Revija Lipov list, december 2018

DECEMBER 2018 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Tomaž Štefe, direktor Zavoda

za turizem in kulturo Kranj

Zeleni zgledi

Ivana Bole, glas odgovornega turizma

Inovativno

Medvedu prijazno fotografsko doživetje

Kulinarični kotiček

Prvi kuharski hackaton

Foto: arhiv Zavoda za turizem in kulturo Kranj

ZAKAJ MOJA

KUHARSKAŠOLA?

Kako povečati ugled gostinstva, kako opozoriti na lepoto in pestrost gostinskih

poklicev, kako dvigniti kulturo prehranjevanja in pitja, kako globlje predstaviti

slovenske sestavine, pridelovalce, jedi, povezane obrti, praznike in umetnost, kako

upravičiti sodobne tehnike priprave jedi, kako predstaviti dogajanje v zakulisju

restavracije, kako gostom podati pomen jedi za ohranjanje narodne identitete,

kako v Slovencih vzpostaviti samozavest in ponos v povezavi s slovenstvom?

Vsa ta vprašanja so se mi podila

po glavi že pred desetletjem. In sem

raziskoval, povezoval, nadgrajeval.

Ko sem začutil, da lahko veliko

predam naprej, smo postavili sistem

izobraževanja. Zgornja vprašanja so

postala cilji. Odgovori so bili na dlani.

Ko neko slabo prepoznavno dejavnost

povežeš z bolj prestižno, ji pridaš

nove pomene, ji povečaš ugled. Ko

povežeš gostinstvo z izobraževanjem,

nastane neka nova kakovost, saj se

gostinstvo predstavi kot panoga, za

opravljanje katere moraš imeti določena

znanja. Končno gostinstvo tudi zaradi

prizadevanj mnogih postaja resna,

cenjena dejavnost.

Pa saj obstajajo gostinske šole!

Seveda obstaja formalni sistem

izobraževanja za dijake in študente. Kaj

pa ljubitelji kuhanja, kaj pa predšolski

in osnovnošolski otroci, kaj pa študenti

v zrelih letih, profesionalci, ki hočejo

nadgraditi znanje, želijo pogled od

zunaj? Drugače je podajati zgodbe, ki jih

sam živiš in ustvarjaš, od katerih sam

živiš.

In smo se pripravljali. Določili smo

cilje, časovni načrt, vsebino, način

podajanja vsebin, način vključevanja

udeležencev v delovni proces, trenirali

smo v živo, nastopali drug pred drugim,

se popravljali, nadgrajevali … Ko smo bili

pripravljeni, smo začeli.

Prihajali so otroci od četrtega leta

starosti naprej. Pripravljali so kosila

za svoje starše, veliko zelenjave, pravi

noži, priprava pogrinjkov, novi okusi,

vonjave … »Ne, naš pa jé samo pomfrit

in pohančka,« so razlagali starši in se

čudili, ko je otrok z velikim ponosom

pojedel zelenjavno juho, file ribe, sadno

solatko, zelenjavo, solato … Saj jo je

vendar sam z veliko odgovornostjo

in zavzetostjo tudi pripravil. Ja, to je

mogoče.

Prihajali so kuharski navdušenci,

raziskovali lokalno, odkrivali skrite

pomene jedi, sestavin, dobaviteljev,

se navduševali nad novimi tehnikami,

triki, delili izkušnje, odhajali z novimi

poznanstvi, celo prijatelji, bogatim

znanjem in novimi spoznanji o pomenu

prehranjevanja in vseh odtenkov, ki se

skrivajo v njem. Vračajo se.

Prihajali so profesionalci, po pogled

od zunaj. In smo ga tudi mi dobili.

Prihajali so timi iz podjetij in s

kuhanjem gradili odnose v ekipi. Tudi

nam so pomagali.

Hvala vsem. Ogromno ste nas naučili.

Hvala vsem, ki z gosti delite svoje

prigarane, dragocene izkušnje, znanje in

poglede. Čedalje več nas je. Več ko nas

bo, boljši bomo.

Pa tujci prihajajo na kulinarične

počitnice. Čedalje več jih je … Gremo

naprej.

Informacije in rezervacije:

Vila Podvin

Mošnje 1, 4240 Radovljica

T (08) 384 34 70

E info@vilapodvin.si

www.vilapodvin.si

Vilapodvin

KAZALO

NASLOVNICA

Praznični Kranj

INTERVJU 04-06

Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj

o turističnem razvoju »prestolnice slovenskih Alp«

FOKUS 12-15

TD Radlje ob Dravi: Skrb za lepo okolje

in tesno povezovanje v kraju

TD Cerovo Cer: Vzgoja za spoštljiv odnos do narave

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17

Mirjam Suhadolnik, TD Vrhnika Blagajana:

Vrhnika, njen »prečudni« ljubljeni kraj

TZS 19-20

Zlata kuhalnica: Izjemna ustvarjalnost mladih kuharjev

NAMIG ZA IZLET 26-27

Pomurje – kjer so doma srčni in gostoljubni ljudje

ZELENI ZGLEDI 32-33

Turistična vodnica Ivana Bole,

prejemnica prve nagrade Zeleni mikrofon

INOVATIVNO 34-35

Sejalec 2018: medvedu prijazno fotografsko doživetje

DIGITALNO 36-37

Hitri vodnik za nove uporabnike Snapchata

KULINARIČNI KOTIČEK 38-39

Ustvarjalnost, ki temelji na

medgeneracijskem povezovanju

KULINARIČNI SKOK ČEZ MEJO 41

Čarobni adventni čas v Nemčiji

POD DROBNOGLEDOM 42

Predpraznični dobro obiskani Kras

Lepe

božične

praznike

in srečno

novo leto 2019

UVODNIK

Instagramerji izsesavajo življenje in dušo iz

potovanj. Kako Instagram uničuje potovanja.

Ko se turizem sprevrže v narcisizem.

Številni mediji po vsem svetu so polni žolčnih

naslovov (in prav takšnih vsebin) o korenitih

spremembah, ki so jih v potovanja

oziroma turizem vnesla družbena omrežja,

še zlasti Instagram. S sklepno ugotovitvijo,

da se turizem čedalje bolj spreminja v vrt

človeške nečimrnosti.

V zadnjem dobrem mesecu sem obiskala Istanbul in Budimpešto. In kot vsak

»pravi« turist tudi tamkajšnje največje turistične znamenitosti – v množici preostalih

turistov z bolj kot ne vsega sveta. Zlahka lahko zatrdim, da se je pred mano

razgrnil verodostojen vzorec vedenja turistov. Želela bi se izogniti moraliziranju, a

obenem komajda oporekam uvodoma nanizanim naslovom ...

Od nekdaj se v destinacijah, ki jih obiskujemo, postavljamo pred fotografske

objektive. A poziranje se je v zadnjih letih privzdignilo na drugo raven. Zdi se, da so

pokrajine, stavbe, arhitektura, kultura ..., za številne turiste le še – kulise. Fotografije

ne sporočajo več osupljivih motivov narave ali zgodb preteklosti, temveč sporočajo:

»Poglej me, kje sem, poglej me, kako neopisljivo fantastično se imam tukaj!«

Neopisljivo bržkone dobesedno, ker kratka spremna besedila ob objavah na

družbenih medijih ne zmorejo globljih opisov zanimivosti in njihovega doživljanja,

temveč bolj kot ne zgolj zgoščene presežnike, kot so fantastično, božansko,

čudovito, popolno ... In v središču te popolne slike je – JAZ. Različni motivi (kulise)

in – JAZ. »Ja, res je lepa tale palača Topkapi, ampak poglej mene!!!«

Številni se skozi žlahtno zgodovino sprehajajo s pametnim telefonom pred nosom

(ali na palici) in jo ves čas spremljajo na zaslonu; številni so opazno na preži

za lokacijo, kjer bodo naredili najboljši sebek (selfie) z najširšim nasmehom na

svetu; številni na enem mestu zamenjajo niz različnih poz in po vsakem posnetku

preverjajo želeno podobo na zaslonu.

Koncentracija tolikšne človeške nečimrnosti seveda poraja vprašanja. Na primer:

Koliko ljudi potuje še zlasti zato, ker lahko novico o tem po družbenih omrežjih

sporočijo na stotine (tisoče) sledilcem? Prej si pokazal fotografski album s potovanja

družini in peščici prijateljev – in to je bilo približno to. Potovanja so večinoma

morala biti obrnjena bolj »navznoter« (potovanja zaradi sebe) kot »navzven«

(potovanja zaradi drugih). In res: britanski časnik The Independent je lani objavil

izsledke raziskave, po kateri je instamagrabilnost destinacije ključni razlog, da jo

milenijci obiščejo (40 odstotkov sodelujočih jo je navedlo kot glavni razlog). Razumljivo

je, da destinacije iščejo in promovirajo lokacije, ki so najbolj privlačne za

posnetke na Instagramu (torej instagramabilne lokacije), da je Instagram butler,

ki vas popelje do top instagramabilnih lokacij, čisto resna služba, da so namigi za

najboljše sebke nekaj povsem normalnega.

Na razvoj turizma, kakršnega spodbuja priljubljenost družbenih omrežij, imam

svoj osebni pogled – in kar zadeva potovanja na osebni ravni, sem malce bolj v

analogni dobi. A destinacije, ki lovijo čedalje večjo digitalno generacijo, bodo ob

teh spremembah težko prepadene, mogoče celo zgrožene, če bodo želele uspešen

razvoj. Zato pomislite: Ali že imate izbor najboljših instagramabilnih lokacij?

Mateja Gruden, urednica

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici februarja

2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja

2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

3

Kazalo / Uvodnik

4

Intervju

Foto: Tania Mendillo

Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj

Kranj – prestolnica

slovenskih Alp

Kranj, prestolnica slovenskih Alp in gorenjska metropola. Nekoč najpomembnejše mesto na območju zdajšnje

Slovenije. Mesto, ki diha z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom. Mesto z enim najglobljih

mestnih kanjonov v Evropi. Mesto s turistično zgodbo v – rovih. Mesto z eno najbolj pravilnih silhuet na svetu.

Obenem pa mesto, ki še zdaleč ni uresničilo vseh potencialov, ki jih premore. A turizem je v vzponu: v zadnjih

letih se število turistov in njihovih prenočitev v Kranju vztrajno in vidno povečuje. O turistični podobi Kranja,

njegovem razvoju v turistično mesto in potencialih, ki jih premore zanj, smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda

za turizem kulturo Kranj Tomažem Štefetom.

Glede na to, da se bliža konec leta – kako ste zadovoljni s turističnim

obiskom v letošnjem letu?

Kranj je imel v zadnjih štirih, petih letih eno največjih rasti turizma v

Sloveniji, pri čemer se je rast slovenskega turizma povečevala hitreje

od svetovnega povprečja. V Kranju se je število turističnih prenočitev

v tem času podvojilo: s približno 50.000 na leto na več kot 100.000;

lani smo prvič presegli to številko. Pred nekaj leti je bila povprečna

zasedenost turističnih ležišč v Kranju 12-odstotna, zdaj je 30- do

32-odstotna, kar je slovensko povprečje. Povprečna rast prenočitev

(in prihodov) turistov je bila v zadnjih letih približno dvajsetodstotna.

Doba bivanja se je podaljšala z 1,5 na 1,9 dneva.

Čemu predvsem pripisujete takšno rast?

Spletu različnih dejavnikov: gotovo rasti turizma po svetu in v Sloveniji;

poudariti želim tudi odlično delo kranjskih hotelirjev, saj so sami

vložili precej dela v promocijo in s tem spodbudili povečanje števila

gostov. Naposled pa upam, da je k rasti prispevalo tudi dobro delo

Zavoda za turizem in kulturo Kranj in Občine Kranj. Na Zavodu smo

se v zadnjih letih veliko ukvarjali z identiteto Kranja, postavili smo

ključne stebre turistične ponudbe in občutno povečali promocijo

destinacije.

Kakšna pa je turistična podoba Kranja z vidika obiska v tem letu:

od kod prihajajo turisti, zakaj obiskujejo Kranj, kaj počnejo ...?

Uradni podatki o strukturi gostov so razmeroma skopi, saj nam povedo

predvsem to, od kod prihajajo. Nič pa nam ne povedo o življenjskem

slogu obiskovalcev, o tem, zakaj prihajajo v Kranj, kaj počnejo ... Takšne

podatke lahko zbiramo le na podlagi pogovorov s turističnimi ponudniki.

Če se omejim na uradne podatke, so med tujimi turisti po številu

prihodov in prenočitev na prvem mestu skupine iz Južne Koreje. Ti večinoma

v Kranju le prespijo, v starem jedru jih je opaziti poredkoma,

bolj kot ne le, ko se fotografirajo, ne zahajajo pa v kavarne, restavracije,

na oglede zanimivosti. So prehodni gostje, tu se ustavijo na potovanju

po Sloveniji oziroma Evropi. Sicer so v Sloveniji, tudi v Kranju, lani snemali

priljubljeno južnokorejsko televizijsko nadaljevanko Črni vitez

(Black Knight), letos pa so Slovenijo in Kranj obiskale južnokorejske

Lipov list - December 2018

zvezdnice, dekleta iz glasbene skupine Red Velvet. Tako da pripravljamo

produkta za južnokorejske goste, ki bosta vezana na lokacije, kjer so

snemali nadaljevalko oziroma ki so jih obiskale članice skupine. Na drugem

mestu po številu prenočitev in prihodov so skupine iz Srbije – dijakov

in študentov na strokovnih izletih, ter Madžarov in Poljakov, ki

prihajajo pozimi smučat na Krvavec. Precej je poslovnih gostov, saj ima

Kranj kot tretje največje slovensko mesto precej močnih podjetij, tudi v

tuji lasti, v bližini je brniško letališče, zato tukaj prenočuje precej pilotov

in drugega letališkega osebja ... Zelo močan je tudi segment športnega

turizma, saj ima Kranj odlično športno infrastrukturo.

Kaj pa klasični turisti, ki prihajajo na počitnice, izlete, na oddih?

Takšnih bi si želeli občutno več. Med zdajšnjimi prevladujejo turisti, ki

v Kranju prespijo zaradi bližine letališča, takšni, ki ga obiščejo za konec

tedna ali so nastanjeni v Kranju in od tod raziskujejo Slovenijo.

Kar nekaj je tudi dnevnih gostov, ki so nastanjeni večinoma v Ljubljani

ali na Bledu in obiščejo Kranj za nekaj ur. Najbolj »vidni« so seveda

gostje, ki pridejo v skupinah, pri čemer smo letos opazili zanimiv

trend: število turističnih vodenj po mestu se je podvojilo, število obiskovalcev

na njih pa prepolovilo. Imeli smo torej veliko več skupin z

manj udeleženci. Upam, da je to znak, da prehajamo iz destinacije za

masovni turizem v destinacijo za individualne obiskovalce.

Kranj poudarjate kot prestolnico slovenskih Alp in središče Gorenjske;

kot mesto v osrčju narave; kot Prešernovo mesto; kot

središče športnih priprav. Pa se najprej zadrživa pri Alpah:

»Kranj je edino mesto v Sloveniji, iz katerega seže oko na Triglav,

Stol ter Grintavec,« poudarjate na Zavodu.

Kranj je prestolnica Gorenjske in slovenskih Alp. Naj bom malce kritičen:

ne vem, kaj je počel zadnjih dvajset let, da je v med ljudmi izgubil

status gorenjske metropole. Prestolnica slovenskih Alp? Ko smo se

ukvarjali z identiteto Kranja, je bilo veliko dvomov, ali se lahko identificiramo

s tem. A zakaj priti v Kranj? Ker lahko od tod skočiš na Bled, v

Bohinj, smučaš v Kranjski Gori ali na Krvavcu, lahko kolesariš, hodiš v

hribe (kolesarjenje in pohodništvo sta za Kranj zelo pomembna produkta),

obenem pa si v mestu – sredi zgodovine in kulture. In Kranj je

zelo »alpski«: med večjimi slovenskimi mesti ima najbolj alpski značaj,

alpsko silhueto mesta, razgled na Alpe in značilno alpsko podnebje.

»Prestolnica slovenskih Alp« je tudi hiter odgovor na vprašanje (tujega)

turista, zakaj priti v Kranj. Je dobra iztočnica za daljši opis, kaj lahko

v mestu počne. Poleg tega pa je dober motiv za nadaljnji razvoj

kranjske turistične ponudbe. Je preprost odgovor na vprašanje, kaj

naj trgovci ponujajo v Kranju: to, kar bi turist pričakoval, da lahko kupi

v trgovinah središča slovenskih Alp.

A Kranj je vendarle »Prešernovo mesto«?

France Prešeren je v tujini premalo promoviran. Opažam, da je zakoreninjeno

prepričanje, da je Prešeren zaradi pisanja v slovenskem jeziku

zanimiv samo za Slovence, ne pa tudi za tujce. Po mojem mnenju

je skrajni čas, da opustimo takšno razmišljanje. Ko potujem po

svetu, me vselej zanimajo največji pesniki, pisatelji, slikarji, režiserji ...

držav, ki jih obiskujem. Prešeren je eno največjih slovenskih imen,

zato ga tuji turisti ne bi smeli spregledati. V Kranju smo zelo ponosni

nanj, Kranjčani čutimo, da je Kranj Prešernovo mesto in varuh njegove

dediščine. V mestu je Prešernova hiša, kjer je pesnik živel ob koncu

svojega življenja in v kateri je še ohranjeno originalno pohištvo iz tistega

časa. Pokopan je v Prešernovem gaju, spominskem parku, kjer

je tudi njegov spomenik. Pred Prešernovim gledališčem (ki je eno

najboljših slovenskih gledališč) je največji spomenik Prešernu na svetu.

V mestu je Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost,

ki hrani in razstavlja njihova dela; v njej je torej na ogled najboljše iz

sodobne slovenske likovne umetnosti. V mestni knjižnici, eni najlepših

knjižnic v Sloveniji, edini hranijo zbirko vsega, kar je pesnik izdal in

kar je bilo napisanega o njem. S Prešernom je povezan eden najodmevnejših

dogodkov v Kranju: Prešernov smenj, ki je 8. februarja, na

kulturni dan, in ki ga v povprečju obišče tudi do 30.000 ljudi, iz Kranja,

od drugod iz Slovenije, v zadnjih letih pa tudi iz tujine. Na njem prebivalci

Kranja recitirajo Prešernovo poezijo, se mu poklonijo na njegovem

grobu, odenejo se v oblačila iz Prešernovega časa. Zvečer

imamo pogovor z aktualnimi Prešernovimi nagrajenci – medtem ko

je v Cankarjevem domu večer pred tem po navadi prava drama, je

tukaj eno samo veselje (nasmeh). Svetlobno okrasje Prešernega decembra

so tudi verzi iz Prešernovih pesmi.

Ponujate tudi kakšen turistični produkt, tematsko doživetje, vezano

na Franceta Prešerna?

V Kranju je prisotno izjemno spoštovanje do Prešerna in kulturne dediščine

na splošno. Bile so pobude, da bi se Prešerna bolj populariziralo,

a so bile zavrnjene kot premalo strokovne. Je pa Prešeren, na primer,

ena od figur na ogledih obogatene resničnosti (augmented reality ali

AR; tehnologija, ki s pomočjo pametnih naprav nadgradi sliko resničnega

sveta – s pomočjo aplikacije AR Kranj lahko obiskovalci doživijo

interakcijo med resničnim in digitalnim svetom, s poudarkom na kranjskih

znamenitostih, op. p.); pokaže se v 3-D obliki, pove o svoji hiši ...,

imamo tudi tematski ogled Kranja »Po Prešernovi poti«. Na pomislek, v

kolikšni meri lahko populariziramo Prešerna, bi odgovoril: popularizacija

da, a z veliko dozo previdnosti in strokovnosti.

Katere pa so še druge ključne kulturno-zgodovinske zanimivosti

mesta?

Prepričan sem, da bi staro mestno jedro, ki je bilo pred časom obnovljeno,

zlahka »zaposlilo« turista za podaljšan konec tedna. Ima lep Glavni

trg, čedalje več zanimivih butičnih trgovinic in ateljejev, kavarn ... Tukaj je

sedež Gorenjskega muzeja, ki ima v mestu tri stavbe: Prešernovo hišo,

v Mestni hiši ima zanimivo etnološko zbirko, v kateri je najti več »sladkorčkov«,

kot je, denimo, instalacija, ki prikazuje, kako hudič brusi

babi jezik – značilen slovenski motiv, pogost na panjskih končnicah;

na gradu Khislstein, kjer je središče muzeja, je razstava Prelepa Gorenjska,

zgodba o tukajšnji pokrajini in ljudeh, na gradu pa je na

ogled tudi izjemna najdba: poznoantična oklepa, redki ohranjeni

najdbi elite 6. stoletja, ko je bil tedanji Kranj največje središče Slovanov

na območju zdajšnje Slovenije. Redko kdo tudi ve, da ima Kranj

več kot šest tisoč let neprekinjene zgodovine, s čimer je eno najstarejših

slovenskih mest. Zelo zanimiva je kostnica pri cerkvi sv. Kancijana

z ostanki največjega slovanskega grobišča v Sloveniji. Cerkev

(eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem

in zgled številnim pozneje zgrajenim cerkvam, op. p.) je sicer

osrednja dominanta Kranja. Med osrednjimi zanimivostmi mesta

je kanjon Kokre, ki je drugi najgloblji mestni kanjon v Evropi, takoj za

luksemburškim. Prijeten je za sprehode, ima pa še izjemen potencial

za nadaljnji razvoj. Pa seveda obnovljeni rovi pod starim Kranjem, ki

so bili v drugi svetovni vojni zaklonišče; v njih je mogoče tudi doživeti

simulacijo bombnega napada, sicer pa v njih prirejamo različne

dogodke. Po ocenah turistov so naša največja turistična privlačnost.

Omenil sem že Galerijo Prešernovih nagrajencev, knjižnico, Prešernov

Veduta Kranja s Kamniško-Savinjskimi Alpami v ozadju

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

5

Intervju


6

Intervju

gaj, kjer sta pokopana še dva vélika moža: pesnik Simon Jenko (v Kranju

je tudi hiša, v kateri je ob koncu življenja prebival; o tem še ustvarjamo

turistično zgodbo) in Janez Puhar, prvi slovenski fotograf in izumitelj

ene od metod fotografije na steklo. Naj omenim še posebno

zanimivost: Jamski laboratorij Tular, v katerem Gregor Aljančič, priznani

kranjski biolog, nadaljuje tradicijo svojega očeta in raziskuje življenje

človeške ribice. To bi lahko bila svetovna zanimivost – ob, seveda,

omejenem obisku. Sicer pa je zanimivost starega Kranja, ki je umeščen

na skali nad dvema rekama, Kokro in Savo, tudi njegova veduta:

z razgledišča na Laborah je lepo vidno, da je zelo pravilno zgrajen, da

ima eno najpravilnejših silhuet mesta na svetu. Cerkveni in drugi stolpi

so v sozvočju in v proporcih z gorami v ozadju. Če se ozreva v

okolico Kranja, pa naj poleg romarskega Sv. Jošta in Šmarjetne gore

poudarim še zlasti hrib Jamnik s cerkvico, enega najpogosteje fotografiranih

motivov v Sloveniji, in Posestvo Brdo, ki je pravzaprav destinacija

v destinaciji, s poudarkom na kongresnem turizmu in državniških

dogodkih, je pa tudi izjemno prijetno za sprehode, poleg tega

ponuja že nekaj odličnih doživetij, kot sta kulinarična košarica dobrot

in vožnja z električnim avtomobilom in kočijo.

Poudarili ste že pomembnost športnega turizma; tudi promovirate

se kot »središče športnih priprav« ...

Kranj ima izjemno dobro športno infrastrukturo: stadion z nogometnim

igriščem, atletsko stezo, poletnim in pokritim olimpijskim bazenom

(ima eno najboljših plavalnih infrastruktur v Sloveniji), več športnih

dvoran – na Zlatem polju je vsako leto svetovni pokal v športnem

plezanju, dvorana je na Planini, Brdo ima odlično infrastrukturo za

nogometne treninge, tukaj je smučarska skakalnica, veliko je športnih

klubov. V Kranju je vse leto precej različnih tekem, kar pomeni

precej gostov iz segmenta športnega turizma. Letos smo, na primer,

v Kranju gostili t. i. Masters, svetovno veteransko prvenstvo v plavanju

in vaterpolu, na katerem se je zbralo okrog šest tisoč udeležencev.

V Kranj tradicionalno prihaja na priprave srbska reprezentanca v

vaterpolu, ki je aktualna olimpijska prvakinja.

Čedalje bolj promovirate tudi kulinariko?

V ospredju kranjske kulinarike je seveda zgodba o kranjski klobasi. Ko je

cesar Franc Jožef potoval skozi našo deželo, se je ustavil v skromnem

gostišču v Kranju. V njem so se prestrašili tako imenitnega obiska in se

opravičili: »Nič posebnega nimamo ponuditi cesarju!« A on je dejal:

»Ponudite mi to, kar imate.« In postregli so mu z navadno klobaso. A on

je dejal: »To ni navadna klobasa, to je kranjska klobasa! Bodite ponosni

nanjo!« In v Kranju je družina Arvaj, ki izdeluje najboljše kranjske klobase

v Sloveniji. Kranjska klobasa je tudi del kulinaričnega Kranjskega tria,

ki smo ga razvili: skupaj s kranjskimi štruklji, ki se pripravljajo na poseben

način, in Kranjskim pivom. Želimo si, da bi imele vse kranjske gostilne

(kar nekaj jih slovi po odlični hrani) v ponudbi Kranjski trio; za zdaj

ga ima samo ena. Poleg tega je Kranj poznan po odličnih slaščicah; v

mestu je nekaj kavarn, kjer pripravljajo izvrstne sladice. V okolici mesta

je tudi ena najbolj znanih slovenskih gostiln, Krištof.

Koliko pa skrbite za živahno vzdušje v mestu s prireditvami in

dogodki na splošno?

V Kranju se med letom zvrsti več večjih prireditev. Naj nanizam nekatere

največje od začetka do konca leta: Prešernov smenj, pustni karneval,

Teden slovenske drame, na katerega pridejo gledališke skupine

z vsega sveta, spuščanje gregorčkov po Kokri na ta slovenski dan

ljubezni, sprejem športnikov po sklepnih tekmah svetovnega pokala

v Planici, Teden mladih s koncerti in drugimi aktivnostmi, Mesec ljubiteljske

kulture, v katerem predstavijo svoje delo različne ljubiteljske

skupine, od gledaliških do folklornih in drugih, poletni Kranfest, osrednji

gorenjski festival kulture, športa in kulinarike, Jazz kamp, Festival

športa, Festival likovne umetnosti, dogodki v Rovih pod Starim Kranjem,

kot je denimo Vinska pot, in Prešerni december, ki sklene leto.

Kranj je na približno polovici poti med Ljubljano in Bledom, dvema

najmočnejšima turističnima krajema v Sloveniji. To je njegova

prednost, obenem pa tudi slabost, ker ga lahko zaradi tega

marsikdo obide. Kako vam uspeva iz tega izvleči predvsem

prednosti?

Mislim, da je to še zlasti potencial, ki pa nam ga še ni uspelo dovolj

izkoristiti. V Ljubljani in na Bledu je izjemno veliko turistov, a le redki

od njih obiščejo Kranj. Prizadevati si moramo, da bomo med tujimi

turisti ustvarili percepcijo Kranja kot prestolnice Gorenjske in slovenskih

Alp; da ga poudarimo kot mesto, ki je bilo nekoč najpomembnejše

na območju zdajšnje Slovenije.

V ospredju promocije slovenskega turizma so petzvezdična doživetja;

kakšne temelje za njihov razvoj premore Kranj?

Zelo dobre. Imamo že »kocke«, ki sem jih naštel; med njimi jih je kar nekaj,

ki so že petzvezdična doživetja, kot je denimo Prešernov smenj. Lahko

bi rekli, da imamo takšnih doživetij za cel koš, a obenem moramo biti

realni: za celovita doživetja, večdnevna, smo šele na začetku poti.

Kaj pa si obetate pri razvoju Kranja v prihodnjih letih?

Imamo priložnost, da razvijemo Kranj v turistično mesto na podlagi

trajnostnega razvoja. Veseli me, da ustvarjamo v mestu, kjer je razlika

med zdajšnjim in optimalnim stanjem še velika. Če pogledamo

število prenočitev, je še veliko prostora za rast – ocenjujem, da bi

bilo še vedno v trajnostnih okvirih, če bi dosegli okoli pol milijona

prenočitev na leto. Na ravni ponudbe pa upam, da bo v prihodnjih

letih urejen kanjon Kokre, kar bo zelo velika naložba, v skladu s kulturnimi

in naravovarstvenimi smernicami. Nadejam se ureditve

plovnega režima na Savi, ki bi omogočil začetek vodnih aktivnosti

na reki. Potrebne bi bile naložbe v športno infrastrukturo, saj je na

tem področju povpraševanje že večje od ponudbe. In želim si, da bi

se v starem jedru odprlo nekaj manjših butičnih nastanitev, da bi

turisti bolj soustvarjali vzdušje v njem, in navsezadnje prinesli vanj

tudi večjo kupno moč.

Mateja Gruden

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Foto: Luka Dakskobler/arhiv

Zavoda za turizem in kulturo Kranj

Rovi pod starim Kranjem , po mnenju obiskovalcev največja

turistična privlačnost Kranja

Kanjon Kokre, drugi najgloblji mestni kanjon v Evropi


Peter Misja, predsednik

TZS, naj prostovoljec

leta 2018

7

Aktualno

V petek, 7. decembra, so v državnem zboru podelili priznanja za »najzaslužnejše društvene delavce – prostovoljce«

v letu 2018. Med njimi je tudi Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS).

Peter Misja je v Sloveniji, pa tudi zunaj njenih meja poznan kot izjemno

prodoren župan Občine Podčetrtek. S svojo jasno vizijo, delavnostjo,

dobro intuicijo ter modrimi in preudarnimi odločitvami je

občino popeljal med najrazvitejša turistična območja v Sloveniji. To

dokazujejo številna domača in mednarodna priznanja. Pa ne le to; še

večji in merljivejši rezultat so zadovoljni občani in številni turisti, ki jih

je v občini Podčetrtek iz leta v leto več.

Kot bi dejal Peter Misja, je vse to plod skupnega dela, sodelovanja in

brcanja na isti gol. V Podčetrtku se namreč lahko pohvalijo, da lokalna

politika in turistično gospodarstvo delata z roko v roki. Svoj del k prepoznavnosti

turistične občine pa prispevajo še Turizem Podčetrtek in

turistična društva, ki jim Peter Misja s svojim znanjem, idejami in pobudami

že leta trdno stoji ob strani.

Je aktiven član Turističnega društva Podčetrtek, ki deluje že več kot

110 let. V mladih letih je namenil veliko prostovoljskih ur organizaciji

prireditev v domačem kraju in občini. Zdaj je že dalj časa v upravnem

odboru društva in kot eden njegovih vodilnih članov prispeva velik

delež k njegovemu dobremu delu.

Njegov prispevek k razvoju turizma so prepoznali tudi v slovenskem

prostoru in ga leta 2010 izvolili za predsednika TZS. To funkcijo opravlja

prostovoljsko že osem let, tako, kot zna le on, srčno in s posebnim

posluhom za turizem, razvoj in blaginjo ljudi. Pogosto in rad je med

njimi; tudi na številnih prireditvah, ki jih prirejajo turistična društva. V

vlogi predsednika TZS je poleg tega aktivno sodeloval pri pripravi

zdajšnje Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021,

na letošnjih Dnevih slovenskega turizma v Portorožu pa je prejel najvišje

priznanje v turizmu – za izjemen prispevek k razvoju slovenske

turistične društvene organizacije.

L. L.

Foto: Iztok Pipan

Peter Misja ob prejemu priznanja, ob njem (desno) podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan


8

Vogel (fotografija je simbolična)

Aktualno

Smučišča na pragu nove sezone

Najbolj zagreti so

že stopili na smuči

Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info

V lanski sezoni sta visokogorski smučarski središči Kanin in Vogel začeli obratovati že 10. in 11. novembra, letos

pa upravljavcem smučišč vremenske razmere niso bile tako zelo naklonjene; na smuko je bilo treba počakati

do konca novembra oziroma začetka decembra, ko so prve žičniške naprave zagnali na Golteh, Rogli, Kaninu,

Krvavcu in Mariborskem Pohorju.

Po dolgih letih sorazmerno skromnega vlaganja v infrastrukturo v

smučarskih središčih v tej sezoni odpirajo novi žičniški napravi – vlečnici

Konta na Voglu in Brsnina v Kranjski Gori. Pomembna pridobitev

na Mariborskem Pohorju je celovit zasneževalni sistem, ki bo zagotavljal

zasnežitev spodnjega dela smučišča in Arene tudi pri temperaturah

nad lediščem.

Kot so ugotavljali na novinarski konferenci Zbornice gorskih centrov,

Združenja slovenskih žičničarjev in GIZ Pohodništvo&kolesarjenje

pred začetkom smučarske sezone 2018/2019, pa so se v središčih pripravili

na novo sezono z večjo urejenostjo smučarskih prog in dodatno

ponudbo storitev in zabave. Na Rogli bodo na voljo nov, pokrit

90-metrski transportni trak, odprli so popolnoma prenovljene sobe

hotela Rogla ter novo parkirišče za avtodome. Na Golteh je največja

pridobitev dvanajst novih apartmajev.

Prodaja skupnih vozovnic, s katerimi je mogoče smučati v vseh večjih

in večini manjših smučarskih centrov v Sloveniji, se je začela že pred

časom. Skupne vozovnice so sicer naslednje: družinske sezonske smučarske

vozovnice (ESSV): obstaja več različnih kombinacij, za različno

številne družine in partnerstva; individualne sezonske smučarske vozovnice

(ESSV): za odrasle, otroke, mladino in starejše; večdnevne smučarske

vozovnice (EVSV): 2- do 7-dnevne vozovnice, ki jih smučarji izkoristijo

v zaporednih dneh na poljubnih smučiščih; tudi te so na voljo za

štiri starostne kategorije smučarjev; 5-dnevna/sezono (EVSV): vozovnica,

ki jo je mogoče uporabiti v različnih dneh v sezoni na različnih smučiščih

(za odrasle, otroke, mladino in starejše). Vse skupne vozovnice so

naprodaj na blagajnah večjih smučarskih središč in na sedežu Združenja

slovenskih žičničarjev na Dimičevi 13 v Ljubljani (stavba Gospodarske

zbornice Slovenije).

L. L.

Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora/www.slovenia.info

Kranjska Gora (fotografija je simbolična)


Slovenija dobila prvi

mednarodni gastronomski

vodnik Gault & Millau

9

Aktualno

Slovenija je prejšnji mesec dobila prvi neodvisni gastronomski vodnik Gault & Millau (v slovenskem in angleškem

jeziku). Na dogodku v sklopu Ljubljana Gourmet Festivala, ki je letos drugo leto zapored razgibal

novembrsko dogajanje v glavnem mestu, so poleg predstavitve vodnika podelili prve kuharske kape in

priznanja tistim, ki na področju gastronomije Slovenije najbolj izstopajo.

Gault & Millau je eden od treh najvplivnejših mednarodnih vodnikov

v svetu gastronomije. V zadnjih osmih mesecih so anonimni

inšpektorji prečesali Slovenijo in neodvisno ocenili kar 130 restavracij,

50 priljubljenih zbirališč (t. i. »pop-up«), 50 vrhunskih vinskih

kleti in 15 malih pivovarn.

Vodnik Gault & Millau je prepoznan po kuharskih kapah, ki jih dodeljuje

restavracijam. Restavracije, ki izpolnjujejo njegove kriterije,

lahko pridobijo od ene do pet kuharskih kap in so uvrščene v vodnik.

Način ocenjevanja je standardiziran in je za vse države enak.

Restavracije ocenjuje tudi s točkami; najvišja mogoča ocena je 20.

Najvišjo mogočo oceno dobijo le redki, v slovenski izdaji vodnika

je bila najvišja ocena 17,5.

Najboljši restavraciji: Hiša Franko in Gostilna pri Lojzetu

To oceno sta dobili dve restavraciji, Hiša Franko v Kobaridu in Gostilna

pri Lojzetu na dvorcu Zemono, ki so jima sicer prisodili štiri

kape. Toliko, a s pol točke manj, so jih dobile še štiri restavracije:

Hiša Denk, Ošterija Debeluh, Mak in Strelec.

Tomaž Kavčič, kuharski šef Gostilne pri Lojzetu na dvorcu Zemono

Za kuharja leta so razglasili Igorja Jagodica iz restavracije Strelec,

za kuharico tradicije Meto Repovž iz gostilne Repovž, kuhar prihodnosti

je postal David Vračko iz restavracije Mak, mladi talent je

Mojmir Mark Šiftar iz restavracije Evergreen, za prispevek k razvoju

slovenske kulinarike so nagradili Janeza Bratovža iz restavracije JB,

za najboljšega natakarja so razglasili Matica Šubica iz restavracije

Maxim, za najboljše »pop-up« zbirališče pa Odprto kuhno.

Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info

Vrhunska kulinarika Ane Roš in Hiše Franko v Kobaridu

Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info

Potni list za svet gastronomije

Za prihod tega svetovno prepoznavnega in uglednega vodnika v

Slovenijo gre zahvala Miri Šemić, eni najvidnejših slovenskih vinskih

strokovnjakinj pri nas, ki je ob tej priložnosti poudarila velik

pomen vodnika za slovensko gastronomijo. Po njenih besedah

pomeni poklon slovenski hrani in slovenskemu vinu, saj imamo,

kot pravi, »kaj pokazati in kaj pokusiti. Slovenija si je zaslužila takšno

knjigo.« Poudarila je še, da je Slovenija s tem vodnikom dobila

rumeni potni list za svet gastronomije.

Gastronomija v ospredju trženja v letih 2020 in 2021

Projekt je potekal ob podpori Slovenske turistične organizacije

(STO), ki je v zadnjem času naredila velike korake pri razvoju in

intenzivni promociji gastronomije – s podporo mednarodnih priznanih

slovenskih vrhunskih kuharskih mojstrov z Ano Roš na

čelu, razvojem kulinaričnih festivalov in nedavno razglasitvijo Slovenije

kot Evropske gastronomske regije 2021. Gastronomija bo

tudi nova trženjska tema Slovenske turistične organizacije v letih

2020 in 2021.

TTA


10

Aktualno

Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info

Moč zemlje

Slovenijo bo v prvi

polovici prihodnjega

leta promoviral

National Geographic

Slovenska turistična organizacija (STO) je oktobra z medijsko hišo National Geographic podpisala pogodbo

o promociji Slovenije. Predstavitev Slovenije bo temeljila na štirih naravnih elementih: zraku (gore),

vodi (reke in morje), zemlji (podzemni svet in vinorodna pokrajina) in ognju (kulinarika).

STO želi skladno z vizijo in cilji Strategije trajnostne rasti slovenskega

turizma 2017–2021 okrepiti zavedanje o Sloveniji kot zeleni, butični

destinaciji izjemnih naravnih lepot in edinstvenih petzvezdičnih doživetij

– daleč proč od množičnega turizma in netrajnostnih konceptov,

deželi, ki ustreza tudi zahtevnejšim gostom.

Večkanalna digitalna kampanja v sodelovanju z uglednim in vplivnim

National Geographicom je del prizadevanj za uresničevanje te

vizije in ciljev. Njen ključni namen je poglabljanje zavedanja o Sloveniji

kot o zeleni, aktivni in zdravi destinaciji za petzvezdična doživetja

skozi pripovedovanje zgodb prek vrhunskih video- in fotovsebin.

Skladno z razpisno dokumentacijo in pogodbo bo National Geographic

Europe Ltd izvedel produkcijo video- in fotovsebin za kampanjo.

Ta se bo na digitalnih kanalih National Geographica začela 14.

januarja prihodnje leto in bo trajala do 21. aprila 2019. STO želi prek

kampanje nagovoriti ključne ciljne trge slovenskega turizma, in sicer

uporabnike iz Nemčije, Avstrije, Italije, Francije, Velike Britanije in ZDA.

V okviru kampanje bo ustvarjenih najmanj 685.000 videoprikazov,

več kot šest milijonov prikazov pasičnih oglasov, za najmanj 21 dni

bodo podobe Slovenije prevzele vrsto pristajalnih strani spletnih

portalov National Geographica, poleg tega bodo vsebine objavljene

na družbenih kanalih National Geographica Facebook Travel, Instagram

Adventure in Twitter.

TTA

Moč voda

Foto: Barbara Kožar/www.slovenia.info


11

Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info

Aktualno

Klekljanje čipk v Sloveniji na Unescovem seznamu

Konec novembra so na zasedanju v Port Louisu na Mavriciju na Unescov

seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisali klekljanje

čipk v Sloveniji in veščino suhozidne gradnje. Slovenija je nominacijo

v formalni postopek pri Unescu vložila marca leta 2017. Vpis pomeni

posebno priznanje vsem umetnicam klekljanja, ki veščino že stoletja

prenašajo iz roda v rod.

Ohranjanje in ovrednotenje rudarske dediščine

Sedem partnerjev iz Hrvaške in Slovenije je tudi uradno začelo projekt

»Mine Tour – Aktivno ohranjanje in vrednotenje naravne in kulturne dediščine

rudnikov in rudarstva za razvoj trajnostnega turizma«, ki spodbuja

revitalizacijo, ohranjanje in promocijo rudarskih spomenikov kulturne

in naravne dediščine iz Labina na Hrvaškem in Litije s pomočjo novih

turističnih proizvodov. Projekt v okviru Programa sodelovanja Interreg

Slovenija–Hrvaška v višini 85 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni

razvoj (ESRR); vrednost projekta je sicer 1.144.622,45 evra.

Ohranjanje in trajnostna uporaba naravnih in kulturnih virov je ena od

štirih prednostnih osi Programa sodelovanja Interreg Slovenija–Hrvaška.

Projekt Mine Tour obravnava izziv neizkoriščenega turističnega potenciala

rudarske dediščine na obrobnih področjih programskega območja

naravnega spomenika rudnika Sitarjevec v Litiji in kulturnega spomenika

Šoht v Labinu, ki sta v slabem stanju. Projekt bo povezal spomenika, javne

in zasebne deležnike turizma, lokalni gospodarstvi in lokalni skupnosti, ki

jih združuje skupna rudarska preteklost, v edinstven turistični proizvod.

Projekt Mine Tour se je začel septembra letos in bo trajal do 28. februarja

2021. Neizkoriščeni potencial rudarske dediščine obeh krajev bo povezal

z vzpostavitvijo nove čezmejne mreže. Cilj projekta je boljše ohranjanje

Klekljanje čipk

Čipke so svojevrsten izraz umetnosti. V Sloveniji že stoletja pod prsti

klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se

prenaša iz roda v rod. Zibelka slovenske čipkarske tradicije je Idrija, od

koder izhaja znamenita idrijska čipka. Tu že več kot 140 let deluje Čipkarska

šola, poklon klekljanim mojstrovinam pa je tudi vsakoletni Festival

idrijske čipke. Klekljarsko znanje se je razširilo tudi v bližnje Žiri,

kjer imajo prav tako čipkarsko šolo z več kot stoletno tradicijo, ter v

Železnike, kjer v juliju priredijo Čipkarske dneve.

Suhozidna gradnja

Suhozidna gradnja je način gradnje brez uporabe veziva; skrivnost

njene trdnosti je v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je

skoraj v vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na

Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena

na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine in povezuje

osem evropskih držav, tudi Slovenijo.

TTA

Rudnik Sitarjevec

in vrednotenje naravne in kulturne rudarske dediščine na programskem

območju z naložbama manjšega obsega v rudnik Sitarjevec v Litiji in rudnik

Labin-Raša v Labinu – z revitalizacijo in bogatejšim doživetjem rudarskih

spomenikov za različne ciljne skupine.

Hrvaški partnerji projekta so Mesto Labin, Turistična skupnost Istrske županije

in Labin Art Express XXI, slovenski pa Občina Litija, Razvojni center Srca

Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Turistična zveza Slovenije.

Foto: Peter Škrlep

L. L.


12

Fokus

Foto: Atelje Kresnik

Zeleno okno nad Radljami

Turistično društvo Radlje – že 115 let

Skrb za lepo okolje in

tesno povezovanje v kraju

Tam, na drobnem koščku Slovenije, kjer je reka Drava poglabljala svojo strugo med Pohorje in Kozjak in se v

daljavi odseva vrh Pece, se skrivajo Radlje ob Dravi. Cesta nas popelje v trdne koroške in mislinjske kraje ter

prek prelaza čez mejo k sosedom.

V 875-letni zgodovini, od prvega zaznamka, so se zdajšnje Radlje ob

Dravi imenovale Radelach, Marienberch in Marenberg. S strmine nad

krajem opazuje dolino Stari grad z obnovljenimi zidnimi ostanki. Tukaj

so najstarejša hiša v kraju Rozenhof (Rožni dvor), Radeljski dvorec

in Drava z zgodovino splavarstva in naravnim kopališčem; že od daleč

nas pozdravlja mogočen samostan dominikank z bogato zgodovino

in poslanstvom prve lekarne v tem delu Slovenije, v njem so po

znanih virih tudi pobarvali prve rdeče pisanke.

Vse to in častitljivi obletnici, 115-letnica Turističnega društva Radlje in

875-letnica kraja, nas vodijo in spodbujajo pri delu, saj smo nadvse

ponosni na to, kar premoremo in s čimer vabimo obiskovalce.

Aktivnosti društva

Obletnico turističnega društva, ki ima okoli sedemdeset članov, smo

praznovali s ponosom – in hvaležnostjo ob mislih na prehojeno pot in

na ljudi, zavoljo katerih se je društvo ohranjalo in kalilo. Še zlasti ob

spremembah, ki jih je kraju »podarjal« nič kaj prijazen čas preteklosti ...

Uspešno delo, povezovanje in spoštovanje preteklosti so vodilo tudi

zdajšnjemu vodstvu društva.

Kaj počnemo? Skrbimo za ohranjanje kulturno-zgodovinske dediščine

kraja; prispevamo k razvoju turizma; snujemo dogodke, ki so v

dobro ljudem, ki tukaj živijo, in zanimivi za obiskovalce; sodelujemo z

Občino Radlje ob Dravi in Javnim zavodom za šport, kulturo, turizem

in mladino Radlje ob Dravi ter drugimi deležniki v kraju; vključujemo

se v razvoj zelenega turizma; povezujemo se s kraji onstran meja

naše občine in z Avstrijo.

Ključne zanimivosti

Katere so ključne znamenitosti oziroma zanimivosti kraja? Obnovljene

razvaline gradu nad Radljami s pohodno Gozdno učno potjo

in »zelenim oknom« (to simbolično odpira pogled na zanimivosti

in posebnosti v dolini); od tod bedita nad krajem grof Sigfrid

Marenberški in njegova grofica Rikarda. Prvo naravno kopališče v

Sloveniji ob reki Dravi s čolnarjenjem na reki. Najstarejša hiša v

Radljah: Rozenhof ali Rožni dvor, katerega lastnik Edi Korat obiskovalce

s ponosom popelje skozi njegovo preteklost. Dvorec Radlje

z muzejem starega orodja, zapuščine spoštovane družine Pahernik.

Kalvarijo, edinstven križev pot s kipi iz leta 1724. Samostan iz

13. stoletja z značilno sončno uro, ki še čaka na obnovo. Pohodne

in učne poti, kot sta Učna pot k Pupenludlu ob Dravi in Gozdna

učna pot, ki vodi na Stari grad.

Za lepše okolje

TD Radlje že tri desetletja podeljuje priznanja za najbolj urejeno

okolje v kraju. Med najodmevnejšimi prireditvami, ki jih pripravlja

– v sodelovanju z Občino in Javnim zavodom za šport, kulturo,

turizem in mladino Radlje ob Dravi ter drugimi društvi – je tudi

spomladansko čiščenje okolja. Ob tej priložnosti, v želji po skrbnem

ravnanju z okoljem in razvoju zelenega turizma, posadimo

okrasno drevo ob svetovnem dnevu zemlje; lani smo posadili že

osemnajsto drevo.

Novo drevo pa vsako leto obogati tudi radeljski šolski sadovnjak; letos

smo v njem posadili že enajsto drevo. (TD na splošno rado sode-


13

Fokus

Foto: Foto Anka

Prejemniki priznanja za najbolj urejeno okolje

Hmeljarski likof

Foto: Foto Anka

»Občani si želijo gospodarsko in infrastrukturno razvito občino,

čisto okolje in razvit turizem. Pri tem lahko občina omogoča

le optimalne pogoje za njegov razvoj; največ pa je v rokah

ustvarjalcev uspešnega turizma, ki so združeni v Turističnem

društvu Radlje. To že od nastanka pred 115 leti skrbi za urejenost,

dobro promocijo in prepoznavnost naše občine. Skupaj z

društvom si prizadevamo, da sta urejenost in lepota naših krajev

vsem v ponos in da s tem pripomoremo k razvoju turizma.

Zelo sem ponosen, da imamo društvo, ki z veliko marljivosti in

vztrajnosti pripomore k prepoznavnosti turizma v občini Radlje

ob Dravi,« o delu društva pravi Alan Bukovnik, župan Občine

Radlje ob Dravi.

luje z mladimi v kraju; ponosno je na uspehe učencev na festivalu

Turizmu pomaga lastna glava in tekmovanju za zlato kuhalnico, ki ju

pripravlja Turistična zveza Slovenije; na njih dosegajo visoka, tudi

prva mesta.)

Posebej pa velja omeniti še sedem dreves ginka, ki smo jih v Radljah

posadili v okviru svetovnega projekta Mayors for Peace (Župani

za mir). Njihova semena so prispela iz daljne Japonske, vzklila

pri nas in že rastejo v spomin in opomin na jedrski napad na Hirošimo

in Nagasaki.

Hmeljarska tradicija

Septembra praznuje občina Radlje ob Dravi; turistično društvo

pripravi ob občinskem prazniku Hmeljarski likof – ob končanem

obiranju hmeljskih kobul. V naši dolini je hmelj doma že 115 let;

prve sadike so bile tukaj posajene leta 1903 na njivi veleposestnikov

Marenberga. Likof, ki polagoma prerašča v festival hmelja, je

bil letos že 31. leto zapovrstjo. Tradicionalna prireditev se konča s

sprevodom hmeljarjev, ki prikazuje hmeljarske šege in navade,

njen nepogrešljivi del sta tudi Hmeljarski starešina in Hmeljarska

princesa.

Likof napolni središče kraja s številnimi obiskovalci; veselo je zadnje

nedeljsko popoldne v septembru.

Ponosni na svoj kraj

TD Radlje pripravlja tudi druge dogodke, s katerimi poživlja vzdušje v

kraju. Smo prepoznavni, velikokrat prejmemo pohvale in priznanja za

naše delo, za pridnost in prostovoljstvo; zagotovo so nam tudi spodbuda

za nadaljnje delo.

Vselej radi povemo, da smo ponosni na svoj kraj – na Radlje ob Dravi,

kjer smo radi doma. Navezani smo na svojo preteklost, na zgodovino,

na svoje šege in navade. Ponosni smo na vse, kar smo naredili s sodelovanjem

širše skupnosti in ob posluhu občine.

Radlje nekoč

Antonija Račnik, predsednica TD Radlje


14

Fokus

Foto in ilustracija: Jože Trobec

Podlom s Podlomarji

Turistično društvo Cer Cerovo

Vzgoja za spoštljiv

odnos do narave

Turistično društvo Cer Cerovo bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja. V tem času je s

predanim sodelovanjem svojih članov organiziralo veliko družabnih dogodkov, ki so razveselili številne

odrasle in otroke. Člani društva se tudi že več let kot Podlomarji udeležujejo različnih prireditev in prav

povsod se obiskovalci radi ustavijo v njihovem taboru in poklepetajo z njimi. Najmlajši pa so še posebno

navdušeni nad lisjakom in lisico ter četico osličkov, ki spremljajo to malo gozdno ljudstvo. Njihov tabor

lahko obiščete tudi na Srednjeveških dnevih v Ribnici in na prireditvi Grosuplje v jeseni, kjer s svojo

budnico zbudijo še zadnje zaspance.

Podlomarji so junaki iz pripovedke, ki se je porodila v Podlomu, majhnem

zaselku v bližini vasi Cerovo. So srčno gozdno ljudstvo, ki jih je v

času turških vpadov pred strašno usodo rešil škrat Cer in jim podaril

nevidnost. Z leti je njihova srčna moč postala tako velika, da ji ni bilo

več kos nobeno zlo tega sveta. Zato nekajkrat na leto pridejo iz Podloma

s svojim živalmi in ljudi spomnijo na zdaj vse prevečkrat pozabljene

vrednote: nesebično prijateljstvo, moč skupnosti in dobre volje,

ljubezen in iskrenost otroškega nasmeha. Odeti so v zelena

oblačila, na glavi pa nosijo pokrivalo v obliki želodove kapice. Njihovo

zgodbo lahko spoznate v Pripovedki o Podlomarjih, pravljično deželo

Podlomarjev pa lahko obiščete med pohodom po naravoslovni učni

poti Po sledeh vodomca.

Člani društva skrbijo za urejenost učne poti v logu, se udeležujejo delovnih

akcij, različnih delavnic, v decembru pa se odpeljejo skupaj na predbožični

izlet. Vsako jesen pripravijo tradicionalni pohod Oslov bal: v družbi

osličkov se odpravijo na pohod po bližnji okolici. V logu večkrat na leto

pripravijo obročkanje ptic in tako še bolj poglobljeno spoznavajo pestrost

življenja ob ribnikih na učni poti. Za konec leta pa društvo obišče

Dedek Mraz, seveda z zvrhanim košem daril za najmlajše.

Priznanje poti Po sledeh vodomca

Letos je TD Cer Cerovo doseglo velik uspeh z razširitvijo naravoslovne

učne poti Po sledeh vodomca. To je projekt, na katerega so zelo ponosni;

ni zanimiv zgolj s turističnega vidika, temveč je tudi odlično

izhodišče za nove, še neodkrite poti.

Na letošnji prireditvi Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela –


Prvo vodenje po učni poti –

Kaja je ena najmlajših članic društva

lepa in gostoljubna, ki je bila na Dnevih slovenskega turizma v Portorožu,

je naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca prejela priznanje

za drugo mesto v kategoriji tematskih poti Slovenije.

Ključni cilj ureditve poti je bil ozaveščanje in izobraževanje ljudi vseh

starosti o pomembnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in spoštljivega

človekovega odnosa do narave. Priznanje je dokaz, da je društvo

na pravi poti.

Izobraževanje za vodenje v naravnem okolju

TD Cer Cerovo pa se že aktivno pripravlja na prihodnjo pomlad in

poletje. Zato je skupaj s TZS in Zavodom za gozdove Slovenije

pred kratkim pripravilo izobraževanje o vodenju po naravnem

okolju oziroma po naravoslovni učni poti Po sledeh vodomca. Izobraževanja

so se poleg članov društva Cer udeležili tudi člani

partnerskih društev pri projektu razširitve poti: Lovska družina Taborska

jama, Turistično okoljsko društvo Županova jama in Turistično

društvo Tabor Št. Jurij.

Tako bodo obiskovalce učne poti po njej povedli vodniki, ki bodo

Foto: TD Cer Cerovo

ljubiteljem narave in pohodništva skozi skupna doživetja ustrezno

približali naravo in njene male in velike prebivalce.

Krožna učna pot je idealen poligon za izobraževalne namene in za

različne turistične aktivnosti. Obisk in ogled sta namenjena posameznikom

in naključnim obiskovalcem, pa tudi skupinam (šole, vrtci,

lovske družine, planinska društva in drugi).

Vsako pomlad pa bo ob obletnici odprtja te 5,2 kilometra dolge krožne

učne poti organiziran voden pohod po njej. Pohodniki si bodo

lahko na njem ogledali tudi slikovito Županovo jamo in obzidje Tabor

Cerovo s cerkvico sv. Nikolaja.

Drevesni boter

Društvo bo kmalu začelo tudi projekt Drevesni boter. V sadovnjaku

starih sadnih vrst dreves bo prihodnjo pomlad vsako drevo dobilo

svojega botra. Botri bodo mladi člani društva. V društvu je precej mladih,

ki z veseljem in zanosom aktivno sodelujejo v njem že od zgodnjega

otroštva. Sadno drevo bo dobilo svojo tablico z imenom, ki

bo sestavljeno iz dveh besed – na primer: Krivopecelj Svit, Hruška

Kaja, Kosmač Neja ... Drevesa bodo tako postala še bolj živa, njihovo

brstenje, cvetenje, rast plodov in opazovanje življenja dreves v vseh

letnih časih pa bodo vsem v veselje. S tem projektom bodo v društvu

pokazali, kako lahko z nekaj dobre volje in poguma približamo naravo

mladim ter jim privzgojimo spoštovanje, skrb in ljubezen do narave

in njenih prebivalcev.

Andreja Lotrič, Katarina Podržaj

15

Fokus

Ime vasi Cerovo in društva (Cer) izhaja iz imena

avtohtone vrste hrasta, ki raste v tukajšnjih

gozdovih. To je mogočni listavec, ki lahko

zraste do višine 35 metrov, krasi pa ga gosta,

temna krošnja. Kapica njegovega želoda je

tudi zaščitni znak Podlomarjev.

Pogled na vas Cerovo in Tabor Cerovo iz zraka

Foto: TD Cer Cerovo

Poslušamo naravo.

Foto: TD Cer Cerovo


16

Turizem smo ljudje

Foto: Mateja Gruden

Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana Vrhnika

Vrhnika, njen

»prečudni« ljubljeni kraj

Na Vrhniki so turistično društvo – oziroma Društvo za olepšavo trga Vrhnike in okolice leta 1888 ustanovili

vrhniški veljaki: »Takratni zelo uspešni župan Gabrijel Jelovšek, veleposestnik Kotnik in človekoljubni davkar

Ivan Gruden, o katerem je pisal tudi Ivan Cankar. On je bil tisti, ki je mladim vedoželjnim otrokom posojal

knjige in jim finančno pomagal pri izobraževanju; tudi Cankarju,« pripoveduje Mirjam Suhadolnik, predsednica

TD Blagajana Vrhnika, zdajšnjega naslednika Društva za olepšavo trga Vrhnike in okolice, petega turističnega

društva, ki so ga ustanovili na slovenskem ozemlju še pred prvo svetovno vojno. Ob tem se nasmehne:

»Društvo so ustanovili veljaki, magnati; kako zelo se je odtlej spremenil značaj društev ...«

Ivan Gruden (ki je imel hčer Olgico, v katero je bil Cankar zaljubljen in

ji je napisal sonet Olgici Grudnovi) je novemu društvu podaril zemljišče

na Sv. Trojici, nadaljuje pripoved o začetkih društva Mirjam Suhadolnik.

»Velik del tega zemljišča je še vedno v lasti TD Blagajana Vrhnika.

Gruden je umrl leta 1906, leto zatem pa mu je društvo postavilo

spomenik na Sv. Trojici. In ta človekoljubni davkar je grabil stezice,

urejal potke, park ...« Cankar ga opisuje v svojem delu Aleš iz Razora:

»Vrhnika, prečuden kraj. V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob

misli nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal. Šli so

mimo, videli so bele hiše, bele ceste in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal

v obraz kot ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po

tebi ...«To delo je spomenik Vrhniki, pravi sogovornica.

Dragocena zapuščina ustanoviteljev

Veljaki so v društvo vlagali svoj denar, kupovali in prodajali zemljišča, jih

upravljali. »Tako imamo še vedno v lasti tri pomembne lokacije na Vrhniki:

poleg Sv. Trojice tudi Močilnik in Star maln. Društvo je pred drugo

svetovno vojno kupilo tudi zemljišče na Planini nad Vrhniko in postavilo

prvi razgledni stolp, ki so ga med drugo vojno porušili Italijani. Po vojni je

postavilo nov stolp, zdajšnji, ki so ga pred časom prenovili. TD je potem

predalo zemljišče planinskemu društvu, ki ima zdaj na Planini tudi novo

kočo (odprto v letošnjem letu, op. p.),« razlaga predsednica TD Blagajana

Vrhnika. Njeno poznavanje zgodovine društva in Vrhnike je osupljivo, v

pripovedovanje o njej pa vpleta zanimive zgodbe o ljudeh in dogodkih.

Branje Cankarjevih del

Močilnik, zatrepna dolina, je sicer ena največjih vrhniških zanimivosti. Tukaj

se v Malo Ljubljanico stekajo izviri Velikega in Malega Močilnika. Nedaleč

od gostinskega lokala pod visokimi prepadnimi stenami, imenovanimi

tudi Hudičeve skale, vre na dan Veliki Močilnik. Po legendi naj bi se


tu končala plovba grških junakov – Jazona in Argonavtov po Ljubljanici.

Na tem mestu so ladjo razstavili in jo na ramenih prenesli proti Jadranskemu

morju. Vrhnika se Argonavtov spomni vsako leto v času festivala

Argonavtski dnevi (ki jih je, mimogrede, začelo turistično društvo).

A društvo se tukaj sooča s številnimi težavami, ki jih prinaša še zlasti deljeno

lastništvo nekdaj prikupne, v kamen in les »oblečene« hiše. »V 30. letih

prejšnjega stoletja je društvo tukaj postavilo prvo kolibo, okrepčevalnico.

V 60. letih pa je predalo del svoje lastnine tedanjemu Mercatorju – v zameno

za obnovo starega dela, ki je ostal v lasti društva. Pri čemer je bilo

odločeno, da objekt tudi naprej posluje kot celota.« A z menjavo lastnikov

prodanega dela in menjajočimi se najemniki (zdaj je v stavbi FKK Wellness

Močilnik) so se stvari zapletale, težko, če ne že nemogoče je bilo tukaj

razvijati uspešno in enovito turistično zgodbo. Klobčič težav pa se je

samo še debelil ... »In imeli smo dovolj. Kot društvo nimamo dovolj moči

za enakovreden ’boj’, lahko pa po svoje oživljamo Močilnik. In tako smo se

domislili branja Cankarjevih besedil v Močilniku, vsako sredo, v parku, kjer

je utica; od septembra leta 2016 se dobivamo in beremo. Danes (28. novembra,

op. p.) imamo že 116. branje. Beremo vse leto, tudi pozimi. V soju

naglavnih svetilk, ob ognju, pogrejemo se s čajem ... In beremo. Cankarjeva

prozna besedila in poezijo; Cankar je bil namreč tudi odličen pesnik.«

V Cankarjevem letu, ki se počasi končuje (letos je stoletnica njegove

smrti), so branja Cankarjevih besedil pripravili tudi na drugih lokacijah

društva (v Starem malnu in na Sv. Trojici) ter drugod – v sodelovanju z

drugimi društvi in ustanovami na Vrhniki. »Mi živimo s Cankarjem – in

Cankarjevim letom. Imeli smo tudi prvi dogodek v Cankarjevem letu:

branje njegovih del, 2. januarja,« pove Mirjam Suhadolnik.

Živahno v Starem malnu

Na Sv. Trojici, priljubljeni razgledni točki nad Vrhniko, društvo občasno

prireja branja, sem in tja povede po njej obiskovalce, aktivnejše pa je v

Starem malnu, ki ga od leta 2016 spet upravlja (pred tem ga je oddajalo).

V zavetju gozda, v zelenem okolju, ima okrepčevalnico, tukaj je

manjši bazen, v katerem se je mogoče poleti okopati, v čisti vodi – kar

dokazujejo raki, ki se v njej odlično počutijo, pove sogovornica. Staro

mlinsko kolo in jez spominjata na nekdanji mlin. Od tod je mogoč tudi

sprehod do Lintverna, izvira potoka Bele, kraškega sifona. Občasni bruhalnik

ali zaganjalka bruha vodo v določenih presledkih, vmes pa izvir

delno ali povsem presahne. Izvir Lintvern je opisal že J. V. Valvasor, ki je

pisal, da Lintvern bruha zmajeve mladiče, verjetno pa so bili to »le«

mladiči človeške ribice. Pot do Lintverna so pred kratkim obnovili.

V Starem malnu pa ima društvo tudi zanimiv dogodek: postanek ljubiteljev

znamke Peugeot 205 na turneji Europ’Raid, ki so se v njem

prvič ustavili leta 2016, ko jih je bilo okoli dvesto; letos jih je bilo že

750, je povedala sogovornica. V Cankarjevem letu so se seveda vsi

udeleženci fotografirali s pisateljevimi znamenitimi brki.

Ko je turizem na Vrhniki cvetel ...

Turistično društvo je bilo več kot stoletje ključno za razvoj turizma na

Star maln

Vrhniki. »Še zlasti močno obdobje za vrhniški turizem so bila 60. in 70.

leta, pred odprtjem avtoceste, na katero se je preusmeril promet skozi

Vrhniko. Takrat je imelo društvo tudi avtokamp, turistično pisarno ...

Na Vrhniki smo takrat našteli od 35.000 do 40.000 prenočitev na leto,

zahvaljujoč številnim prehodnim gostom. Zdaj jih je nekajkrat manj.«

Leta 2003 je društvo odprlo turistično-informacijski center, ki pa je

leta 2006 prešel pod okrilje novega Zavoda Ivana Cankarja, ki ga je

ustanovila občina. Ta je prevzel tudi ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju

turizma na Vrhniki, »društvo pa je postalo nevladna organizacija

z znatno manjšimi finančnimi sredstvi,« pripoveduje Mirjam Suhadolnik,

ki predseduje društvu že dobrih deset let.

Ljubezen do kraja, do ljudi, do ustvarjanja

Kaj jo motivira, da predseduje društvu? »Že prej sem bila aktivna članica

društva. Rodila sem se na Vrhniki, tukaj živim že vse življenje. To je moj

dom in ne bi ga zamenjala za noben drug kraj na svetu,« se nasmehne

sogovornica. »Vselej sem se tudi ukvarjala s kulturo, ki je neposredno povezana

s turizmom, pogosto so me povabili za govornico na prireditvah

ali prosili za pomoč pri organizaciji večine prireditev na Vrhniki, še ko sem

bila v službi. To je moj način življenja. Ljubezen do ustvarjanja in ljudi.

Velikokrat je dela preveč in tedaj se vprašam: ’A si morala spet obljubiti,

da boš naredila to in ono?’ A nikoli mi ni žal, da prevzamem delo.«

Sicer pa meni, da so društva za uspešen razvoj turizma izjemno pomembna.

»Turizem smo ljudje. Turistična društva združujejo prostovoljce,

ki radi počnejo, kar počnejo. S srcem in za kraj, v katerem živijo

in s katerim dihajo.« Meni, da TD Blagajana Vrhnika s svojim delovanjem,

povezovanjem z drugimi društvi, tudi od drugod po Sloveniji,

zelo pripomore k promociji kraja. »Gremo pa lahko le po malih korakih,

ker imamo skromne finance, spopadamo se z zelo veliko birokracije ...«

Društvo ima sicer okoli tristo članov, približno desetina jih je aktivnih,

»se nam pa pridružujejo tudi mladi«, zadovoljno pove sogovornica.

Cankar za vse življenje

Za konec se vrneva k Ivanu Cankarju. Ali meni, da ga slovenski turizem

dovolj poudarja? »Vsekakor bi ga lahko bolj promovirali. Njegova

dela so tudi prevedena v več tujih jezikov. Če ga ljudem predstaviš na

pravi način, skozi zgodbe, vidiš, da jim zbudi zanimanje. Zanimiv spominek

so, na primer, miniaturne črtice Ivana Cankarja – čudovito darilce.

In skodelica Cankarjeve kave. In ne, ni še prebrala vseh njegovih

del, se nasmehne, »brala ga bom do konca življenja«.

Mateja Gruden

Foto: www.visitvrhnika.si

17

Turizem smo ljudje

Močilnik

Foto: Mateja Gruden


18

TZS

Foto: TZS

Mladi, ki so kuhali na državnem tekmovanju v Portorožu

Državno tekmovanje za zlato kuhalnico 2018

Izjemna ustvarjalnost

mladih kuharjev

Katere začimbe uporabiti za rižoto in katero sadje se najbolje prilega vanilijevi kremi, so se spraševali in

preizkušali letošnji tekmovalci osnovnošolskega kuharskega tekmovanja za zlato kuhalnico. Svoje kuharske

spretnosti so najprej pokazali na regijskih tekmovanjih, na katerih si je šestnajst ekip »prikuhalo« vstopnico za

državno tekmovanje. To je bilo 9. oktobra na Gostinsko-turističnem zboru Slovenije v Portorožu.

OVanje 2012

Lnica

Pred učenci je bila tudi letos zelo težka naloga, saj so morali pod budnim

očesom strokovne komisije in v zelo kratki uri zbrati moč in

koncentracijo, da so skuhali jed, ki bo prepričala ocenjevalno komisijo

in s katero bodo zadovoljni tudi sami. Komisija je povedala, da so

vse ekipe pripravile odlične jedi, o najboljših pa so odločala minimalna

odstopanja. Česa drugega niti nismo pričakovali, ko pa so se iz

kuhinje vile omamne vonjave po najrazličnejših začimbah, zeliščih,

sadju, zelenjavi in nevsakdanjih živilih, ki so popestrila tekmovanje.

Svoje kuharske mojstrovine so učenci tudi primerno servirali na krožnike

in pripravili lične pogrinjke, saj vedo, da jed, ki je lepa na pogled,

še toliko bolj tekne.

Zlato kuhalnico velikanko so prejeli učenci OŠ Ljubno ob Savinji,

srebrno učenci OŠ Gorišnica, bronasta kuhalnica pa je šla v roke

učencev OŠ Jožeta Krajca Rakek. Vse sodelujoče ekipe so prejele

bogate nagrade sponzorjev Ljubljanskih mlekarn in Kotany, vsaka

šola pa je prejela še kuharsko knjigo avtorice Emilije Pavlič. Najboljše

tri ekipe je znani slovenski chef Uroš Štefelin povabil na

kuharsko delavnico v njegovo restavracijo, priznano Vilo Podvin v

Radovljici.

Med tekmovanjem smo lahko videli resne obraze, a še lepše je

bilo videti nasmehe, ki jih rišeta mladostna razigranost in veselje

in ki oznanjajo, da so se učenci med tekmovanjem tudi zabavali,

uživali in spletali prijateljske vezi, kar je tudi cilj tekmovanja za zlato

kuhalnico.

TZS

Majda Rebolj, članica ocenjevalne komisije: »Opažam, da se to

tekmovanje vsako leto izboljšuje, ne samo tematsko, temveč tudi po

tehnikah dela in po ravni strokovnosti. Zelo velik napredek opažam

pri urejenosti učencev, čistoči delovnega mesta ter pri sodelovanju

in komuniciranju učencev med postopkom priprave jedi. Na regijskem

tekmovanju so med posameznimi ekipami zelo velike razlike.

Te odražajo, koliko strokovnega znanja zna in želi podati mentor

učencem že na pripravah, preden pridejo na tekmovanje. Na tekmovanju

je opazna uporaba novih tehnik pri pripravi jedi, poleg tega

ekipe uporabljajo sodobne toplotne naprave in pripomočke. Velika

pohvala velja tudi urejenosti pogrinjka.«


Jesenska rižota

s hokaido bučko, jurčki in

piščančjim mesom

Sestavine:

• 360 g italijanskega riža za rižote

• 100 g čebule (drobno narezane)

• 4 stroki česna (drobno narezanega)

• 100 g sveže hokaido bučke (narezane na kocke)

• 200 g pireja iz hokaido bučke

• 70 g rdeče paprike (narezane na kocke)

• 70 g zelene paprike (narezane na kocke)

• 300–400 g piščančjega mesa (narezan na ne

premajhne kose)

• 150–200 g svežih jurčkov (narezanih in

malo pokuhanih)

• 1,2 l jušne osnove

• 1 dl belega vina

• sveže mlet bel poper

• peteršilj, majaron, timijan, bazilika, drobnjak

(narezana sveža zelišča)

• 120 g masla (v katerem se je kuhala bučka)

• pest naribanega sira (staran sir, npr. parmezan)

Priprava bučkinega masla in pireja iz hokaido bučke:

hokaido bučko olupimo in narežemo na srednje velike

kose. V manjši kozici stopimo maslo, dodamo ščepec

soli in v njem kuhamo bučko, na malem ognju vsaj 2 do

3 ure, tako da se bučka razkuha, maslo pa skoncentrira.

Kuhano bučko precedimo in spasiramo v gladek pire.

Maslo in pire shranimo vsakega posebej, v steklen

kozarec, v hladilniku.

Postopek priprave rižote: čebulo prepražimo na pripravljenem

maslu. Malo pred koncem praženja dodamo

še česen, da se tudi ta malo zmehča. Dodamo narezane

bučke ter jih malo popražimo, nato dodamo meso, da

se rahlo popraži. Dodamo riž, pražimo tako dolgo,

da postekleni, nato dodamo papriko in jurčke ter

najprej zalijemo z vinom, ko pa vino izpari, zalijemo

z nekaj vroče jušne osnove in dobro premešamo.

Doslej smo rižoto ves čas mešali, odslej jo občasno

premešamo in sproti dolivamo vročo jušno osnovo,

tako da jo riž sproti popije. Ko nam ostane le še

kakšen deciliter jušne osnove, vanjo vmešamo

pire iz bučke in ga dobro segrejemo. Nekaj minut

pred koncem kuhanja dodamo vse začimbe hkrati,

dodamo vroč bučkin pire in še malo pokuhamo. Ker je v

pireju dovolj masla, ga ne dodajamo posebej. Na koncu

dodamo sir in na rahlo premešamo. Rižoto pokrijemo

in pustimo kakšno minuto, a moramo biti pozorni,

da riž ostane al dente, saj se tik pred koncem še

zmehča. Tik pred serviranjem lahko po želji

dodamo še malo tekočine ali malo masla, da je

rižota lepo kremasta.

Osnovna šola Ljubno ob Savinji – 1. mesto

Vanilijeva krema z omako

in želejem

Sestavine:

• 400 ml mleka

• 1 dl sladke smetane

• 1 strok vanilje ali 1 žlička vaniljeve esence ali vaniljev

sladkor (v tem primeru sladkorja manj!)

• 80 g sladkorja

• 55 g koruznega škroba

• 5 rumenjakov

• 2 beljaka

• 1 ščepec soli

• 1 žlička ruma

Predpriprava: ločimo rumenjake od beljakov, beljakom

dodamo ščepec soli in stepemo sneg.

Priprava: v kozici segrejemo mleko, ki smo mu dodali

sladko smetano in vaniljo. Občasno premešamo in segrevamo

toliko časa, da skoraj zavre. Vroče mleko precedimo,

da odstranimo semena vanilje. Mleko pustimo na toplem.

Medtem ko se mleko greje, v stekleni ali plastični

posodi zmešamo rumenjake, sladkor in škrob, ki smo jim

dodali nekaj žlic mleka in rum, da dobimo gladko maso,

v katero počasi primešamo tretjino vročega mleka. Dobro

premešamo, prilijemo preostalo mleko, še enkrat dobro

premešamo, potem pa zmes vlijemo nazaj v kozico, v

kateri smo segreli mleko. Med nenehnim mešanjem

segrevamo tako dolgo, da krema zavre, potem pa jo

med nadaljnjim mešanjem kuhamo še 3 do 5 minut. V

kolikor bomo ves čas kuhanja kremo dobro mešali, nam

je ob koncu kuhanja ne bo potrebno precediti. Na koncu

primešamo sneg beljakov, da je krema gladka.

Kremo prestavimo v manjši pekač ali drugo primerno posodo,

po vrhu jo lepo poravnamo in pokrijemo z živilsko

folijo, da ne pride v stik z zrakom. Kremo dobro ohladimo,

pred serviranjem pa jo premešamo.

K vanilijevi kremi lahko ponudimo sveže sadje, sadne

omake, kivijev žele in drobljenec.

Malinova omaka

Sestavine:

• 200 g malin

• 2 žlički sladkorja

• 1 žlička vaniljevega sladkorja

Priprava: maline stresemo v manjšo kozico ter postavimo

na štedilnik. Dodamo sladkor in vaniljev sladkor ter premešamo.

Ko sladkor malo karamelizira, maline pretlačimo

in vse skupaj kuhamo na nižji temperaturi nekaj minut,

da malo tekočine izpari, kajti s tem povečamo gostoto

omake. Ves čas mešamo, da se ne prime na dno posode.

Dobljeno zmes precedimo skozi precej gosto cedilo, kar

ostane na cedilu, pa dobro pretlačimo, da je izkoristek čim

boljši, omaka pa gostejša.

Borovničeva omaka

Borovničevo omako pripravimo enako kot omako iz malin,

le sadna osnova so tu borovnice.

Po želji lahko na takšen način pripravimo še kakšno

drugo omako, sladkor pa doziramo različno, odvisno,

kako sladko je sadje oziroma kako sladko ali sladko-kislo

omako želimo.

Kivijev žele

Sestavine:

• 3 dobro zreli kiviji

• sok ene pomaranče

• 1,5 dl kivi sirupa

• 0,5 dl vode

• 1 vaniljev sladkor

• 20 g koruznega škroba

Priprava: kivi prerežemo na pol, z žlico izdolbemo sredico,

jo spasiramo in precedimo.

V kozico damo precejen kivijev sok, vodo, kivijev sirup in

vaniljev sladkor ter zavremo.

Medtem pomarančni sok in škrob zmešamo v gladko

zmes in jo med mešanjem vlijemo k vrelemu soku.

Kuhamo še vsaj tri minute, ves čas mešamo, da dobimo

gladek žele. Nato žele ohladimo.

20

TZS

Foto: www.ktrc.si/radece/

Pogled na Radeče

Zamisel osnovnošolcev za nov turistični produkt Radeč

Obujanje tradicije papirništva

Radeče so prijetno mesto ob reki Savi. Z okolico ponujajo veliko možnosti za kulturni, doživljajski in športni turizem.

Obiskovalce vabijo na številne prireditve, med njimi tradicionalne (Splavarjenje, Splavarski tek, Evropsko

prvenstvo v lovu rib s plovcem, pohod po Ostrovrharjevi vinski poti), na ogled najdebelejšega domačega

kostanja v Sloveniji, na potep po rekreativni učni poti ob Savi skozi park Dvor Hotemež, na obisk bogate

etnološke zbirke Ključevšek ... Med znamenitostmi kraja pa je tudi tristoletna tradicija papirništva.

Foto: Alenka Gros

Tiskanje na tiskarski preši

Spominek na ročno izdelanem papirju

Foto: Alenka Gros

Učenci 7. in 9. razreda tukajšnje osnovne šole so se pod okriljem projekta

TZS Turizmu pomaga lastna glava v prejšnjem šolskem letu lotili

raziskovanja papirne dediščine v Radečah. Pripravili so poldnevni

program, za katerega so prejeli kar dve zlati priznanji.

Obiskovalci se najprej podajo v papirnico Radeče papir Nova na ogled

strojne izdelave papirja, nato pa v avtentični delavnici v prostorih radeške

tržnice spoznajo poznosrednjeveško tehnologijo in recepturo ročne izdelave

papirja, izdelajo papir, sami tiskajo na ročno izdelan papir na tiskarski

preši iz Valvasorjevega časa in spoznajo visoko zaščitene papirje, iz

ročno izdelanega papirja pa izdelajo unikatne voščilnice za različne priložnosti,

knjižne kazalke, ovitke za beležke in albume. Na delavnicah se

seznanijo tudi z zgodovino Radeč, zanimivostmi na kulturnem področju

in si ogledajo staro mestno jedro. Program lahko po vnaprejšnjem dogovoru

dopolnijo in podaljšajo na dva dni, pri čemer v kraju prenočijo, pokusijo

njegovo kulinariko in spoznajo njegove druge zanimivosti.

Doslej je skupina osnovnošolcev gostila četrtošolce s štirih osnovnih

šol in ti so bili navdušeni nad delavnicami in spominki, ki so si jih sami

izdelali in nato odnesli domov. Roke so namakali v vedra s papirno

kašo, jo medli in razporejali po situ, pivnali vodo in sušili ročno izdelan

papir, na katerega so nato odtisnili Valvasorjev bakrorez Radeč (takratni

Ratschach). Poleg tega pa so domov odnesli še knjižne kazalke,

nove informacije in veliko zadovoljnih trenutkov.

Alenka Gros, mentorica


V Sloveniji ni dolgčas

21

Letošnje leto se počasi končuje in kmalu bomo nazdravljali novemu. Dotlej pa uživajmo v

»veselem« mesecu, decembru; povsod po Sloveniji so se že odprli ali se odpirajo božično-

-novoletni sejmi, kraje lepšajo praznične luči, na obisk prihajata Božiček in dedek Mraz,

marsikje z živimi jaslicami oživijo božično zgodbo, na številnih koncertih je mogoče prisluhniti

različnim glasbenikom ... Na zadnji dan starega leta pa bo v številnih krajih silvestrovanje

na prostem, ob glasbi in plesu ter polnočnem ognjemetu. Želimo vam prijetne praznike

in srečno v novem letu!

Razstava jaslic v skritih

kotičkih Gradeža

Tudi letos si bo mogoče na Gradežu ogledati največjo razstavo

jaslic v Sloveniji; na ogled bo od 16. decembra (nedelje) do 2.

januarja prihodnje leto. Jaslice, od najmanjših do takšnih v nadnaravni

velikosti in »živih«, bodo razstavljene po hišah, kapelicah,

kleteh, kaščah in na prostem. Skorajda ni materiala, iz katerega

še niso bile izdelane. Avtorji so domačini in iz drugih

slovenskih krajev, zadnja leta so jih vaščani prinašali tudi iz tujine.

Število jaslic se iz leta v leto povečuje, na jubilejni deseti razstavi

(2017/2018) jih je bilo že 262. Odprtje razstave bo pospremil

koncert božičnih pesmi, praznična ponudba in topla pijača

pa bosta obiskovalce pričakali tudi naslednji dve nedelji in ob

koncu razstave. Vodeni ogledi s tržnico bodo 16., 23. in 30. decembra

ter 2. januarja ob 17.30. Med tednom si je mogoče razstavo

ogledati v spremstvu vodnikov od 16. do 19. ure, v soboto

in nedeljo pa od 13. do 19. ure. Večjim skupinam priporočajo

vnaprejšnjo napoved obiska.

Več: www.gradez.si

Božična noč pri

Ivanovem izviru

Na božični večer, ob 19. uri, bodo v Razkrižju znova uprizorili

Božično noč pri Ivanovem izviru, kulturno-verski dogodek po

svetopisemskem izročilu Kristusovega rojstva, ki mu ustvarjalci

dosledno sledijo. Skupaj s tehničnim osebjem v predstavi sodeluje

120 ljudi. Poleg igralsko-govornega dela je v njej veliko

odličnega petja celega cerkvenega pevskega zbora razkriške

župnije in vseh glavnih igralcev: Jožefa, Marije in drugih, ki del

svojih vlog tudi odpojejo. Enourna predstava Božična noč je

postavljena v čudovito naravno okolje in poteka zelo dinamično.

V šestih slikah predstavijo prizore: Angel Gabrijel obišče

Marijo, Marija obišče sorodnico Elizabeto, Potovanje Jožefa in

Marije v Betlehem, Iskanje prenočišča, Namestitev v štalici ter

Rojstvo in prihod treh kraljev. Turistično narodopisno društvo

Razkrižje bo predstavo ponovilo še prvo soboto v novem letu

ob 18. uri.

Več: www.razkrizje.si

Foto: www.razkrizje.si


22

Dogodki

Legenda o

potopljenem zvonu

Enkrat na leto, na božični dan (25. decembra), oživi znana blejska

legenda o potopljenem zvonu želja, ki se ponovno dvigne iz jezerskih

globin. Tako imenovani »zvonček želja« je leta 1534 ulil

Franziskusu Patavinus v italijanski Padovi. Nekako v tem času je na

blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili

razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro

in zlato ter dala uliti zvonček za kapelo na otoku. Vendar tja ni

prispel. Hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred. Še dandanes

pa se včasih v jasnih nočeh oglaša iz globin. Obupana vdova

je po tej nesreči prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za

novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Tam je

pobožno živela do smrti. Po njeni smrti je papež posvetil nov

zvon in ga poslal na blejski otok. Kdor s tem zvonom pozvoni in

svojo željo sporoči usmiljeni »gospe z jezera«, se mu želja izpolni.

Legenda bo živela od 17. ure naprej!

Več: www.bled.si

Foto: www.bled.si

Pohod po poti

Cankarjeve matere

od Vrzdenca do

Vrhnike

Na Vrhniki bodo tudi letos pripravili tradicionalni pohod

po poti Cankarjeve matere od Vrzdenca do Vrhnike.

Pohod bo v sredo, 26. decembra. Zbor pohodnikov

bo ob 7.30 pred gasilskim domom Vrhnika,

od koder se bodo z avtobusom zapeljali do Vrzdenca.

Hoditi bodo začeli ob 9. uri. Pot Cankarjeve matere

je pohodniška pešpot, poimenovana po Neži

Pivk, materi Ivana Cankarja (naj spomnimo, da je letos

Cankarjevo leto – ob stoletnici pisateljeve smrti).

Poteka od Vrzdenca, ki je njen rojstni kraj, do Vrhnike,

kjer je družina živela. Dolga je 14 kilometrov in se z

več postanki prehodi v dobrih štirih urah. Pohodniki

na njej spoznavajo kulturno in naravno dediščino

Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in

Vrhnike.

Več: www.visitvrhnika.si

Foto: M. G.


Žegnanje konj

ob sv. Štefanu

Nekoč so konji v vsakdanjem življenju ljudi igrali izjemno pomembno

vlogo; konj je svojemu lastniku namreč pomenil še

zlasti – preživetje. Zato je bilo konjevo zdravje zelo pomembno

in ob koncu 18. stoletja so zanj (in za srečo) začeli prositi svetega

Štefana. Na Krasu ta stari običaj obuja Društvo Kraški Slavček

Kobjeglava-Tupelče, ki bo tudi letos pripravilo žegnanje konj,

26. decembra pri vaški cerkvi v Kobjeglavi, kjer župnik blagoslovi

konje, pa tudi kruh, sol in spominke. Po končanem obredu za

dobro počutje obiskovalcev poskrbijo z dobrotami obložene

mize in kuhanim vinom.

Več: www.visitkras.info

Foto: www.visitkras.info

Zimski mednarodni

festival uličnega

gledališča Ana Mraz

Ana Mraz, mlajša sestra Ane Desetnice, vsako leto med božičem

in novim letom popestri praznično razpoloženje v Ljubljani s privlačnim

in barvitim umetniškim programom svetovnega uličnega

gledališča. Po letih gostovanj v najožjem mestnem središču se

je festival lani preselil na prenovljeno Špico, kjer bo svoj »oder«

postavila tudi Ana Mraz 2018 – letos od 26. do 30. decembra.

Prednovoletni ulični program Ane Mraz v okviru drugih dogodkov

in pod drugim imenom gostuje tudi v drugih slovenskih mestih

(npr. Ana Mrzla v Mariboru).

Več: www.anamonro.si

Foto: Luka Dakskobler/www.slovenia.info

23

Dogodki

Zlata lisica – odslej

v začetku februarja

Na rednem kongresu Mednarodne smučarske organizacije FIS

so septembra potrdili termine koledarjev svetovnega pokala za

moške in ženske do leta 2022. Mariborska Zlata lisica bo v prihodnjih

štirih letih februarja, ki je glede na snežne razmere na Pohorju

ugoden mesec za izvedbo tekmovanja. Prihodnja, 55. Zlata

lisica, bo tako 1. in 2. februarja 2019. Nastope najboljših slalomistk

in veleslalomistk na svetu si vsako leto ogleda okoli 20.000

gledalcev, ki pridejo navijat v ciljno areno Snežnega

stadiona pod Mariborskim Pohorjem –

oziroma v Kranjsko Goro, kamor so letos zaradi

ugodnejših razmer Zlato lisico preselili že sedmič.

Več: www.zlatalisica.si

Foto: www.slovenia.info


24

Dogodki

Prešernov smenj

v Kranju

Prešernov smenj v Kranju, ki oživi spomin na 19. stoletje

in našega največjega pesnika, je ena najbolj

znanih slovenskih prireditev ob kulturnem prazniku,

8. februarja. Privablja več kot 20.000 obiskovalcev,

ki se sprehodijo po sejmu domače in umetnostne

obrti, prisluhnejo glasbi in petju, pokušajo

kulinarične dobrote ... V značilni meščanski opravi

pa se skupaj z drugimi liki skozi mesto sprehaja veliki

pesnik Prešeren. Tudi prihodnje leto bo!

Več: www.visitkranj.com

Foto: Ksaver Šinkar

Tonči,

Srednješolska turistična tržnica Več znanja za

rabim več oglas turizma za na Lipov temo TURISTIČNI list, velikost SPOMINEK 1/4, prilagam

lanskega. MOJEGA Tudi KRAJA, ta oglas bo 30. rabim januarja najkasneje 2019 sejmu v sredo.

Alpe-Adria v Ljubljani med 10. in 19. uro.

Besedilo – popravi samo letnice in datume:

Razpisujemo tekmovanje Turistični vodnik 2019

.......

Rok za prijavo na tekmovanje je 21. januar 2019.

Rok za oddajo seminarske naloge je 29. marec

2019.

Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2019,

državno pa septembra 2019 v Novem mestu.

Na njej se bo z lokalno turistično

ponudbo predstavilo 53 srednjih šol

Na oglasu zamenjaj iz vse Slovenije logo in tujine. Turistično gostinske

zbornice Slovenije z novim – ga imaš na zlati

kuhalnici.

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Teden pred začetkom sejma

(od 23. 1. do 30. 1.) pa bo mogoče

njihove turistične spote že všečkati

na Facebooku TZS.

Vabljeni k ogledu in všečkanju!

Turistični vodnik

Razpisujemo tekmovanje

Turistični vodnik 2019 za

mlade od 16 do 29 let. Kandidate

lahko prijavijo turistična društva ali šole na

prijavnem obrazcu www.turisticna-zveza.si.

Tekmovanje vključuje teoretični del, ki zajema

pripravo seminarske naloge in praktični del, ki

zajema vodenje skupine na terenu.

Rok za prijavo na tekmovanje je

21. januar 2019.

Rok za oddajo seminarske naloge je

29. marec 2019.

Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2019,

državno pa septembra 2019 v Novem mestu.

www.turisticna-zveza.si


TZSvodnikOglas1.indd 13 03/12/18 14:13

25

KOLEDAR DOGODKOV

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije

Prižig lučk na božično-novoletni jelki 13.12.2018 Selnica 02 671 23 61

Turistično društvo Selnica ob

Dravi

Božični Vojnik 15.12.2018 – 02.01.2019 Vojnik 031 301 746 Turistično društvo Vojnik

Božičkova dežela 15.12.2018 Bohinjsko jezero 04 574 75 90 Turizem Bohinj

Tradicionalen Lucijin sejem 16.12.2018 Poljčane 040 432 810

Turistično društvo Samostan

Studenice

Praznična Dobrna – praznujmo skupaj 16.12.2018 - 06.01.2019 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna

Pohod z laternami po Jabolčni poti 16.12.2018 Selnica ob Dravi drustvo.godimi@gmail.com

Rokodelsko, izobraževalno in

turistično društvo Godi mi

Tradicionalen Lucijin sejem 16.12.2018 Poljčane 040 432 810


Studenice

Božični koncert 18.12.2018 - 19.12.2018 Maribor 041 409 653

Turistično humanitarno društvo

Glas

Dedek mraz 20.12.2018 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven

Tihe jaslice 22.12.2018 Zg. Kungota 040 251 567

LOSI, društvo za organiziranje

lokalnih aktivnosti

Pohod z lučko miru na Pekrsko gorco 24.12.2018 Maribor 041 409 653

Turistično humanitarno društvo

Glas

Tradicionalni božični pohod z baklami 24.12.2018 - 25.12.2018 Gornja Radgona 031 838 333 Turistično društvo Majolka

Žive jaslice v Studenicah 24.12.2018 - 26.12.2018 Poljčane 040 432 810


Studenice

Žive jaslice 25.12.2018 Rečica ob Savinji 031 692 848

Turistično društvo Rečica ob

Savinji

Božična skrivnost v jami Pekel 25.12.2018 - 26.12.2018 Šempeter 031 645 937

Turistično društvo Šempeter v

Savinjski dolini

Jaslice v Judovski hiši 25.12.2018 - 27.12.2018 Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič

Žive jaslice v ledenem kraljestvu 25.12.2018 - 30.12.2018 Mlačca pri Mojstrani 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora

Žive jaslice v Postojnski jami 25.12.2018 - 30.12.2018 Postojna 05 700 01 00 Postojnska jama d.d.

Sejem sv. Štefana in žegnanje konj na

Kupljeniku

Blagoslov konj in prireditev ob dnevu

samostojnosti in enotnosti

26.12.2018

Bohinjska Bela,

Kupljenik

04 578 05 00 Turizem Bled

26.12.2018 Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič

Žegnanje konj 26.12.2018 Dovje 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora

Blagoslov konj 26.12.2018 Selnica ob Dravi 051 632 310

Turistično društvo Selnica ob

Dravi

Blagoslov konj v Šentilju 26.12.2018 Šentilj pri Velenju 070 474 889

Turistično društvo Šentilj pri

Velenju

14. pohod z baklami 29.12.2018 Nova Gorica 031 571 960

Kulturno turistično društvo

Vitovlje

26. Gradovi kralja Matjaža 25.01.2019 - 27.01.2019 Črna na Koroškem 02 870 48 20 TIC Črna na Koroškem

Koline 26.01.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven

Svetovni pokal v zimskem plavanju 30.01.2019 - 03.02.2019 Bled 04 578 05 00 Turizem Bled

Tradicionalni pohod in turni smuk na

Galetovec

03.02.2019 Bohinjska Bela 041 801 741 Turistično društvo Bohinjska Bela

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info


26

Namig za izlet

Ob Soboškem jezeru, na katerem je poleti vselej živahno, saj je zelo priljubljeno med deskarji in veslači na deskah,

so postavili doživljajsko-motorični park z več kot tridesetimi postajami.

Pomurje

Kjer so doma srčni

in gostoljubni ljudje

Pri Gradu v največjem krajinskem parku Goričko v Pomurju je pred tremi milijoni let bruhal poslednji vulkan

na območju Slovenije. A se zdi, da se je spet »prebudil«. Seveda, če obiščete Doživljajski park Vulkanija v občini

Grad, kjer doživite edinstveno potovanje v vulkansko podzemlje, 6000 metrov globoko. V spremstvu krtka

Olija in vodnika obiskovalci (in teh je čedalje več: v enem dnevu so jih doslej že našteli največ osemsto) interaktivno

spoznavajo vulkane, izbruh goričkega, sprehod po lavini cevi, si ogledajo 3-D stereoskopski film o

nastanku vesolja z velikim pokom in življenja na Zemlji s posebnimi učinki ...

Največji grad na Slovenskem v pisnih virih prvič omenjajo leta

1214 kot središče posestva Lyndwa; po pripovedovanju pa naj

bi začeli grad Grad na Goričkem graditi že vitezi templarji.

Dr. Aleksander Jevšek (tretji z desne), župan Murske

Sobote, pripoveduje slovenskim turističnim novinarjem na

predstavitvi paviljona Expana: »V Expani bomo promovirali

Pomurje, Porabje, z zanimanjem se nam že oglašajo iz

avstrijske Štajerske, Madžarske ...«


27

Stanka Dešnik (ob njej turistični novinar Janez Platiše),

direktorica gradu Grad: »Razsežno petkotno obliko je grad

dobil v 16. stoletju. Naša prva naloga je ohranjanje tukajšnje

naravne in kulturne dediščine.«

Kdor želi pokusiti prave pomurske domače gastronomske

dobrote, mora obiskati gostilno Zeleni gaj v Fokovcih, kjer

goste razvaja šef Boštjan Berke z mamo Heleno in sestro

Simono. »Kuhamo jedi po receptih naših mam in babic iz

sestavin z okoliških kmetij,« je povedal Boštjan Berke.

Namig za izlet

Na splošno je obisk občine Grad zelo zanimiv in hkrati poučen. Obiskovalec

nikakor ne sme obiti tamkajšnjega gradu, ki je največji na Slovenskem,

saj ima kar 365 sob. Zdaj je v njem med drugim sedež javnega zavoda

Krajinski park Goričko, njegova direktorica Stanka Dešnik pa je živa

enciklopedija zgodovine gradu ter življenja in običajev v Pomurju.

»Na gradu imamo poroke, seminarje, konference, koncerte v zelo

akustični dvorani, stalno zgodovinsko razstavo, kapelo, središče zbirke

domače obrti in dejavnosti, naravoslovni razstavni prostor, vinsko

klet in turistične sobe. Okoli gradu je prelep park,« Stanka Dešnik obiskovalcem

predstavi mogočni grad in jih povede po njem.

Ima pa Pomurje še dve novi turistični zanimivosti, ki bosta nedvomno

že v bližnji prihodnosti postali odmevni privlačnosti: ob Soboškem

jezeru motorični park in pred njim paviljon Expano, tega, v

katerem se je Slovenija leta 2015 v Milanu predstavila na svetovni

razstavi Expo.

V notranjosti Expane bo multimedijski center, po besedah župana

Murske Sobote Aleksandra Jevška pa bodo paviljon odprli v začetku

prihajajočega leta.

Pomurci se lahko pohvalijo tudi z edinstveno opečno romansko rotundo

sv. Nikolaja z gotskimi freskami v idiličnem goričkem kraju Selo, ki se uvršča

med najpomembnejše umetnostne spomenike na Slovenskem.

In imajo slastno kulinariko! Olja z bučnim na čelu, ki so za bogove,

odlična vina in pristne kmečke trgovinice, kot je ta pri znameniti cerkvi

sv. Helene v Rogašovcih, na kmetiji Ficko, kjer gospodar Marjan

mimoidočemu za dobrodošlico ponudi v pokušnjo mozaik goričkih

dobrot: brezplačno!

Ja, Pomurci so srčni in gostoljubni ljudje! Zato je treba ostati med

njimi vsaj dva dni, prenočiti na kateri od turističnih domačij ali sredi

prekmurske ravnice v prestolnici Pomurja, v hotelu Diana.

Duša Podbevšek - Bedrač

Foto: Gorazd Bedrač

Cerkev sv. Helene v Rogašovcih se od leta 2009 ponaša

z drugim največjim mozaikom (92 kvadratnih metrov) v

Sloveniji; izdelal ga je Marko Rupnik, Prešernov nagrajenec za

mozaično poslikavo zasebne kapele papeža Janeza Pavla II. v

Vatikanu.

Ciganska pečenka na svinjski masti je ena od posebnosti kuhe

Boštjana Berke. Ko gostom pripravi pomursko gostijo, je vselej

na mizi.

Izdelava rož iz papirja je stara ljudska umetnost, značilna tudi za

Pomurje. Šopki cvetja iz papirja so na ogled v gradu Grad.


28

Namig za izlet

Foto: Mateja Gruden

Nova planinska koča na Planini, v ozadju razgledni stolp

Planina nad Vrhniko

Prijeten izlet in izjemen

razgled na Ljubljansko barje

S Planine nad Vrhniko (733 metrov) se v lepem vremenu odpira eden najlepših pogledov na Ljubljansko barje

in hribovito zaledje prestolnice. Še lepši pa je, če se povzpnemo dvaindvajset metrov više: na vrh razglednega

stolpa, ki stoji ob novi planinski koči; to so odprli letos spomladi na mestu nekdanjega zavetišča.

Na Planino vodi več označenih planinskih poti; najbolj priljubljena se

začenja na Betajnovi (do izhodišča se pripeljemo iz središča Vrhnike,

kjer pri zadnjem semaforju zavijemo levo – če prihajamo iz smeri Ljubljane).

Na izhodišču, kjer je manjše parkirišče, je tudi večja informacijska

tabla o zanimivostih Vrhnike in njene okolice.

Lični kažipoti nas povedejo sprva po kratkem travnatem pobočju,

zatem pa hodimo nekaj časa po cesti, dokler pot ne zavije proti gozdu,

sprva po gruščnatem kolovozu, ki se polagoma zoži v dobro nadelano

gozdno stezo. Ta se čez čas razcepi na dvoje poti: čez Špico in

Mimo bukve; po prvi jo je mogoče ubrati navkreber, po drugi pa se

spustiti nazaj v dolino – ali obratno.

Po kakšni uri hoje smo pri koči; v tej ponujajo joto, ričet, golaž, žgance, klobase

..., pa tudi štruklje s suhimi slivami, vrhniško posebnost, in Cankarjevo

kavo, sveže praženo v vrhniški pražarni in postreženo v skodelici s Cankarjevim

podpisom in s piškotom v obliki pisateljevih znamenitih brkov.

Lep pogled se odpira že od koče; za prostranejšega pa se je treba še

malce povzpeti: na razgledni stolp, ki so ga postavili pred desetimi leti.

Triglav na severozahodu, Storžič in Grintavec na severu, Ljubljansko

barje s Krimom na vzhodu, Logatec na jugu, Nanos na jugozahodu,

Trnovski gozd na zahodu ... Okrogla smerna plošča na vrhu stolpa

pojasnjuje, kaj doseže pogled: vse tri slovenske gorske skupine – Julijce,

Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, zaobljene hribe in griče

z gozdovi, naselji, cerkvicami, ravnice s kraji in mesti.

Stolp je tretje razgledišče na hribu: prvo so postavili leta 1934, drugo

pa 1955. Vsem trem je skupno, da so leseni, hrastovi, zdajšnji pa je

meter višji od prejšnjega in šest metrov od prvega.

M. G.


Gradiško jezero in Limbarska gora

Prijeten potep

v Srcu Slovenije

Obilje zelenja (v tem času sicer v malce okrnjeni »izvedbi«) in spokojnost; to pričaka obiskovalca, ki se v zgodnjem

dopoldnevu sredi tedna pripelje do Gradiškega jezera v bližini Lukovice pri Domžalah. Najbolj zgodnji

utegnejo že preteči ali prehoditi dobre štiri kilometre dolgo makadamsko pot, ki ga ovija. Jezero je sicer umetno,

uredili so ga ob gradnji avtoceste Ljubljana–Maribor, da bi preprečili poplave ob neurjih.

29

Namig za izlet

Ob Gradiškem jezeru, ki počiva sredi travnikov in gozdov, je tudi izhodišče

za prijeten izlet do Limbarske gore (773 metrov) s cerkvijo sv.

Valentina in čudovitimi razgledi na okoliške hribe in Kamniško-Savinjske

Alpe. Na njej je tudi gostilnica. Poleg božjepotne cerkve je nekoč

na gori stal Limbarski grad, ki naj bi – po Valvazorju – dobil ime po lilijah.

Priljubljen je Pohod po nagelj na Limbarsko goro na pragu pomladi,

ki je bil letos že trideseto leto zapored.

Pot, ki povede na Limbarsko goro od Gradiškega jezera, je označena

– zelo dosledno, planinske markacije si vestno sledijo in ne pustijo

dvoma, kod je treba stopiti. Je nezahtevna, dolga okoli dve uri. Urejena

je po gozdnih stezah, kolovozih in cestah, po travnikih, deloma

popelje tudi po asfaltu (skozi vasi, ki ju prečka, in tik pred koncem

vzpona); je pretežno zložna, le poredko se strmeje vzpne.

Na Limbarsko goro je sicer speljanih več planinskih poti – iz različnih

smeri in različno dolgih.

M. G.

Jutranja spokojnost ob jezeru

Foto: Mateja Gruden

Foto: Mateja Gruden

Sv. Valentin na Limbarski gori


30

Namig za izlet

Pot močvirskih škratov

na Mali plac

Mali plac je čaroben kraj, poln nenavadnih cvetlic in živali. V njem vse brbota, reglja, šumi in žvrgoli. Že

na tisoče let ga prekriva mah, ki sega globoko v gozd, v kraljestvo močvirskih škratov, ki pa so precej

nabriti. Tako so uročili Mali plac, da je postal narobe plac! Vanj so se naselili zoprni komarji in nadležne

mušice. Vse grize, leze, pika, brenči in renči. Kdo ga bo rešil škratjega uroka? Otroci, seveda! Takšno je

jedro zgodbe »najbolj zamočvirjene dogodivščine za vso družino«, nove pravljično-doživljajske poti, ki so

jo na začetku letošnje jeseni odprli na Ljubljanskem barju.

Pot močvirskih škratov na Mali plac je pot z zgodbo. To razkriva slikanica

Mali plac pisca Uroša Grilca in ilustratorja Gorazda Vahna, govori pa o

pogumni želvi Bevki, ki se spoprime s škratjim urokom in reši Mali plac.

Prepletanje pravljičnega sveta in narave

Otroci se odpravijo na pot z Močvirsko beležko, v kateri zbirajo močvirske

žige in škratorunske simbole, posebne znake škratje pisave. So na

pomembni odpravi: iščejo čarobni izrek, s katerim bodo pregnali urok

močvirskih škratov, pri tem pa jim pomaga prijazna škratica Lilija. Pot

jim popestrijo velike lesene skulpture močvirskih živali: zelene rege,

netopirja podkovnjaka, kačjega pastirja in seveda želve sklednice, ki je

osrednji lik slikanice Mali plac. Pa kajpak nabriti močvirski škratje.

S pomočjo doživljajskih elementov otroci odkrivajo naravo, saj se

pravljični svet vseskozi prepleta z njo. Izvedo tudi marsikaj zanimivega

o življenju na Ljubljanskem barju nekoč in zdaj.

Pot močvirskih škratov na Mali plac je nezahtevna pohodna pot,

dolga 3,2 kilometra. Začenja se v Športnem parku Bevke, kjer je

mogoče kupiti Močvirsko beležko (vse dni v tednu od 8. do 18.

ure). Zatem povede skozi vas Bevke, se vzpne na vrh osamelca

Kostanjevica, od koder se spusti proti naravnemu rezervatu Mali

plac, in se nato vrne na izhodišče.

Transverzala pravljično-doživljajskih poti

Pot močvirskih škratov na Mali plac je po Poti pastirskih škratov na

Krvavcu in Polhovem doživljajskem parku v Polhovem Gradcu tretja

v nizu nastajajoče transverzale pravljično-doživljajskih poti po

Sloveniji.

E. N.

Foto: Luka Dakskobler


31

Na kolesu

Utrinek s sklepne prireditve akcije Slovenija kolesari 2018, ki je bila sredi oktobra v Marini Portorož.

Slovenija kolesari 2018

Letošnja akcija je končana,

z novim letom novim

izzivom naproti

Tudi letos smo na prireditvah akcije Slovenija kolesari – med udeleženci, kolesarji, in obiskovalci – širili zeleno

misel in skrb za zdrav življenski slog. Na 76 prireditvah v letošnjem letu se je za vsakogar kaj našlo: tako za vrhunske

rekreativce kot za začetnike ter vse »vmes«, pa tudi za družine; večina prireditev namreč ponuja širok

spekter kolesarskih izzivov.

Slovenski turizem se je zavezal zelenemu razvoju in akcija Slovenija kolesari

2018, že osemnajsta zapored, je s svojimi prireditvami dodajala

kamenčke v zeleni turistični mozaik. Slovenija postaja dežela, ki pripoveduje

zeleno zgodbo, je dežela zelenih mest in krajev z bogato kulturno

dediščino, z ljudmi, ki ljubijo zdravo bivalno in delovno okolje.

Osemnajst let akcije je tudi priznanje njenim prirediteljem. Je potrdilo,

da smo v teh letih naredili velik korak naprej pri razvoju in oblikovanju

kolesarjenja in kolesarskega turizma. Pomeni motivacijo za nadaljnje

delo tudi drugim ponudnikom, ki so vpeti v prireditve akcije

in razvoj slovenskega turizma na splošno.

Širite z nami zeleno misel na akcijah Slovenija kolesari tudi v letu 2019! Še

naprej bomo poudarjali doživetja, ki jih prinašajo prireditve akcije, vključevali

ponudnike, ki so ključni za privlačno turistično ponudbo, dodajali bomo

nove kolesarske izzive in še naprej povečevali priljubljenost tega športa.

Tuji mediji so začeli prepoznavati Slovenijo kot aktivno in slikovito

državo, prijazno kolesarjem in pohodnikom. Številni jo postavljajo

celo na lestvico najboljših desetih destinacij na svetu

za oddih za konec tedna, nekateri jo predlagajo kot alternativo

obisku največjih turističnih destinacij sveta.

Več o letošnjih prireditvah akcije Slovenija kolesari in o spominih

na prejšnje akcije je mogoče prebrati na naslovu:

http://www.agencija-tt.si/kolesarjenje.

Stran Na kolesu – Slovenija kolesari pripravlja Tomaž Marinko.


32

Zeleni zgledi

Foto: Mateja Gruden

Turistična vodnica Ivana Bole, prejemnica prve nagrade Zeleni mikrofon

Vodnik je lahko odmeven

glas odgovornega turizma

»Delo turistične vodnice se odlično prilega mojemu nemirnemu značaju in ljubezni do potovanj in

države, v kateri živim. Želim si, da Slovenija ostane čista in ohranjena, kolikor je le mogoče. Rada

poskrbim, da ljudje, s katerimi prihajam v stik, kaj več izvedo o pomembnosti varovanja narave in o

načinih, ki zagotavljajo, da bo njihov vpliv nanjo čim bolj pozitiven. Ljudi rada popeljem do tistih, ki

živijo in poslujejo v duhu trajnostnega razvoja. Za goste je pomembno, da srečujejo ljudi, ki živijo v

destinaciji, da se učijo od njih, saj bodo tako državo, ki so jo obiskali, in njene prebivalce bolj spoštovali.«

Takšna je bila predstavitev Ivane Bole, 31-letne turistične vodnice iz Ljubljane, prejemnice

nagrade Zeleni mikrofon, ki jo je letos prvič podelila zasebna šola za vodnike G-Guides. Nagrada

spodbuja odgovorno in trajnostno naravnano delo turističnih vodnikov.

Kaj vam pomeni prva nagrada Zeleni mikrofon, to da ste postali

»prvi glas odgovornega turizma«?

Še zlasti to, da bo naše delo bolj prepoznavno. Pomembno se mi

zdi, da smo vendarle dobili nagrado, ki poudarja dobre prakse dela

turističnih vodnikov. Naposled smo vodniki eni redkih, ki imamo

stik s končnim uporabnikom – turistom. Zato lahko zelo vplivamo

na to, kako se ta vede v destinaciji. Nagrada se mi torej ne zdi pomembna

samo na osebni ravni, temveč tudi zaradi tega.

Kakšno je vaše osebno razumevanje pojma odgovorni (in trajnostni)

turizem?

Žal mi je, da je trajnost postala mantra, ki jo vsi ponavljajo, ne pa nujno

tudi izvajajo. Veliko ljudi se ne zaveda, kaj sploh pomeni. Tudi ta nagrada

je priložnost, da se odpre okno v razumevanje, kaj trajnost je, da

izvleče besedo iz oblakov in konkretno pokaže, kaj pomeni. Kaj je trajnostni

razvoj? Varovanje okolja, seveda. A še zdaleč ne samo to. Turizem

postaja s tega vidika pravzaprav zelo problematičen ... Menim, da

je izjemno pomemben del trajnostnega razvoja spodbujanje lokalnih

zgodb; da se v turistične programe vključujejo lokalni ponudniki, da

se predstavlja način življenja v destinaciji. Zelo pomembno se mi zdi

tudi izobraževanje ljudi – na ravni ponudbe in povpraševanja – o tem,

kaj je trajnostni razvoj.


V Sloveniji verjetno ni težko slediti smernicam trajnostnega turizma:

država je zelena, večinoma čista, zelo raznolika, kar zadeva

mikrokulturne vzorce, veliko ponudbe temelji na lokalnih

zgodbah ...

Res je. Lahko pa turistom, ki obiščejo Slovenijo in spoznajo tukajšnje

vzorce, te predstavimo kot dober primer, kot lepo izkušnjo; in mogoče

bodo začeli razmišljati o tem ter vnašati te vzorce v domače okolje

in neko drugo destinacijo, kamor bodo naslednjič potovali.

Kako pa vnašate ta načela v svoje delo?

Poskušam biti čim bolj konkretna. Recimo: s turisti smo v Blejskem

vintgarju, ki ga obiskujejo množice ljudi. Množičnost prinaša negativne

posledice za okolje. To turistom tudi povem. Povem jim, da imamo

v Sloveniji še veliko drugih sotesk, ki so izjemno lepe in kjer bodo

verjetno bolj uživali, saj so manj obiskane. Obenem jim povem, da s

tem ne želim spodbuditi množičnega obiska tudi drugod – le razpršiti

obisk. Spodbudim jih, naj razmislijo, preden se nekam odpravijo,

kam gredo, in kako bo to vplivalo na okolje, v katero vstopajo.

Omenili ste pomembnost lokalnih zgodb; te so v zadnjih letih v

turizmu čedalje bolj poudarjene ...

Te so pomembne tudi s poslovnega vidika: za neko agencijo, recimo,

je zagotovo dobrodošlo, da vključi v program lokalne ponudnike, saj

bo tako turistom omogočila stik z lokalnim prebivalstvom. Pri nas je

za zdaj sicer še problem nekoliko višja cena takšnih doživetij, a opažam,

da jo je pripravljeno plačati čedalje več turistov. Med kakovostjo

(in s tem praviloma višjo ceno) in trajnostjo je zelo močna korelacija.

Čedalje večja digitalizacija je že ničkolikokrat sprožila pomisleke

o dolgoročnem obstoju poklica turističnega vodnika – na

drugi strani pa je antipod temu mnenju: da boste vodniki še naprej

izjemno pomemben del turizma, saj bodo ljudje prav zaradi

čedalje bolj digitaliziranega sveta potrebovali osebni stik. Kaj

menite o tem?

Na voljo imamo izjemno veliko informacij, a za to, da najdemo »prave«,

se je treba precej potruditi. Večina ljudi raje najame nekoga, ki jih

bo našel namesto njih. Legende, anekdote iz osebnega življenja ...

Turisti najbolj cenijo to, do česar bi se sami težko dokopali ali se ne bi

mogli. Mislim, da ni bojazni, da bo poklic turističnega vodnika sčasoma

odveč. Zanimive so tudi informacije, da se je število rezervacij pri

turističnih agentih povečalo; čeprav si zlahka sami uredimo potovanje.

Sicer pa, glede digitalizacije ... Letos sem začela ljudi opozarjati,

da zamujajo izkušnje, ker niso pozorni nanje, saj nenehno strmijo v

zaslone, ker poskušajo ves čas posneti najboljšo fotografijo. Tako na

primer na Bledu, ko se zapeljemo s pletno na otok, zamudijo petnajst

minut, kolikor časa traja plovba, ker gledajo v zaslone, fotografirajo; in

O nagradi Zeleni mikrofon

Ker so turistični vodniki s svojim delom tisti, ki gradijo mostove

med kulturami, spodbujajo trajnostno porabo, komunicirajo odgovorni

turizem in so hkrati ustvarjalci nepozabnih doživetji, odločilno

pripomorejo k trajnostnemu turizmu na vseh ravneh. Turistični

vodniki so glasniki odgovornega turizma. Ker na svetu ni

nagrade, ki bi eksplicitno spodbujala odgovorno in trajnostno

naravnano delo vodnikov, so se v zasebni šoli za turistične vodnike

G-Guides (s sedežem v Ljubljani), kjer si za takšno vodenje prizadevajo

vsak dan z implementacijo kriterijev trajnosti v turistično

vodenje, izobraževanjem vodnikov v Sloveniji in tujini ter s prispevki

v obliki člankov in prispevkov na konferencah, odločili, da

prevzamejo pobudo zanjo. Tako so na letošnji svetovni dan turizma,

27. septembra, v Ljubljani podelili prvo nagrado Zeleni mikrofon

vodnici, »ki s svojim delom odločilno prispeva k trajnostnemu

razvoju svoje turistične destinacije«.

jim rečem: »Pospravite telefone v žep. Zapeljite se čez jezero in uživajte

samo v tem. To izkušnjo boste prvič doživeli samo enkrat. Fotografirajte

na poti nazaj. Poskusite.« In dejansko to naredijo. Turisti prisluhnejo.

Še sama sem kdaj presenečena nad tem.

Koliko časa pa sicer že vodite?

Skoraj sedem let. Po končanem študiju angleščine me je nekako zapeljalo

v turizem. To delo mi ustreza tudi zaradi nerednega delovnika,

svobode, dejstva, da si veliko na prostem. Vodim po Sloveniji – to mi

bolj ustreza kot voditi v tujini; zdi se mi, da je vodnik, ki je iz okolja, v

katerem vodi, boljši vodnik. Tudi sama imam raje, da me po državi

vodi nekdo, ki je tam doma. Dvomim, da bi lahko v tujini vodila tako

dobro, kot vodim po Sloveniji. Sicer pa vodim manjše skupine, kar

pomeni, da je stik s turisti bolj oseben; ne zdi se mi toliko pomembno,

kje (v Sloveniji) vodim, kot koga vodim.

Opažate pri turistih, ki obiskujejo Slovenijo, v zadnjih letih kakšne

spremembe?

Opažam, da se podaljšuje čas, ki ga preživijo v Sloveniji. Obiskovalci

so še vedno zelo presenečeni, ko pridejo sem, čeprav je zdaj slovenski

turizem že na točki, ko Slovenija ni več »skriti biser«. Vedo zanjo,

zato prihajajo z večjimi pričakovanji, kot so prihajali turisti pred petimi

leti, a so nad videnim še vedno prijetno presenečeni. So pa številni,

ki jih vodim, osupli nad množicami na nekaterih najbolj obremenjenih

točkah. V Sloveniji so prvič, sploh je niso poznali, in naletijo na

toliko ljudi! Sicer pa mislim, da je ena od rešitev za odpravljanje problema

prezasičenosti v nekaterih krajih v določenih mesecih višja

cena. A manjka nam samozavesti, zavedanja o tem, kaj premoremo.

Pri nas so turistom zdaj na voljo doživetja, za kakršna bi kje drugje v

tujini plačali trikrat več.

Poveste turistom, da »obstaja« tudi druga Slovenija, ki turistično

ni toliko promovirana, je pa izjemno lepa in neprimerljivo

manj obiskana?

Seveda. Lahko rečem, da »moji« turisti odidejo iz Slovenije z občutkom,

da je mogoče tukaj doživeti še veliko več, da so prvič samo popraskali

po površju. Z izjemami, saj poznam tujce, ki prihajajo iz leta v

leto in odlično poznajo Slovenijo.

Ivana Bole med vodenjem pri zgornjem Martuljškem slapu

Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info

Mateja Gruden

33

Zeleni zgledi


34

Inovativno

Sejalec 2018

Medvedu prijazno

fotografsko doživetje

Medvedu prijazno fotografsko doživetje je turistični proizvod, ki ponuja fotografiranje rjavega

medveda v notranjskih gozdovih na naravi in medvedu prijazen način. Proizvod pod tržno znamko

SlovenianBears združuje elemente inovativnosti in odgovornega medvedjega turizma. Namenjen je

izkušenim in poklicnim fotografom, ki želijo doživeti varno, popolno in izjemno izkušnjo fotografiranja

rjavega medveda in drugih divjih živali v Sloveniji. Proizvod uspešno združuje izjemne in redke

naravne danosti območja, oseben odnos ponudnika do vsebine, ki jo trži, in prilagajanje storitev

potrebam izbrane ciljne skupine obiskovalcev.

Turistični proizvod, ki ga izvaja podjetje Mlakar Markovec iz Starega

trga pri Ložu, je zasnovan za specifične potrebe jasno določene ciljne

skupine: izkušenih in poklicnih fotografov iz tujine. Ob tem upošteva

številne vidike odgovornega turizma.

Opazovalnice – v sozvočju z naravo in nemoteče za

medvede

Opazovalnice so v skladu z naravovarstveno zakonodajo in veljavnimi

varnostnimi predpisi zgrajene tako, da so obstojne, varne in dostopne

ter ustrezno umeščene v okolico. Pri oblikovanju in postavitvi

opazovalnic v prostoru so upoštevane tako potrebe uporabnikov

(fotografov) kot tudi medveda in njegovega habitata. Narejene so iz

lesa in drugih lokalnih naravnih materialov. Postavljene so na tla oziroma

na lesen podest (niso dvignjene), zagotavljajo optimalne svetlobne

pogoje, skozi fotografske line pa ponujajo pogled na privlačno

ozadje.

Opazovalnice ne izstopajo, kar je za uporabnike in živali zelo pomembno.

Sprejmejo od dve do štiri osebe. Njihova notranja ureditev

omogoča udobno postavitev fotografske opreme. Ker imajo medvedi

visoko razvit čut za voh, je s pravilno konstrukcijo opazovalnice

poskrbljeno, da se človeški vonj razprši proč od medvedov.

Opazovalnice so postavljene v bližini krmišč, ki jih ob upoštevanju

načel trajnostnega krmljenja zalagajo lovci, ki so tudi odgovorni

za njihovo redno vzdrževanje. Pri razvoju proizvoda je podjetje

vzpostavilo uspešno sodelovanje z lovskimi organizacijami, ki so v

Sloveniji sicer zakonsko pristojne za postavitev in upravljanje

opazovalnic in krmišč.

V gozd dvakrat na dan, zjutraj in zvečer

Vodene fotografske ture pripravljajo od pozne pomladi do jeseni za

skupine do največ osem oseb. Vključujejo prenočitve in obroke z lokalno

hrano v lovskem gostišču ali drugih manjših nastanitvah v bli-


žini, obiske drugih za fotografiranje privlačnih naravnih kraških znamenitosti

(Križna jama, Rakov Škocjan, Cerkniško jezero) v destinaciji

Zeleni kras, prevoz po območju ter seveda glavno doživetje: fotografiranje

rjavega medveda.

Gostje se v gozd podajo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Obiščejo

različne lokacije – opazovalnice. Spremlja jih strokovno usposobljen

in izkušen terenski vodnik – lovec, ki jih pripravi na pravilno obnašanje

v gozdu ter jih seznani z biologijo, ekologijo in vedenjem medveda.

Priprave so pomemben del doživetja. Dostop s terenskim vozilom

in peš do opazovalnic poteka tako, da čim manj vznemirja medvede

in se izogiba pomembnih predelov njihovega življenjskega prostora.

Dvajset fotografskih opazovalnic

Mlakar Markovec pod znamko SlovenianBears upravlja mrežo dvajsetih

fotografskih opazovalnic na desetih lokacijah v neokrnjenih notranjskih

gozdovih. To je največje strnjeno in neposeljeno gozdno

območje Dinaridov, ki je skupaj s kočevsko regijo območje z eno največjih

populacij rjavega medveda na svetu. Poleg rjavega medveda

tu živita tudi volk in ris. Te največje zveri in druge avtohtone živali so

v tem velikem gozdnem prostranstvu našle zatočišče, kakršnega v

gosteje poseljenih predelih Evrope skoraj ni več.

Čim manjši vpliv na obnašanje medveda

Proizvod upošteva smernice odgovornega medvedjega turizma (Nepotrošna

raba rjavih medvedov v turizmu; projekt LIFE DINALP BEAR,

Ljubljana, januar 2016), ki poudarjajo sobivanje človeka in medveda.

Gre za dobre primere sobivanja, kot je, na primer, ustrezno varovanje

čebelnjakov, pašnih živali ... Ker je turistični program prepoznan kot

medvedu prijazna praksa, je letos pridobil oznako »medvedu prijazno«.

Tako na območju Dinaridov nagrajujejo prakse, ki spodbujajo

sobivanje medvedov in ljudi.

Izvajalec programa si prizadeva za čim manjši vpliv na naravno obnašanje

medveda (ki je po naravi plašen) in tako ne ogroža sobivanja

lokalnih prebivalcev z medvedi. K temu pripomorejo ustrezna interpretacija

vodnika, pravilna priprava gostov, ustrezna postavitev in

urejenost opazovalnic. Ključno vlogo imata tudi usposobljenost in

izkušenost vodnika, ki je svoje znanje v preteklih letih izpopolnjeval

na specializiranih tečajih s področja interpretacije vodenja programov

opazovanja medveda.

Nišna ciljna skupina

Proizvod je v slovenskem prostoru nov tudi z vidika ciljne skupine, ki

ji je namenjen. To so izkušeni in poklicni fotografi, ki potrebujejo zahtevnejše

in specifične pogoje za fotografiranje. Enako pomembni so

pozornost do gostov in pogovori z njimi o naravi in njenem doživljanju

skozi fotografski objektiv. Obojemu ponudnik namenja posebno

pozornost, zato lahko govorimo o nišnem proizvodu na višji ravni. V

Sloveniji sicer obstajajo različni programi opazovanja medveda, ki pa

so namenjeni drugim, širšim ciljnim skupinam (ljubitelji narave, družine,

radovedneži).

Boljša prepoznavnost Loške doline

Uspešna ponudba pozitivno vpliva tudi na turističen razvoj širše

lokalne skupnosti. Loška dolina je v pretežni meri zaradi prijaviteljeve

ponudbe postala turistično prepoznavna po vodilnem turističnem

proizvodu medvedjega turizma. Ponudba prinaša koristi

tudi drugim turističnim ponudnikom v lokalni skupnosti in širše

(Cerknica, Bloke), predvsem sobodajalcem, gostincem, lokalnim

vodnikom in upravljavcem turističnih znamenitosti (grad Snežnik,

Križna jama). Na področju medsebojnega sodelovanja lokalnih

akterjev so sicer še neizkoriščene možnosti, ki bi proizvodu povečevale

vrednost.

Na fotografskih turah letos skoraj tisoč gostov

Kot strasten ljubitelj medveda in notranjskih gozdov je ponudnik ljubiteljsko

dejavnost uspešno združil s podjetništvom in poklicnim delom

v turizmu. To dokazujejo številne reportaže v tujih in domačih

medijih in na družabnih spletnih omrežjih, ocene strank, obiski zanimivih

videoposnetkov in drugo. Letos je na fotografske ture popeljal

blizu tisoč gostov, od tega jih je bilo skoraj tristo vključenih v različne

promocijske študijske ture. Najštevilnejši so bili gostje iz Italije, Francije

in Avstrije, prihajajo pa tudi iz Nemčije, Velike Britanije, Švice, Nizozemske,

Belgije in Španije.

Turistični proizvod Medvedu prijazno fotografsko doživetje je zaradi

svoje inovativnosti prejelo tudi letošnje priznanje Slovenske turistične

organizacije Sejalec 2018.

Več: https://slovenianbears.com/

Foto: arhiv SlovenianBears

35

Inovativno

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.


36

Digitalno

ABC »priročnik« družbenih omrežij

Hitri vodnik za nove

uporabnike Snapchata

Ko je aplikacija Snapchat leta 2011 uzrla luč sveta, se je zdelo, da gre za novi Facebook, ki se bo uveljavil

še zlasti med mladimi; ti so namreč najbolj uživali v pošiljanju fotografij in sporočil, ki so se samouničila,

ko jih je prejemnik odprl. A Snapchat je težko konkuriral Facebooku in Instagramu. Instagram je tako,

denimo, z objavo Instagram Stories (zgodbe) pridobil štiristo milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, kar

je skoraj dvakrat več kot Snapchat. Ta je samo v zadnjem četrtletju izgubil osem milijonov uporabnikov.

A ne glede na to, da ima Instagram potencial za prevzem vodilne

vloge na trgu »izginjajočih vsebin«, raziskava eMarketerja kaže, da še

vedno obstajajo razlogi, zakaj uporabljati Snapchat. V ZDA ga recimo

uporablja 16,4 milijona najstnikov, medtem ko jih Instagram uporablja

12,8 milijona, Facebook pa 11,5 milijona. Povedano z drugimi

besedami: Snapchatu je uspelo obdržati sedež pri »kul« mizi.

Raziskave pa kažejo, da je v turizmu smiselno uporabljati Snapchat,

kadar nagovarjamo mlade turiste.

Če ste mogoče med tistimi, ki še nikoli niso uporabljali Snapchata, si

lahko preberete hitri vodnik za nove uporabnike.

Za začetek: dodajanje prijateljev

Na Snapchatu lahko s prijatelji izmenjujete posnetke (»snape«) in gledate

njihove zgodbe (»stories«) oziroma oni vaše. Ko odprete aplikacijo,

podrsajte desno, kjer najdete gumb »Friends« (prijatelji) – tukaj

lahko dodajate prijatelje in pogledate izmenjave z njimi. Če izberete

»Add Friends« (dodajte prijatelje) v desnem zgornjem kotu, lahko

iščete prijatelje po njihovem uporabniškem imenu.

Če si želite deliti posnetke z ekipo oziroma prijatelji, izberite ikono

»New Chat« (nov klepet) v zgornjem desnem kotu in izberite do petnajst

prijateljev, ki jih želite vključiti v skupino.

Poleg tega lahko nastavite tudi, kdo kaj vidi. Na začetni strani, ko se

odpre kamera, v zgornjem levem kotu najdete ikono vašega avatarja,

prek katerega dostopate do profila. Potem izberite ikono v obliki

orodja in sledite temu zaporedju: Settings (nastavitve) > Who Can

(kdo lahko). Tukaj lahko torej filtrirate osebe, ki vidijo vaše vsebine.

Pošiljanje posnetkov in ustvarjanje zgodb

Snapchat se vedno odpre kot kamera. Takoj naredite fotografijo s klikom

na sprožilec ali pa držite isti gumb in posnamete do 60 sekund

videa. Nenehno lahko spremljate predogled vsebin, če pa izberete

modro puščico v spodnjem desnem kotu, se lahko odločite, ali želite

posnetek poslati kot sporočilo ali ga želite dodati kot »zgodbo«, da

ga lahko vidijo vsi vaši prijatelji.

Če ste naredili sebek, za katerega ste prepričani, da bo všeč samo vašemu

najboljšemu prijatelju, potem izberite njegovo ime in posnetek bo

izginil, ko ga prijatelj pogleda. posnetki, ki jih dodamo med zgodbe, tam

ostanejo 24 ur in jih lahko prijatelji pogledajo neomejenokrat. Je pa že


37

Digitalno

vnaprej nastavljeno, da lahko te objave vidijo samo vaši prijatelji (ne pozabite,

da lahko vedno vidite, kdo gleda vaše zgodbe, prav tako pa lahko

drugi vidijo, ko vi gledate njihove objave).

Poleg tega lahko posnetek shranimo za pozneje, in sicer tako, da namesto

klika na modro puščico izberemo ikono za prenos. Tako se posnetek

shrani v zbirko spominov (»Memories«), iz katere ga lahko pozneje pošljemo

naprej. Samo vi lahko vidite stvari, shranjene v sekciji »Memories«.

Kako popestriti posnetke

Snapchat vam omogoča, da svoj posnetek popestrite z različnimi dodatki

na desni strani fotografije oziroma videa. Najboljši način, da

spoznate vsa ta orodja, je, da jih raziščete:

• besedilo: za oblikovanje besedila je veliko možnosti, od izbire velikosti,

barve, sloga, do natančne postavitve v videu;

• risanje: najprej izberemo barvo, potem debelino risala in že se

prosto gibljemo po posnetku; s tem, ko prostoročno narišemo kak

dodatek nanj, ga lahko še kako popestrimo;

• »Stickers« (nalepke) in »Gifs« (Graphics Interchange Format – v

dobesednem prevodu: format za grafično izmenjavo): animacija je

lahko vredna več kot na tisoče besed; raziščite, katere lahko dodate

fotografskim in video vsebinam;

• povezave: v svoje posnetke lahko dodajate tudi URL naslove, ki

bodo vodili vaše prijatelje na želeno spletno stran oziroma do želenih

vsebin;

• časovnik: izberite dolžino časa, ki ga ima prijatelj, da si ogleda vaš

posnetek;

• »nalepke« po meri: orodje, ki se skriva pod ikono škarij, lahko vaše

posnetke spremeni v vizualno igrišče; z njim lahko izdelamo lastne

»nalepke« in tako povsem po meri prilagodimo vizualno vsebino

posnetka; Snapchat bo vaše izdelke shranil, najdete pa jih med

preostalimi »Stickers«;

• filtri in geofiltri: ko naredimo nek posnetek, lahko podrsamo levo

in desno ter tako izbiramo med filtri, ki se spreminjajo glede na

lokacijo; to je sicer mogoče le ob vključenem GPS;

• filtri z navidezno resničnostjo: Snapchat je gotovo ena boljših

aplikacij, ko govorimo o uporabi navidezne resničnosti in animacij

3D World Lens, ki so z vsako posodobitvijo čedalje bolj sofisticirane.

Kaj še omogoča Snapchat?

Snapchat še zdaleč ni več zgolj sporočilna aplikacija »eden-enemu«.

V letih razvoja so inženirji poskrbeli, da je postal aplikacija, ki povezuje

čedalje več ljudi.

• Snapcodes. Vidite ikono duhca, ki ga obkroža oblak mikro pikic?

Gre za personalizirano kodo »Snapcode«, ki je unikatna za vsakega

uporabnika. Kako uporabiti »Snapcode«? Preprosto usmerimo

Snapchat kamero v dotično kodo in dodali boste novega prijatelja.

• Snapstreaks. Med stvarmi, zaradi katerih je Snapchat tako zanimiv,

je način, kako so ustvarjalci z igrifikacijo komunikacije poskrbeli,

da uporabniki vedno znova spoznavajo nove stvari. »Snapstreak«

ali »Streak« je serija dni, ki uporabniku pove, koliko

zaporednih dni je potekala komunikacija s prijateljem. Če izpustimo

samo en dan, se »Streak« vrne na ničlo.

• Discover. Ko smo na strani kamere, podrsamo levo in tam lahko

dostopamo do strani »Discover« (razišči). Na njej najdemo objave

slavnih, ki spadajo k določeni temi. Sami lahko izberemo temo in

Snapchat nam najde objave Lady Gaga, Tiesta in drugih zvezdnikov.

Poleg tega se lahko naročimo na svoje priljubljene novice in

vsebine, ki jih potem v nekaj korakih hitro najdemo.

• Our Story. Ta (v dobesednem prevodu naša zgodba) je način,

kako Snapchat zbira posnetke z določenih dogodkov na enem

mestu. Naj bo to koncert, tekma ali protest, vse objave se združijo

v eno zgodbo, ki je na voljo vsem. Če se odločite, da bi dodali svoj

posnetek v »Our Story«, bo vaše uporabniško ime zakrito, posnetek

pa bodo uporabniki aplikacije lahko našli pod sekcijo »Discover«.

Če želite odstraniti posnetek, ki ste ga objavili v »Our Story«, potem

je vse, kar morate narediti, to, da v sekciji »Settings« (nastavitve)

najdete »Our Story Snaps« in izbrišete želeno vsebino.

• Snap Map. Izberite ikono povečevalnega stekla v iskalniku aplikacije

ali naredite »zoom out«, da dobite vpogled v »Snap Map«. Ta

pokaže vročinski zemljevid javnih objav v »Our Story« v realnem

času. Po zemljevidu se lahko z lahkoto sprehajamo in si ogledamo

objave z najbolj aktualnih dogodkov, tematskih parkov in številnih

drugih. Varnostni nasvet: če uporabnik ne vključi »Ghost Mode«,

lahko prijatelji vidijo avatar uporabnika na zemljevidu »Snap Map«.

Če želite svojo lokacijo ohraniti skrito, vključite »Ghost Mode« v nastavitvah.

Ko je dotični način vključen, lahko samo vi vidite svoj

»Bitmoji« na zemljevidu »Snap Map«.

Snapchat mojster

Zdaj obvladate glavne funkcije aplikacije Snapchat, seveda pa obstaja

še kar nekaj »mini trikov«, ki se jih lahko naučite samo tako, da se

poigravate z aplikacijo. To je zanesljivo najboljši način, da zares usvojimo

neko zadevo, kajti navsezadnje: kdo od nas je kdaj prebral navodila

za uporabo pametnega telefona?

Foto: Pixabay

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z

Računalniškimi novicami.


38


Foto: Mateja Gruden

Urška Jež

Prvi kuharski hackathon po receptih mam in babic

Ustvarjalnost, ki temelji

na medgeneracijskem

povezovanju

Koliko dragocenega kuharskega znanja in odličnih receptov premorejo naše mame in babice ... Zakaj jih

ne bi odkrili na novo? In obenem tesneje povezali skupnost na nekem območju – natančneje v Trnovem v

Ljubljani, kjer je nova restavracija Don’t tell mama (Ne povej mami), v kateri so se domislili prvega kuharskega

hackathona v Sloveniji »po receptih naših mam«. Pripravili so ga v sodelovanju s Centrom starejših

občanov Trnovo (DEOS), Mladinskim domom Malči Beličeve in Prvo osebno zavarovalnico, oktobra. Na

njem so štiri ekipe tekmovale v pripravi jesenskih jedi na žlico po receptih stanovalk trnovskega centra.

Hackatona se je domislila Urška Jež, lastnica restavracije Don’t tell

mama, ki sicer prihaja iz sveta zagonskih (start-up) podjetij – je soustanoviteljica

ABC pospeševalnika, skupnosti zagonskih podjetij. Restavracija,

v kateri, kot je povedala, prepletajo še zlasti sredozemsko

in tradicionalno slovensko kuhinjo, je odprta šele nekaj mesecev,

hackaton pa so pripravili kmalu po odprtju.

Ključna beseda: povezovanje

Niso želeli ubrati zgolj ustaljene poti, pripoveduje sogovornica. »Verjamem

v skupnosti, skupne ekosisteme, skupno delovanje, ker je to

za vse boljše.« Zato so se ozrli po soseski – s kom bi se lahko povezali

v ustvarjanju malce drugačne zgodbe? Takoj so se ujeli s Centrom

starejših občanov Trnovo (DEOS), k sodelovanju povabili še otroke iz

Mladinskega doma Malči Beličeve in Prvo osebno zavarovalnico,

»tako da smo imeli štiri kuharske ekipe poklicnih kuharjev (še ekipo

Don’t tell mama, op. p.). Recepte so zagotovile stanovalke doma. Vsaka

ekipa je dobila po en recept in po eno mamo, ki je ’šefovala’. In

treba jo je bilo poslušati!«

Kuhanje nekoč in zdaj

Na dogodku, ki je bil v prostorih DEOS, so spregovorili tudi o pripravi

jedi nekoč in zdaj. O tem je pripovedoval Niko Slavnič, direktor marketinga

v podjetju Everet in predavatelj na IEDC – Poslovni šoli Bled,

potem pa so o tem spregovorile stanovalke trnovskega centra: »O


39


Zmagovalni recept – Milka Črnić

tem, katere jedi so nekoč najraje jedli, katerih jedi ne vidijo več na

jedilnikih ... Pritožile pa so se na primer nad tem, da se v zdajšnji kuhinji

prepogosto uporablja hrana iz pločevink in preveč predelane hrane.«

Na hackatonu so sicer pripraviljali jedi samo iz svežih sestavin.

Jota, ričet, krompirjev golaž ali fižolova juha?

Štiri ekipe so pripravile: joto, ričet, krompirjev golaž in fižolovo juho, za

posladek pa jabolčni zavitek. Po oceni komisije je zmagala ekipa Prve

osebne zavarovalnice z receptom Milke Črnić z ričetom in »ravno prav

sladkim« jabolčnim zavitkom, »glas ljudstva« (obiskovalci tekmovanja)

pa je presodil, da sta najokusnejša fižolova juha in jabolčni zavitek z

dodatkom skute, ki ju je pripravila ekipa Doma Malči Beličeve.

Zmagovalna jed Milke Črnić bo do prihodnjega hackatona na jedilniku

restavracije Don’t tell mama – z zgodbo o njej. Hackaton bodo

spet pripravili predvidoma na gregorjevo, nanj pa povabili tudi šole

in vrtce. Urška Jež razmišlja, da bo drugi hackaton namenjen tudi

ustvarjanju novih jedi – ustvarjanje nečesa novega (novih rešitev) je

naposled tudi ključna lastnost hackatonov.

Mateja Gruden

Foto: Siniša Kanižaj

Foto: Siniša Kanižaj

Preverjanje okusov


40


Obed za bogove v najstarejši gostilni na Slovenskem

V gostilni Gastuž, ki je najstarejša delujoča gostilna na Slovenskem

(iz leta 1467), so se popotniki, romarji in obiskovalci okrepčali,

dobili dobro hrano in pijačo. Prvič jo je pisno omenil tajnik

vizitacijskega škofa Paolo Santonino, ko je potoval po deželi. In v

enem svojih zvezkov je zapisal zgodbo o tem, kako dobro in kaj je

jedel v Gastužu.

Tako s ponosom pripovedujeta gostom o preteklosti gostilne, ki se

ponaša tudi z izveskom Gostilna Slovenije, njen lastnik Benjamin Bastien

in njegova desna roka ter vodja kuhinje Luka Simšič. »Tradicije

ne smeva prekiniti,« v šali pravita Benjamin in Luka, ki razvajata goste

z imenitnimi gastronomskimi dobrotami.

Gostilna, ki je ob znameniti Žički kartuziji, slovi tudi po porokah in do

leta 2020 so razprodani skoraj že vsi termini. Razvajata pa kulinarična

umetnika (kot jima pravijo gosti) Benjamin in Luka tudi v gostilni Ob

železnici v Ločah pri Žičah – na srečo stalnih gostov gostilne Gastuž,

ki v zimskem času zapira svoje duri.

D. P. B.

Foto: N. D. M.

Benjamin Beastien Kračun in Luka Simšič sta mojstra sodobnih

okusov in hkrati spogledovanja s tradicijo.

Božiček z daljne Laponske je že napovedal obisk gostilne Ob

Železnici v Ločah!

Foto: Anja Petelinšek

Vse bridkosti preženejo sladkosti, je eno od pravil gostincev

Benjamina in Luke. Daleč, tudi onstran naših meja, slovita po

slastni sladki sadno-gozdni plošči. Sadeži in storž so izdelani

ročno s hišno marmelado, konjiškimi jabolki, zreškimi orehi ...

Okusi za bogove!

Foto: N. D. M.

Kuhajmo s siri

»Slovenija je s svojimi zelenimi travniki in pašniki idealna za pridelavo

mleka. Imamo bogato tradicijo predelave mleka v različne mlečne izdelke,

predvsem poltrde in trde sire ter skuto iz mleka in sirotke. Po letih

nazadovanja je slovensko sirarstvo ponovno v vzponu,« je v knjigi receptov

Kuhajmo s siri, ki je pred časom izšla pri založbi Kmečki glas,

uvodoma zapisala njena avtorica Irena Orešnik, ena najbolj znanih slovenskih

sirark. Na družinski kmetiji Orešnikovih v vasi Šentjošt nad Horjulom

v objemu Polhograjskega hribovja domuje približno sto koz, iz

njihovega mleka pa pridelujejo sire, skuto, jogurte, sirotko ...

V knjižici je predstavljenih 83 receptov za različne jedi: juhe; hladne predjedi,

namaze in solate; tople predjedi in prigrizke; pite in pice; testenine, rižote

in gratine; jedi iz krompirja, jajca in sira; sladice; jedi, ki se lepo prilegajo k

siru (kot sta, denimo, slivova marmelada iz pečice in kruh z rozinami).

Naj navedemo le po eno jed »pod okriljem« naštetih jedi: sirna juha;

orientalski namaz iz kozjega svežega sira; suhe slive, nadevane s sirom,

v slanini; pita iz ajdove moke s kozjim sirom in kranjsko klobaso;

rižota s šparglji in tolmincem; krompirjeva pita z mohantom; ovčji

jogurt s kakijevo kremo ali mareličnim prelivom.

Kot je še zapisala avtorica, so v knjigi zbrani recepti iz domače

kuhinje. »Nekateri so iz slovenske tradicionalne kuhinje, drugi iz

tujih logov, prirejeni z našimi siri in sestavinami, ki so nam pri roki.

Ker nam vedno manjka časa, so tudi recepti večinoma preprosti in

ne potrebujejo zahtevnega kuharskega znanja, niti veliko časa niti

sestavin, ki jih ni mogoče dobiti v bližnji trgovini ali na bližnji tržnici.

Vsi recepti so večkrat preizkušeni, tako pri nas doma kot pri

naših prijateljih.«

M. G.


Panorama božičnega mesta Frauenkirche

Čarobni adventni čas v Nemčiji

Ko zadiši po cimetu,

pecivu in kuhanem vinu

Foto: Prof. Jörg Schöner/Dresden Marketing GmbH

41

Kulinarični skok čez mejo

V Nemčiji je predpraznično, božično-kulinarično razvajanje izjemno raznoliko in okusno. Še zlasti na božičnih

sejmih, kjer diši po cimetu, pecivu in kuhanem vinu. Na milijone ljudi obišče katerega od številnih

božičnih sejmov v Nemčiji, ki decembra ogrejejo skoraj vsako nemško mesto. Za najlepšega velja tisti v

Nürnbergu, ki ima tudi najdaljšo tradicijo – več kot sedem stoletij!

»Poleg znamenitega ingverjevega peciva in klobase, ki izvirata prav iz

omenjenega bavarskega mesta, se lahko mesto ob odprtju sejma

pohvali z največjo skledo Feuerzangenbowle, kar bi v slovenskem

prevodu pomenilo skleda z vročimi kleščami. To je punč na osnovi

rdečega vina, ki mu nekateri primešajo tudi liker iz citrusov ali črni čaj.

V nasprotju z imenom pijače jo pijemo hladno. Dodamo ji lahko raznolike

začimbe, kot so cimetove palčke, pomarančne lupine in janež,

po želji pa tudi različne sadne sokove. Nato klešče, na katerih je

sladkorni stožec, prepojen z rumom, položimo na posodo, sladkor pa

počasi kaplja v tekočino. Nekateri se opremijo s setom pripomočkov

in ga pripravijo kar v toplem zavetju svojega doma, druge pa zajame

sejemska mrzlica in se z njim razvajajo na božičnih sejmih.

»Božični čas v Nemčiji ne prinese samo medenjakov in kuhanega vina,

ampak veliko bogatejše kulinarično rajanje in razvajanje,« razlaga Maja

Horvat, vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v Sloveniji.

Pestro, slastno in sladko

Nemci vedno znova dokazujejo, da je njihova kulinarika pestra, slastna

in sladka. V božičnem času si turisti na Bavarskem med drugim zelo radi

privoščijo njihove znamenite krompirjeve cmoke, polnjene s slivami in

vaniljevo kremo, sladkorjem v prahu in makom ali mešanico cimeta in

sladkorja. Sladko jedo tudi v Porenju, od koder izvira specialiteta Mutzen.

Jedo jo še zlasti na karnevalu in na silvestrski večer, ponujajo pa jo

kajpak tudi na božičnih sejmih. Pecivo je podobno našim »miškam«; v

olju ocvremo kroglice testa iz moke, jajc in sladkorja. V hladnem zimskem

času so za številne obvezne tudi žemljice, polnjene s svežimi ribami

iz friteze, predvsem v predalpskem delu Bavarske pa ponujajo

Steckerlfisch, okusno jed na majhni palici, na kateri so ploščiče, postrvi

in skuše. Med Nemci in turisti so zelo priljubljene tudi pečena jabolka,

polnjena z oreščki in božičnimi začimbami ali pečenimi maroni, ki jih

ponujajo na skoraj vseh božičnih sejmih. Slaščica je ne samo slastna,

temveč tudi zdrava, saj vsebuje veliko vlaknin in mineralov.

»Bogata kulinarična ponudba na nemških božičnih sejmih privablja čedalje

več turistov, v Leipzigu, na primer, so na tamkajšnjih božičnih sejmih

lani prodali kar 300.000 litrov toplih napitkov, 180.000 klobas, štirinajst ton

rib ter osem ton praženih mandljev in drugih oreščkov,« pravi Maja Horvat.

Podzemni sejem v vinski kleti

Slovi pa Nemčija tudi po tako imenovanih nenavadnih božičnih sejmih, kot

je med drugim podzemni v Traben-Trarbachu, ki je v 22-kilometrski vinski

kleti. Okrog leta 1900 je mestece ob reki Mozeli poleg francoskega Bordeauxa

veljalo za največjo metropolo trgovine z vinom. Poleg klasičnih dobrot

in okraskov in predvsem vina se obiskovalci lahko razvajajo tudi v tamkajšnjem

velnesu. Zelo je obiskan ekološki božični sejem na berlinskem trgu

Kollwitzplatz in veganski v Leipzigu, Düsseldorfu, Berlinu in Hamburgu.

»Letošnji božično-novoletni prazniki bodo v Nemčiji čarobni, mesta so

praznično okrašena; samo gozdni božični sejem na romantičnem posestvu

Krumme blizu Munstra, denimo, osvetljuje več kot milijon lučk.

Veseli me, da čedalje več Slovenk in Slovencev obišče v adventnem

času nemška mesta in njihove čarobne sejme,« dodaja Maja Horvat.

Duša Podbevšek - Bedrač

Predstavitev slastnega predbožičnega kulinaričnega

razvajanja po nemško sta v Ljubljani »zakuhala« Maja Horvat,

vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v

Sloveniji, in kuharski mojster Primož Dolničar.

Foto: NTO


42

Pod drobnogledom

Foto: Dejan Šuc, arhiv Občine Komen/www.slovenia.info

Slikovito naselje Štanjel v komenski občini

Republiški turistični drobnogled TZS

Predpraznični

dobro obiskani Kras

»Na Krasu so kamen, trta in človek od nekdaj povezani. Kamnita kraška zemlja je polna različnih oblik

in barv, najlepših v jeseni, ko naš Kras krasi ruj,« pravi Jože Adamič, uspešen vinogradnik in vinar iz

Komna, nekdaj župan te občine. Kot župan si je zelo prizadeval za urejenost cest, postavitev prijaznih

obcestnih počivališč s klopmi in koši za odpadke, odstranitev divjih odlagališč, turistično promocijo

občine in Krasa ...

In takšen ostaja tudi po upokojitvi. »Imamo kaj pokazati, pri nas in

v bližnji okolici je resnično veliko videti in doživeti, tako v slikovitem

naselju Štanjel kot v kulturnem središču Krasa v Sežani. Smo turistično

zanimivi in veseli nas, da nas obišče iz leta v leto več turistov,

tudi zaradi odličnega terana in značilne kraške kuhinje,« je še dejal

Jože Adamič.

V poznem jesenskem času je Republiški turistični drobnogled Turistične

zveze Slovenije (RTD TZS) obiskal Kras in ugotovil, da je okolje

čisto in urejeno. »Zagotovo še toliko bolj zaradi lokalnih volitev,« je

komentiral Karl Vernik, predsednik RTD TZS. Je bilo pa v tem času na

Krasu še zlasti veselo in okusno na tamkajšnjih dobro obiskanih

osmicah, na katere prihajajo gosti iz Slovenije in Italije.

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Jože Adamič (levo), uspešen vinogradnik in vinar

iz Komna, nekdaj župan te občine,

s podpredsednikom RTD TZS Pavlom Hevko

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

December 2018

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.


POVEZANI NARAVO!

12. – 14. 4. 2019

Gornja Radgona

5. MEDNARODNI

SEJEM ZELENEGA

TURIZMA IN BIVANJA

SEJEM NATURO 2019 VAS VABI K USPEŠNEMU DRUŽENJU NA NARAVNEM

SREČEVALIŠČU SLOVENIJE, AVSTRIJE, HRVAŠKE IN MADŽARSKE

Bienalni, Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja NATURO, ki ga je v zadnji ponovitvi obiskalo 14.000

obiskovalcev, bo petič potekal v Gornji Radgoni od petka, 12. do nedelje, 14. aprila 2019.

NATURO bo ljubiteljem narave in naravnega ponujal zamisli, opremo, izdelke in napotke za naravne potepe, dejavnosti ter bivanje. Na

živahen in neposreden način bo predstavil turistične destinacije, pohodniške in planinske ture ter rekreacijske in turistične potenciale

gozdov. Vabil bo na taborjenje, k rekreativnim in adrenalinskim športom v naravi, k razvajanju v naravnih zdraviliščih, na turističnih

kmetijah in pri ponudnikih zdrave kulinarike. S prikazi naravne gradnje, opreme za dom in urejanja okolice bo ozelenil bivališča. Telesa

in duha bo oživel z delavnicami zdravilskih in meditativnih praks.

Sočasni sejem LOV in RIBOLOV bo predstavljal lovstvo in ribištvo kot varovanje živali in naravnega okolja, razstava starodobnih vozil

»AVTO-MOTO KLASIKA« pa varovanje tehnične dediščine kot pomemben del trajnostnega turizma.

Razen k predstavitvi vas že sedaj vabimo tudi k obisku. V sodelovanju z agencijo Slo Tours smo za vas pripravili ponudbo za organiziran

ogled sejma, ki vključuje vodenje, prevoz, jutranji prigrizek s toplim napitkom, sejemsko vstopnico, kosilo, degustacije in posebne

nagrade za udeležence izleta.

Informativne cene v evrih glede na vstopno mesto:

Maribor Celje Ljubljana Kranj - Novo mesto Nova Gorica - Koper

29 31 34 35 40

Če pa bi želeli po obisku sejma nadaljevati druženje in spoznati neodkrite turistične destinacije Pomurja, nam sporočite svoje želje in

pričakovanja. Pripravili vam bomo ugodne ponudbe z bogatimi degustacijami, zanimivimi ogledi ali vam organizirali slavnostno večerjo

pri naših partnerskih gostilnah s tradicionalno kulinariko.

Vabljeni k naravnemu sodelovanju!

Več informacij o sejmu NATURO:

mag. Vesna Dajčman, projektni vodja sejma NATURO,

T: +386 2/5642 118,

E: vesna@pomurski-sejem.si, www.naturo.pomurski-sejem.si

Informacije in rezervacije o organiziranem obisku:

izleti@slo-tours.si ali 031 244 111.

www.pomurski-sejem.si

SLOTours

Gospodarsko razstavišče d.o.o., Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana | Več informacij na alpeadria.si

Alpe-Adria

30. sejem za zeleni in aktivni turizem

30. januar — 2. februar 2019

Gospodarsko razstavišče

Revija Lipov list, december 2018

Do you know the secret to free website traffic?

Delete template?

Save as template?