vam organizirali slavnostno večerjo
pri naših partnerskih gostilnah s tradicionalno kulinariko.
Vabljeni k naravnemu sodelovanju!
Več informacij o sejmu NATURO:
mag. Vesna Dajčman, projektni vodja sejma NATURO,
T: +386 2/5642 118,
E: vesna@pomurski-sejem.si, www.naturo.pomurski-sejem.si
Informacije in rezervacije o organiziranem obisku:
izleti@slo-tours.si ali 031 244 111.
www.pomurski-sejem.si
SLOTours
Gospodarsko razstavišče d.o.o., Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana | Več informacij na alpeadria.si
Alpe-Adria
30. sejem za zeleni in aktivni turizem
30. januar — 2. februar 2019
Gospodarsko razstavišče