12.12.2018 Views

Revija Lipov list, december 2018

dobre zgodbe v slovenske turizmu

dobre zgodbe v slovenske turizmu

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

DECEMBER <strong>2018</strong> Poštnina plačana<br />

pri pošti 1102 Ljubljana<br />

dobre zgodbe v slovenskem turizmu<br />

Intervju<br />

Tomaž Štefe, direktor Zavoda<br />

za turizem in kulturo Kranj<br />

Zeleni zgledi<br />

Ivana Bole, glas odgovornega turizma<br />

Inovativno<br />

Medvedu prijazno fotografsko doživetje<br />

Kulinarični kotiček<br />

Prvi kuharski hackaton<br />

Foto: arhiv Zavoda za turizem in kulturo Kranj


ZAKAJ MOJA<br />

KUHARSKAŠOLA?<br />

Kako povečati ugled gostinstva, kako opozoriti na lepoto in pestrost gostinskih<br />

poklicev, kako dvigniti kulturo prehranjevanja in pitja, kako globlje predstaviti<br />

slovenske sestavine, pridelovalce, jedi, povezane obrti, praznike in umetnost, kako<br />

upravičiti sodobne tehnike priprave jedi, kako predstaviti dogajanje v zakulisju<br />

restavracije, kako gostom podati pomen jedi za ohranjanje narodne identitete,<br />

kako v Slovencih vzpostaviti samozavest in ponos v povezavi s slovenstvom?<br />

Vsa ta vprašanja so se mi podila<br />

po glavi že pred desetletjem. In sem<br />

raziskoval, povezoval, nadgrajeval.<br />

Ko sem začutil, da lahko veliko<br />

predam naprej, smo postavili sistem<br />

izobraževanja. Zgornja vprašanja so<br />

postala cilji. Odgovori so bili na dlani.<br />

Ko neko slabo prepoznavno dejavnost<br />

povežeš z bolj prestižno, ji pridaš<br />

nove pomene, ji povečaš ugled. Ko<br />

povežeš gostinstvo z izobraževanjem,<br />

nastane neka nova kakovost, saj se<br />

gostinstvo predstavi kot panoga, za<br />

opravljanje katere moraš imeti določena<br />

znanja. Končno gostinstvo tudi zaradi<br />

prizadevanj mnogih postaja resna,<br />

cenjena dejavnost.<br />

Pa saj obstajajo gostinske šole!<br />

Seveda obstaja formalni sistem<br />

izobraževanja za dijake in študente. Kaj<br />

pa ljubitelji kuhanja, kaj pa predšolski<br />

in osnovnošolski otroci, kaj pa študenti<br />

v zrelih letih, profesionalci, ki hočejo<br />

nadgraditi znanje, želijo pogled od<br />

zunaj? Drugače je podajati zgodbe, ki jih<br />

sam živiš in ustvarjaš, od katerih sam<br />

živiš.<br />

In smo se pripravljali. Določili smo<br />

cilje, časovni načrt, vsebino, način<br />

podajanja vsebin, način vključevanja<br />

udeležencev v delovni proces, trenirali<br />

smo v živo, nastopali drug pred drugim,<br />

se popravljali, nadgrajevali … Ko smo bili<br />

pripravljeni, smo začeli.<br />

Prihajali so otroci od četrtega leta<br />

starosti naprej. Pripravljali so kosila<br />

za svoje starše, veliko zelenjave, pravi<br />

noži, priprava pogrinjkov, novi okusi,<br />

vonjave … »Ne, naš pa jé samo pomfrit<br />

in pohančka,« so razlagali starši in se<br />

čudili, ko je otrok z velikim ponosom<br />

pojedel zelenjavno juho, file ribe, sadno<br />

solatko, zelenjavo, solato … Saj jo je<br />

vendar sam z veliko odgovornostjo<br />

in zavzetostjo tudi pripravil. Ja, to je<br />

mogoče.<br />

Prihajali so kuharski navdušenci,<br />

raziskovali lokalno, odkrivali skrite<br />

pomene jedi, sestavin, dobaviteljev,<br />

se navduševali nad novimi tehnikami,<br />

triki, delili izkušnje, odhajali z novimi<br />

poznanstvi, celo prijatelji, bogatim<br />

znanjem in novimi spoznanji o pomenu<br />

prehranjevanja in vseh odtenkov, ki se<br />

skrivajo v njem. Vračajo se.<br />

Prihajali so profesionalci, po pogled<br />

od zunaj. In smo ga tudi mi dobili.<br />

Prihajali so timi iz podjetij in s<br />

kuhanjem gradili odnose v ekipi. Tudi<br />

nam so pomagali.<br />

Hvala vsem. Ogromno ste nas naučili.<br />

Hvala vsem, ki z gosti delite svoje<br />

prigarane, dragocene izkušnje, znanje in<br />

poglede. Čedalje več nas je. Več ko nas<br />

bo, boljši bomo.<br />

Pa tujci prihajajo na kulinarične<br />

počitnice. Čedalje več jih je … Gremo<br />

naprej.<br />

Informacije in rezervacije:<br />

Vila Podvin<br />

Mošnje 1, 4240 Radovljica<br />

T (08) 384 34 70<br />

E info@vilapodvin.si<br />

www.vilapodvin.si<br />

Vilapodvin


KAZALO<br />

NASLOVNICA<br />

Praznični Kranj<br />

INTERVJU 04-06<br />

Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj<br />

o turističnem razvoju »prestolnice slovenskih Alp«<br />

FOKUS 12-15<br />

TD Radlje ob Dravi: Skrb za lepo okolje<br />

in tesno povezovanje v kraju<br />

TD Cerovo Cer: Vzgoja za spoštljiv odnos do narave<br />

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17<br />

Mirjam Suhadolnik, TD Vrhnika Blagajana:<br />

Vrhnika, njen »prečudni« ljubljeni kraj<br />

TZS 19-20<br />

Zlata kuhalnica: Izjemna ustvarjalnost mladih kuharjev<br />

NAMIG ZA IZLET 26-27<br />

Pomurje – kjer so doma srčni in gostoljubni ljudje<br />

ZELENI ZGLEDI 32-33<br />

Turistična vodnica Ivana Bole,<br />

prejemnica prve nagrade Zeleni mikrofon<br />

INOVATIVNO 34-35<br />

Sejalec <strong>2018</strong>: medvedu prijazno fotografsko doživetje<br />

DIGITALNO 36-37<br />

Hitri vodnik za nove uporabnike Snapchata<br />

KULINARIČNI KOTIČEK 38-39<br />

Ustvarjalnost, ki temelji na<br />

medgeneracijskem povezovanju<br />

KULINARIČNI SKOK ČEZ MEJO 41<br />

Čarobni adventni čas v Nemčiji<br />

POD DROBNOGLEDOM 42<br />

Predpraznični dobro obiskani Kras<br />

Lepe<br />

božične<br />

praznike<br />

in srečno<br />

novo leto 2019<br />

UVODNIK<br />

Instagramerji izsesavajo življenje in dušo iz<br />

potovanj. Kako Instagram uničuje potovanja.<br />

Ko se turizem sprevrže v narcisizem.<br />

Številni mediji po vsem svetu so polni žolčnih<br />

naslovov (in prav takšnih vsebin) o korenitih<br />

spremembah, ki so jih v potovanja<br />

oziroma turizem vnesla družbena omrežja,<br />

še zlasti Instagram. S sklepno ugotovitvijo,<br />

da se turizem čedalje bolj spreminja v vrt<br />

človeške nečimrnosti.<br />

V zadnjem dobrem mesecu sem obiskala Istanbul in Budimpešto. In kot vsak<br />

»pravi« turist tudi tamkajšnje največje turistične znamenitosti – v množici preostalih<br />

turistov z bolj kot ne vsega sveta. Zlahka lahko zatrdim, da se je pred mano<br />

razgrnil verodostojen vzorec vedenja turistov. Želela bi se izogniti moraliziranju, a<br />

obenem komajda oporekam uvodoma nanizanim naslovom ...<br />

Od nekdaj se v destinacijah, ki jih obiskujemo, postavljamo pred fotografske<br />

objektive. A poziranje se je v zadnjih letih privzdignilo na drugo raven. Zdi se, da so<br />

pokrajine, stavbe, arhitektura, kultura ..., za številne turiste le še – kulise. Fotografije<br />

ne sporočajo več osupljivih motivov narave ali zgodb preteklosti, temveč sporočajo:<br />

»Poglej me, kje sem, poglej me, kako neopisljivo fantastično se imam tukaj!«<br />

Neopisljivo bržkone dobesedno, ker kratka spremna besedila ob objavah na<br />

družbenih medijih ne zmorejo globljih opisov zanimivosti in njihovega doživljanja,<br />

temveč bolj kot ne zgolj zgoščene presežnike, kot so fantastično, božansko,<br />

čudovito, popolno ... In v središču te popolne slike je – JAZ. Različni motivi (kulise)<br />

in – JAZ. »Ja, res je lepa tale palača Topkapi, ampak poglej mene!!!«<br />

Številni se skozi žlahtno zgodovino sprehajajo s pametnim telefonom pred nosom<br />

(ali na palici) in jo ves čas spremljajo na zaslonu; številni so opazno na preži<br />

za lokacijo, kjer bodo naredili najboljši sebek (selfie) z najširšim nasmehom na<br />

svetu; številni na enem mestu zamenjajo niz različnih poz in po vsakem posnetku<br />

preverjajo želeno podobo na zaslonu.<br />

Koncentracija tolikšne človeške nečimrnosti seveda poraja vprašanja. Na primer:<br />

Koliko ljudi potuje še zlasti zato, ker lahko novico o tem po družbenih omrežjih<br />

sporočijo na stotine (tisoče) sledilcem? Prej si pokazal fotografski album s potovanja<br />

družini in peščici prijateljev – in to je bilo približno to. Potovanja so večinoma<br />

morala biti obrnjena bolj »navznoter« (potovanja zaradi sebe) kot »navzven«<br />

(potovanja zaradi drugih). In res: britanski časnik The Independent je lani objavil<br />

izsledke raziskave, po kateri je instamagrabilnost destinacije ključni razlog, da jo<br />

milenijci obiščejo (40 odstotkov sodelujočih jo je navedlo kot glavni razlog). Razumljivo<br />

je, da destinacije iščejo in promovirajo lokacije, ki so najbolj privlačne za<br />

posnetke na Instagramu (torej instagramabilne lokacije), da je Instagram butler,<br />

ki vas popelje do top instagramabilnih lokacij, čisto resna služba, da so namigi za<br />

najboljše sebke nekaj povsem normalnega.<br />

Na razvoj turizma, kakršnega spodbuja priljubljenost družbenih omrežij, imam<br />

svoj osebni pogled – in kar zadeva potovanja na osebni ravni, sem malce bolj v<br />

analogni dobi. A destinacije, ki lovijo čedalje večjo digitalno generacijo, bodo ob<br />

teh spremembah težko prepadene, mogoče celo zgrožene, če bodo želele uspešen<br />

razvoj. Zato pomislite: Ali že imate izbor najboljših instagramabilnih lokacij?<br />

<br />

Mateja Gruden, urednica<br />

Prihodnja številka <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a bo izšla v prvi polovici februarja<br />

2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva<br />

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja<br />

2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.<br />

3<br />

Kazalo / Uvodnik


4<br />

Intervju<br />

Foto: Tania Mendillo<br />

Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj<br />

Kranj – prestolnica<br />

slovenskih Alp<br />

Kranj, prestolnica slovenskih Alp in gorenjska metropola. Nekoč najpomembnejše mesto na območju zdajšnje<br />

Slovenije. Mesto, ki diha z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom. Mesto z enim najglobljih<br />

mestnih kanjonov v Evropi. Mesto s turistično zgodbo v – rovih. Mesto z eno najbolj pravilnih silhuet na svetu.<br />

Obenem pa mesto, ki še zdaleč ni uresničilo vseh potencialov, ki jih premore. A turizem je v vzponu: v zadnjih<br />

letih se število turistov in njihovih prenočitev v Kranju vztrajno in vidno povečuje. O turistični podobi Kranja,<br />

njegovem razvoju v turistično mesto in potencialih, ki jih premore zanj, smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda<br />

za turizem kulturo Kranj Tomažem Štefetom.<br />

Glede na to, da se bliža konec leta – kako ste zadovoljni s turističnim<br />

obiskom v letošnjem letu?<br />

Kranj je imel v zadnjih štirih, petih letih eno največjih rasti turizma v<br />

Sloveniji, pri čemer se je rast slovenskega turizma povečevala hitreje<br />

od svetovnega povprečja. V Kranju se je število turističnih prenočitev<br />

v tem času podvojilo: s približno 50.000 na leto na več kot 100.000;<br />

lani smo prvič presegli to številko. Pred nekaj leti je bila povprečna<br />

zasedenost turističnih ležišč v Kranju 12-odstotna, zdaj je 30- do<br />

32-odstotna, kar je slovensko povprečje. Povprečna rast prenočitev<br />

(in prihodov) turistov je bila v zadnjih letih približno dvajsetodstotna.<br />

Doba bivanja se je podaljšala z 1,5 na 1,9 dneva.<br />

Čemu predvsem pripisujete takšno rast?<br />

Spletu različnih dejavnikov: gotovo rasti turizma po svetu in v Sloveniji;<br />

poudariti želim tudi odlično delo kranjskih hotelirjev, saj so sami<br />

vložili precej dela v promocijo in s tem spodbudili povečanje števila<br />

gostov. Naposled pa upam, da je k rasti prispevalo tudi dobro delo<br />

Zavoda za turizem in kulturo Kranj in Občine Kranj. Na Zavodu smo<br />

se v zadnjih letih veliko ukvarjali z identiteto Kranja, postavili smo<br />

ključne stebre turistične ponudbe in občutno povečali promocijo<br />

destinacije.<br />

Kakšna pa je turistična podoba Kranja z vidika obiska v tem letu:<br />

od kod prihajajo turisti, zakaj obiskujejo Kranj, kaj počnejo ...?<br />

Uradni podatki o strukturi gostov so razmeroma skopi, saj nam povedo<br />

predvsem to, od kod prihajajo. Nič pa nam ne povedo o življenjskem<br />

slogu obiskovalcev, o tem, zakaj prihajajo v Kranj, kaj počnejo ... Takšne<br />

podatke lahko zbiramo le na podlagi pogovorov s turističnimi ponudniki.<br />

Če se omejim na uradne podatke, so med tujimi turisti po številu<br />

prihodov in prenočitev na prvem mestu skupine iz Južne Koreje. Ti večinoma<br />

v Kranju le prespijo, v starem jedru jih je opaziti poredkoma,<br />

bolj kot ne le, ko se fotografirajo, ne zahajajo pa v kavarne, restavracije,<br />

na oglede zanimivosti. So prehodni gostje, tu se ustavijo na potovanju<br />

po Sloveniji oziroma Evropi. Sicer so v Sloveniji, tudi v Kranju, lani snemali<br />

priljubljeno južnokorejsko televizijsko nadaljevanko Črni vitez<br />

(Black Knight), letos pa so Slovenijo in Kranj obiskale južnokorejske<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


zvezdnice, dekleta iz glasbene skupine Red Velvet. Tako da pripravljamo<br />

produkta za južnokorejske goste, ki bosta vezana na lokacije, kjer so<br />

snemali nadaljevalko oziroma ki so jih obiskale članice skupine. Na drugem<br />

mestu po številu prenočitev in prihodov so skupine iz Srbije – dijakov<br />

in študentov na strokovnih izletih, ter Madžarov in Poljakov, ki<br />

prihajajo pozimi smučat na Krvavec. Precej je poslovnih gostov, saj ima<br />

Kranj kot tretje največje slovensko mesto precej močnih podjetij, tudi v<br />

tuji lasti, v bližini je brniško letališče, zato tukaj prenočuje precej pilotov<br />

in drugega letališkega osebja ... Zelo močan je tudi segment športnega<br />

turizma, saj ima Kranj odlično športno infrastrukturo.<br />

Kaj pa klasični turisti, ki prihajajo na počitnice, izlete, na oddih?<br />

Takšnih bi si želeli občutno več. Med zdajšnjimi prevladujejo turisti, ki<br />

v Kranju prespijo zaradi bližine letališča, takšni, ki ga obiščejo za konec<br />

tedna ali so nastanjeni v Kranju in od tod raziskujejo Slovenijo.<br />

Kar nekaj je tudi dnevnih gostov, ki so nastanjeni večinoma v Ljubljani<br />

ali na Bledu in obiščejo Kranj za nekaj ur. Najbolj »vidni« so seveda<br />

gostje, ki pridejo v skupinah, pri čemer smo letos opazili zanimiv<br />

trend: število turističnih vodenj po mestu se je podvojilo, število obiskovalcev<br />

na njih pa prepolovilo. Imeli smo torej veliko več skupin z<br />

manj udeleženci. Upam, da je to znak, da prehajamo iz destinacije za<br />

masovni turizem v destinacijo za individualne obiskovalce.<br />

Kranj poudarjate kot prestolnico slovenskih Alp in središče Gorenjske;<br />

kot mesto v osrčju narave; kot Prešernovo mesto; kot<br />

središče športnih priprav. Pa se najprej zadrživa pri Alpah:<br />

»Kranj je edino mesto v Sloveniji, iz katerega seže oko na Triglav,<br />

Stol ter Grintavec,« poudarjate na Zavodu.<br />

Kranj je prestolnica Gorenjske in slovenskih Alp. Naj bom malce kritičen:<br />

ne vem, kaj je počel zadnjih dvajset let, da je v med ljudmi izgubil<br />

status gorenjske metropole. Prestolnica slovenskih Alp? Ko smo se<br />

ukvarjali z identiteto Kranja, je bilo veliko dvomov, ali se lahko identificiramo<br />

s tem. A zakaj priti v Kranj? Ker lahko od tod skočiš na Bled, v<br />

Bohinj, smučaš v Kranjski Gori ali na Krvavcu, lahko kolesariš, hodiš v<br />

hribe (kolesarjenje in pohodništvo sta za Kranj zelo pomembna produkta),<br />

obenem pa si v mestu – sredi zgodovine in kulture. In Kranj je<br />

zelo »alpski«: med večjimi slovenskimi mesti ima najbolj alpski značaj,<br />

alpsko silhueto mesta, razgled na Alpe in značilno alpsko podnebje.<br />

»Prestolnica slovenskih Alp« je tudi hiter odgovor na vprašanje (tujega)<br />

turista, zakaj priti v Kranj. Je dobra iztočnica za daljši opis, kaj lahko<br />

v mestu počne. Poleg tega pa je dober motiv za nadaljnji razvoj<br />

kranjske turistične ponudbe. Je preprost odgovor na vprašanje, kaj<br />

naj trgovci ponujajo v Kranju: to, kar bi turist pričakoval, da lahko kupi<br />

v trgovinah središča slovenskih Alp.<br />

A Kranj je vendarle »Prešernovo mesto«?<br />

France Prešeren je v tujini premalo promoviran. Opažam, da je zakoreninjeno<br />

prepričanje, da je Prešeren zaradi pisanja v slovenskem jeziku<br />

zanimiv samo za Slovence, ne pa tudi za tujce. Po mojem mnenju<br />

je skrajni čas, da opustimo takšno razmišljanje. Ko potujem po<br />

svetu, me vselej zanimajo največji pesniki, pisatelji, slikarji, režiserji ...<br />

držav, ki jih obiskujem. Prešeren je eno največjih slovenskih imen,<br />

zato ga tuji turisti ne bi smeli spregledati. V Kranju smo zelo ponosni<br />

nanj, Kranjčani čutimo, da je Kranj Prešernovo mesto in varuh njegove<br />

dediščine. V mestu je Prešernova hiša, kjer je pesnik živel ob koncu<br />

svojega življenja in v kateri je še ohranjeno originalno pohištvo iz tistega<br />

časa. Pokopan je v Prešernovem gaju, spominskem parku, kjer<br />

je tudi njegov spomenik. Pred Prešernovim gledališčem (ki je eno<br />

najboljših slovenskih gledališč) je največji spomenik Prešernu na svetu.<br />

V mestu je Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost,<br />

ki hrani in razstavlja njihova dela; v njej je torej na ogled najboljše iz<br />

sodobne slovenske likovne umetnosti. V mestni knjižnici, eni najlepših<br />

knjižnic v Sloveniji, edini hranijo zbirko vsega, kar je pesnik izdal in<br />

kar je bilo napisanega o njem. S Prešernom je povezan eden najodmevnejših<br />

dogodkov v Kranju: Prešernov smenj, ki je 8. februarja, na<br />

kulturni dan, in ki ga v povprečju obišče tudi do 30.000 ljudi, iz Kranja,<br />

od drugod iz Slovenije, v zadnjih letih pa tudi iz tujine. Na njem prebivalci<br />

Kranja recitirajo Prešernovo poezijo, se mu poklonijo na njegovem<br />

grobu, odenejo se v oblačila iz Prešernovega časa. Zvečer<br />

imamo pogovor z aktualnimi Prešernovimi nagrajenci – medtem ko<br />

je v Cankarjevem domu večer pred tem po navadi prava drama, je<br />

tukaj eno samo veselje (nasmeh). Svetlobno okrasje Prešernega decembra<br />

so tudi verzi iz Prešernovih pesmi.<br />

Ponujate tudi kakšen turistični produkt, tematsko doživetje, vezano<br />

na Franceta Prešerna?<br />

V Kranju je prisotno izjemno spoštovanje do Prešerna in kulturne dediščine<br />

na splošno. Bile so pobude, da bi se Prešerna bolj populariziralo,<br />

a so bile zavrnjene kot premalo strokovne. Je pa Prešeren, na primer,<br />

ena od figur na ogledih obogatene resničnosti (augmented reality ali<br />

AR; tehnologija, ki s pomočjo pametnih naprav nadgradi sliko resničnega<br />

sveta – s pomočjo aplikacije AR Kranj lahko obiskovalci doživijo<br />

interakcijo med resničnim in digitalnim svetom, s poudarkom na kranjskih<br />

znamenitostih, op. p.); pokaže se v 3-D obliki, pove o svoji hiši ...,<br />

imamo tudi tematski ogled Kranja »Po Prešernovi poti«. Na pomislek, v<br />

kolikšni meri lahko populariziramo Prešerna, bi odgovoril: popularizacija<br />

da, a z veliko dozo previdnosti in strokovnosti.<br />

Katere pa so še druge ključne kulturno-zgodovinske zanimivosti<br />

mesta?<br />

Prepričan sem, da bi staro mestno jedro, ki je bilo pred časom obnovljeno,<br />

zlahka »zaposlilo« turista za podaljšan konec tedna. Ima lep Glavni<br />

trg, čedalje več zanimivih butičnih trgovinic in ateljejev, kavarn ... Tukaj je<br />

sedež Gorenjskega muzeja, ki ima v mestu tri stavbe: Prešernovo hišo,<br />

v Mestni hiši ima zanimivo etnološko zbirko, v kateri je najti več »sladkorčkov«,<br />

kot je, denimo, instalacija, ki prikazuje, kako hudič brusi<br />

babi jezik – značilen slovenski motiv, pogost na panjskih končnicah;<br />

na gradu Khislstein, kjer je središče muzeja, je razstava Prelepa Gorenjska,<br />

zgodba o tukajšnji pokrajini in ljudeh, na gradu pa je na<br />

ogled tudi izjemna najdba: poznoantična oklepa, redki ohranjeni<br />

najdbi elite 6. stoletja, ko je bil tedanji Kranj največje središče Slovanov<br />

na območju zdajšnje Slovenije. Redko kdo tudi ve, da ima Kranj<br />

več kot šest tisoč let neprekinjene zgodovine, s čimer je eno najstarejših<br />

slovenskih mest. Zelo zanimiva je kostnica pri cerkvi sv. Kancijana<br />

z ostanki največjega slovanskega grobišča v Sloveniji. Cerkev<br />

(eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem<br />

in zgled številnim pozneje zgrajenim cerkvam, op. p.) je sicer<br />

osrednja dominanta Kranja. Med osrednjimi zanimivostmi mesta<br />

je kanjon Kokre, ki je drugi najgloblji mestni kanjon v Evropi, takoj za<br />

luksemburškim. Prijeten je za sprehode, ima pa še izjemen potencial<br />

za nadaljnji razvoj. Pa seveda obnovljeni rovi pod starim Kranjem, ki<br />

so bili v drugi svetovni vojni zaklonišče; v njih je mogoče tudi doživeti<br />

simulacijo bombnega napada, sicer pa v njih prirejamo različne<br />

dogodke. Po ocenah turistov so naša največja turistična privlačnost.<br />

Omenil sem že Galerijo Prešernovih nagrajencev, knjižnico, Prešernov<br />

Veduta Kranja s Kamniško-Savinjskimi Alpami v ozadju<br />

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />

5<br />

Intervju<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


6<br />

Intervju<br />

gaj, kjer sta pokopana še dva vélika moža: pesnik Simon Jenko (v Kranju<br />

je tudi hiša, v kateri je ob koncu življenja prebival; o tem še ustvarjamo<br />

turistično zgodbo) in Janez Puhar, prvi slovenski fotograf in izumitelj<br />

ene od metod fotografije na steklo. Naj omenim še posebno<br />

zanimivost: Jamski laboratorij Tular, v katerem Gregor Aljančič, priznani<br />

kranjski biolog, nadaljuje tradicijo svojega očeta in raziskuje življenje<br />

človeške ribice. To bi lahko bila svetovna zanimivost – ob, seveda,<br />

omejenem obisku. Sicer pa je zanimivost starega Kranja, ki je umeščen<br />

na skali nad dvema rekama, Kokro in Savo, tudi njegova veduta:<br />

z razgledišča na Laborah je lepo vidno, da je zelo pravilno zgrajen, da<br />

ima eno najpravilnejših silhuet mesta na svetu. Cerkveni in drugi stolpi<br />

so v sozvočju in v proporcih z gorami v ozadju. Če se ozreva v<br />

okolico Kranja, pa naj poleg romarskega Sv. Jošta in Šmarjetne gore<br />

poudarim še zlasti hrib Jamnik s cerkvico, enega najpogosteje fotografiranih<br />

motivov v Sloveniji, in Posestvo Brdo, ki je pravzaprav destinacija<br />

v destinaciji, s poudarkom na kongresnem turizmu in državniških<br />

dogodkih, je pa tudi izjemno prijetno za sprehode, poleg tega<br />

ponuja že nekaj odličnih doživetij, kot sta kulinarična košarica dobrot<br />

in vožnja z električnim avtomobilom in kočijo.<br />

Poudarili ste že pomembnost športnega turizma; tudi promovirate<br />

se kot »središče športnih priprav« ...<br />

Kranj ima izjemno dobro športno infrastrukturo: stadion z nogometnim<br />

igriščem, atletsko stezo, poletnim in pokritim olimpijskim bazenom<br />

(ima eno najboljših plavalnih infrastruktur v Sloveniji), več športnih<br />

dvoran – na Zlatem polju je vsako leto svetovni pokal v športnem<br />

plezanju, dvorana je na Planini, Brdo ima odlično infrastrukturo za<br />

nogometne treninge, tukaj je smučarska skakalnica, veliko je športnih<br />

klubov. V Kranju je vse leto precej različnih tekem, kar pomeni<br />

precej gostov iz segmenta športnega turizma. Letos smo, na primer,<br />

v Kranju gostili t. i. Masters, svetovno veteransko prvenstvo v plavanju<br />

in vaterpolu, na katerem se je zbralo okrog šest tisoč udeležencev.<br />

V Kranj tradicionalno prihaja na priprave srbska reprezentanca v<br />

vaterpolu, ki je aktualna olimpijska prvakinja.<br />

Čedalje bolj promovirate tudi kulinariko?<br />

V ospredju kranjske kulinarike je seveda zgodba o kranjski klobasi. Ko je<br />

cesar Franc Jožef potoval skozi našo deželo, se je ustavil v skromnem<br />

gostišču v Kranju. V njem so se prestrašili tako imenitnega obiska in se<br />

opravičili: »Nič posebnega nimamo ponuditi cesarju!« A on je dejal:<br />

»Ponudite mi to, kar imate.« In postregli so mu z navadno klobaso. A on<br />

je dejal: »To ni navadna klobasa, to je kranjska klobasa! Bodite ponosni<br />

nanjo!« In v Kranju je družina Arvaj, ki izdeluje najboljše kranjske klobase<br />

v Sloveniji. Kranjska klobasa je tudi del kulinaričnega Kranjskega tria,<br />

ki smo ga razvili: skupaj s kranjskimi štruklji, ki se pripravljajo na poseben<br />

način, in Kranjskim pivom. Želimo si, da bi imele vse kranjske gostilne<br />

(kar nekaj jih slovi po odlični hrani) v ponudbi Kranjski trio; za zdaj<br />

ga ima samo ena. Poleg tega je Kranj poznan po odličnih slaščicah; v<br />

mestu je nekaj kavarn, kjer pripravljajo izvrstne sladice. V okolici mesta<br />

je tudi ena najbolj znanih slovenskih gostiln, Krištof.<br />

Koliko pa skrbite za živahno vzdušje v mestu s prireditvami in<br />

dogodki na splošno?<br />

V Kranju se med letom zvrsti več večjih prireditev. Naj nanizam nekatere<br />

največje od začetka do konca leta: Prešernov smenj, pustni karneval,<br />

Teden slovenske drame, na katerega pridejo gledališke skupine<br />

z vsega sveta, spuščanje gregorčkov po Kokri na ta slovenski dan<br />

ljubezni, sprejem športnikov po sklepnih tekmah svetovnega pokala<br />

v Planici, Teden mladih s koncerti in drugimi aktivnostmi, Mesec ljubiteljske<br />

kulture, v katerem predstavijo svoje delo različne ljubiteljske<br />

skupine, od gledaliških do folklornih in drugih, poletni Kranfest, osrednji<br />

gorenjski festival kulture, športa in kulinarike, Jazz kamp, Festival<br />

športa, Festival likovne umetnosti, dogodki v Rovih pod Starim Kranjem,<br />

kot je denimo Vinska pot, in Prešerni <strong>december</strong>, ki sklene leto.<br />

Kranj je na približno polovici poti med Ljubljano in Bledom, dvema<br />

najmočnejšima turističnima krajema v Sloveniji. To je njegova<br />

prednost, obenem pa tudi slabost, ker ga lahko zaradi tega<br />

marsikdo obide. Kako vam uspeva iz tega izvleči predvsem<br />

prednosti?<br />

Mislim, da je to še zlasti potencial, ki pa nam ga še ni uspelo dovolj<br />

izkoristiti. V Ljubljani in na Bledu je izjemno veliko turistov, a le redki<br />

od njih obiščejo Kranj. Prizadevati si moramo, da bomo med tujimi<br />

turisti ustvarili percepcijo Kranja kot prestolnice Gorenjske in slovenskih<br />

Alp; da ga poudarimo kot mesto, ki je bilo nekoč najpomembnejše<br />

na območju zdajšnje Slovenije.<br />

V ospredju promocije slovenskega turizma so petzvezdična doživetja;<br />

kakšne temelje za njihov razvoj premore Kranj?<br />

Zelo dobre. Imamo že »kocke«, ki sem jih naštel; med njimi jih je kar nekaj,<br />

ki so že petzvezdična doživetja, kot je denimo Prešernov smenj. Lahko<br />

bi rekli, da imamo takšnih doživetij za cel koš, a obenem moramo biti<br />

realni: za celovita doživetja, večdnevna, smo šele na začetku poti.<br />

Kaj pa si obetate pri razvoju Kranja v prihodnjih letih?<br />

Imamo priložnost, da razvijemo Kranj v turistično mesto na podlagi<br />

trajnostnega razvoja. Veseli me, da ustvarjamo v mestu, kjer je razlika<br />

med zdajšnjim in optimalnim stanjem še velika. Če pogledamo<br />

število prenočitev, je še veliko prostora za rast – ocenjujem, da bi<br />

bilo še vedno v trajnostnih okvirih, če bi dosegli okoli pol milijona<br />

prenočitev na leto. Na ravni ponudbe pa upam, da bo v prihodnjih<br />

letih urejen kanjon Kokre, kar bo zelo velika naložba, v skladu s kulturnimi<br />

in naravovarstvenimi smernicami. Nadejam se ureditve<br />

plovnega režima na Savi, ki bi omogočil začetek vodnih aktivnosti<br />

na reki. Potrebne bi bile naložbe v športno infrastrukturo, saj je na<br />

tem področju povpraševanje že večje od ponudbe. In želim si, da bi<br />

se v starem jedru odprlo nekaj manjših butičnih nastanitev, da bi<br />

turisti bolj soustvarjali vzdušje v njem, in navsezadnje prinesli vanj<br />

tudi večjo kupno moč.<br />

<br />

Mateja Gruden<br />

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />

Foto: Luka Dakskobler/arhiv<br />

Zavoda za turizem in kulturo Kranj<br />

Rovi pod starim Kranjem , po mnenju obiskovalcev največja<br />

turistična privlačnost Kranja<br />

Kanjon Kokre, drugi najgloblji mestni kanjon v Evropi<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


Peter Misja, predsednik<br />

TZS, naj prostovoljec<br />

leta <strong>2018</strong><br />

7<br />

Aktualno<br />

V petek, 7. decembra, so v državnem zboru podelili priznanja za »najzaslužnejše društvene delavce – prostovoljce«<br />

v letu <strong>2018</strong>. Med njimi je tudi Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS).<br />

Peter Misja je v Sloveniji, pa tudi zunaj njenih meja poznan kot izjemno<br />

prodoren župan Občine Podčetrtek. S svojo jasno vizijo, delavnostjo,<br />

dobro intuicijo ter modrimi in preudarnimi odločitvami je<br />

občino popeljal med najrazvitejša turistična območja v Sloveniji. To<br />

dokazujejo številna domača in mednarodna priznanja. Pa ne le to; še<br />

večji in merljivejši rezultat so zadovoljni občani in številni turisti, ki jih<br />

je v občini Podčetrtek iz leta v leto več.<br />

Kot bi dejal Peter Misja, je vse to plod skupnega dela, sodelovanja in<br />

brcanja na isti gol. V Podčetrtku se namreč lahko pohvalijo, da lokalna<br />

politika in turistično gospodarstvo delata z roko v roki. Svoj del k prepoznavnosti<br />

turistične občine pa prispevajo še Turizem Podčetrtek in<br />

turistična društva, ki jim Peter Misja s svojim znanjem, idejami in pobudami<br />

že leta trdno stoji ob strani.<br />

Je aktiven član Turističnega društva Podčetrtek, ki deluje že več kot<br />

110 let. V mladih letih je namenil veliko prostovoljskih ur organizaciji<br />

prireditev v domačem kraju in občini. Zdaj je že dalj časa v upravnem<br />

odboru društva in kot eden njegovih vodilnih članov prispeva velik<br />

delež k njegovemu dobremu delu.<br />

Njegov prispevek k razvoju turizma so prepoznali tudi v slovenskem<br />

prostoru in ga leta 2010 izvolili za predsednika TZS. To funkcijo opravlja<br />

prostovoljsko že osem let, tako, kot zna le on, srčno in s posebnim<br />

posluhom za turizem, razvoj in blaginjo ljudi. Pogosto in rad je med<br />

njimi; tudi na številnih prireditvah, ki jih prirejajo turistična društva. V<br />

vlogi predsednika TZS je poleg tega aktivno sodeloval pri pripravi<br />

zdajšnje Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021,<br />

na letošnjih Dnevih slovenskega turizma v Portorožu pa je prejel najvišje<br />

priznanje v turizmu – za izjemen prispevek k razvoju slovenske<br />

turistične društvene organizacije.<br />

L. L.<br />

Foto: Iztok Pipan<br />

Peter Misja ob prejemu priznanja, ob njem (desno) podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


8<br />

Vogel (fotografija je simbolična)<br />

Aktualno<br />

Smučišča na pragu nove sezone<br />

Najbolj zagreti so<br />

že stopili na smuči<br />

Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info<br />

V lanski sezoni sta visokogorski smučarski središči Kanin in Vogel začeli obratovati že 10. in 11. novembra, letos<br />

pa upravljavcem smučišč vremenske razmere niso bile tako zelo naklonjene; na smuko je bilo treba počakati<br />

do konca novembra oziroma začetka decembra, ko so prve žičniške naprave zagnali na Golteh, Rogli, Kaninu,<br />

Krvavcu in Mariborskem Pohorju.<br />

Po dolgih letih sorazmerno skromnega vlaganja v infrastrukturo v<br />

smučarskih središčih v tej sezoni odpirajo novi žičniški napravi – vlečnici<br />

Konta na Voglu in Brsnina v Kranjski Gori. Pomembna pridobitev<br />

na Mariborskem Pohorju je celovit zasneževalni sistem, ki bo zagotavljal<br />

zasnežitev spodnjega dela smučišča in Arene tudi pri temperaturah<br />

nad lediščem.<br />

Kot so ugotavljali na novinarski konferenci Zbornice gorskih centrov,<br />

Združenja slovenskih žičničarjev in GIZ Pohodništvo&kolesarjenje<br />

pred začetkom smučarske sezone <strong>2018</strong>/2019, pa so se v središčih pripravili<br />

na novo sezono z večjo urejenostjo smučarskih prog in dodatno<br />

ponudbo storitev in zabave. Na Rogli bodo na voljo nov, pokrit<br />

90-metrski transportni trak, odprli so popolnoma prenovljene sobe<br />

hotela Rogla ter novo parkirišče za avtodome. Na Golteh je največja<br />

pridobitev dvanajst novih apartmajev.<br />

Prodaja skupnih vozovnic, s katerimi je mogoče smučati v vseh večjih<br />

in večini manjših smučarskih centrov v Sloveniji, se je začela že pred<br />

časom. Skupne vozovnice so sicer naslednje: družinske sezonske smučarske<br />

vozovnice (ESSV): obstaja več različnih kombinacij, za različno<br />

številne družine in partnerstva; individualne sezonske smučarske vozovnice<br />

(ESSV): za odrasle, otroke, mladino in starejše; večdnevne smučarske<br />

vozovnice (EVSV): 2- do 7-dnevne vozovnice, ki jih smučarji izkoristijo<br />

v zaporednih dneh na poljubnih smučiščih; tudi te so na voljo za<br />

štiri starostne kategorije smučarjev; 5-dnevna/sezono (EVSV): vozovnica,<br />

ki jo je mogoče uporabiti v različnih dneh v sezoni na različnih smučiščih<br />

(za odrasle, otroke, mladino in starejše). Vse skupne vozovnice so<br />

naprodaj na blagajnah večjih smučarskih središč in na sedežu Združenja<br />

slovenskih žičničarjev na Dimičevi 13 v Ljubljani (stavba Gospodarske<br />

zbornice Slovenije).<br />

L. L.<br />

Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora/www.slovenia.info<br />

Kranjska Gora (fotografija je simbolična)<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


Slovenija dobila prvi<br />

mednarodni gastronomski<br />

vodnik Gault & Millau<br />

9<br />

Aktualno<br />

Slovenija je prejšnji mesec dobila prvi neodvisni gastronomski vodnik Gault & Millau (v slovenskem in angleškem<br />

jeziku). Na dogodku v sklopu Ljubljana Gourmet Festivala, ki je letos drugo leto zapored razgibal<br />

novembrsko dogajanje v glavnem mestu, so poleg predstavitve vodnika podelili prve kuharske kape in<br />

priznanja tistim, ki na področju gastronomije Slovenije najbolj izstopajo.<br />

Gault & Millau je eden od treh najvplivnejših mednarodnih vodnikov<br />

v svetu gastronomije. V zadnjih osmih mesecih so anonimni<br />

inšpektorji prečesali Slovenijo in neodvisno ocenili kar 130 restavracij,<br />

50 priljubljenih zbirališč (t. i. »pop-up«), 50 vrhunskih vinskih<br />

kleti in 15 malih pivovarn.<br />

Vodnik Gault & Millau je prepoznan po kuharskih kapah, ki jih dodeljuje<br />

restavracijam. Restavracije, ki izpolnjujejo njegove kriterije,<br />

lahko pridobijo od ene do pet kuharskih kap in so uvrščene v vodnik.<br />

Način ocenjevanja je standardiziran in je za vse države enak.<br />

Restavracije ocenjuje tudi s točkami; najvišja mogoča ocena je 20.<br />

Najvišjo mogočo oceno dobijo le redki, v slovenski izdaji vodnika<br />

je bila najvišja ocena 17,5.<br />

Najboljši restavraciji: Hiša Franko in Gostilna pri Lojzetu<br />

To oceno sta dobili dve restavraciji, Hiša Franko v Kobaridu in Gostilna<br />

pri Lojzetu na dvorcu Zemono, ki so jima sicer prisodili štiri<br />

kape. Toliko, a s pol točke manj, so jih dobile še štiri restavracije:<br />

Hiša Denk, Ošterija Debeluh, Mak in Strelec.<br />

Tomaž Kavčič, kuharski šef Gostilne pri Lojzetu na dvorcu Zemono<br />

Za kuharja leta so razglasili Igorja Jagodica iz restavracije Strelec,<br />

za kuharico tradicije Meto Repovž iz gostilne Repovž, kuhar prihodnosti<br />

je postal David Vračko iz restavracije Mak, mladi talent je<br />

Mojmir Mark Šiftar iz restavracije Evergreen, za prispevek k razvoju<br />

slovenske kulinarike so nagradili Janeza Bratovža iz restavracije JB,<br />

za najboljšega natakarja so razglasili Matica Šubica iz restavracije<br />

Maxim, za najboljše »pop-up« zbirališče pa Odprto kuhno.<br />

Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info<br />

Vrhunska kulinarika Ane Roš in Hiše Franko v Kobaridu<br />

Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info<br />

Potni <strong>list</strong> za svet gastronomije<br />

Za prihod tega svetovno prepoznavnega in uglednega vodnika v<br />

Slovenijo gre zahvala Miri Šemić, eni najvidnejših slovenskih vinskih<br />

strokovnjakinj pri nas, ki je ob tej priložnosti poudarila velik<br />

pomen vodnika za slovensko gastronomijo. Po njenih besedah<br />

pomeni poklon slovenski hrani in slovenskemu vinu, saj imamo,<br />

kot pravi, »kaj pokazati in kaj pokusiti. Slovenija si je zaslužila takšno<br />

knjigo.« Poudarila je še, da je Slovenija s tem vodnikom dobila<br />

rumeni potni <strong>list</strong> za svet gastronomije.<br />

Gastronomija v ospredju trženja v letih 2020 in 2021<br />

Projekt je potekal ob podpori Slovenske turistične organizacije<br />

(STO), ki je v zadnjem času naredila velike korake pri razvoju in<br />

intenzivni promociji gastronomije – s podporo mednarodnih priznanih<br />

slovenskih vrhunskih kuharskih mojstrov z Ano Roš na<br />

čelu, razvojem kulinaričnih festivalov in nedavno razglasitvijo Slovenije<br />

kot Evropske gastronomske regije 2021. Gastronomija bo<br />

tudi nova trženjska tema Slovenske turistične organizacije v letih<br />

2020 in 2021.<br />

TTA<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


10<br />

Aktualno<br />

Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info<br />

Moč zemlje<br />

Slovenijo bo v prvi<br />

polovici prihodnjega<br />

leta promoviral<br />

National Geographic<br />

Slovenska turistična organizacija (STO) je oktobra z medijsko hišo National Geographic podpisala pogodbo<br />

o promociji Slovenije. Predstavitev Slovenije bo temeljila na štirih naravnih elementih: zraku (gore),<br />

vodi (reke in morje), zemlji (podzemni svet in vinorodna pokrajina) in ognju (kulinarika).<br />

STO želi skladno z vizijo in cilji Strategije trajnostne rasti slovenskega<br />

turizma 2017–2021 okrepiti zavedanje o Sloveniji kot zeleni, butični<br />

destinaciji izjemnih naravnih lepot in edinstvenih petzvezdičnih doživetij<br />

– daleč proč od množičnega turizma in netrajnostnih konceptov,<br />

deželi, ki ustreza tudi zahtevnejšim gostom.<br />

Večkanalna digitalna kampanja v sodelovanju z uglednim in vplivnim<br />

National Geographicom je del prizadevanj za uresničevanje te<br />

vizije in ciljev. Njen ključni namen je poglabljanje zavedanja o Sloveniji<br />

kot o zeleni, aktivni in zdravi destinaciji za petzvezdična doživetja<br />

skozi pripovedovanje zgodb prek vrhunskih video- in fotovsebin.<br />

Skladno z razpisno dokumentacijo in pogodbo bo National Geographic<br />

Europe Ltd izvedel produkcijo video- in fotovsebin za kampanjo.<br />

Ta se bo na digitalnih kanalih National Geographica začela 14.<br />

januarja prihodnje leto in bo trajala do 21. aprila 2019. STO želi prek<br />

kampanje nagovoriti ključne ciljne trge slovenskega turizma, in sicer<br />

uporabnike iz Nemčije, Avstrije, Italije, Francije, Velike Britanije in ZDA.<br />

V okviru kampanje bo ustvarjenih najmanj 685.000 videoprikazov,<br />

več kot šest milijonov prikazov pasičnih oglasov, za najmanj 21 dni<br />

bodo podobe Slovenije prevzele vrsto pristajalnih strani spletnih<br />

portalov National Geographica, poleg tega bodo vsebine objavljene<br />

na družbenih kanalih National Geographica Facebook Travel, Instagram<br />

Adventure in Twitter.<br />

TTA<br />

Moč voda<br />

Foto: Barbara Kožar/www.slovenia.info<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


11<br />

Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info<br />

Aktualno<br />

Klekljanje čipk v Sloveniji na Unescovem seznamu<br />

Konec novembra so na zasedanju v Port Louisu na Mavriciju na Unescov<br />

seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisali klekljanje<br />

čipk v Sloveniji in veščino suhozidne gradnje. Slovenija je nominacijo<br />

v formalni postopek pri Unescu vložila marca leta 2017. Vpis pomeni<br />

posebno priznanje vsem umetnicam klekljanja, ki veščino že stoletja<br />

prenašajo iz roda v rod.<br />

Ohranjanje in ovrednotenje rudarske dediščine<br />

Sedem partnerjev iz Hrvaške in Slovenije je tudi uradno začelo projekt<br />

»Mine Tour – Aktivno ohranjanje in vrednotenje naravne in kulturne dediščine<br />

rudnikov in rudarstva za razvoj trajnostnega turizma«, ki spodbuja<br />

revitalizacijo, ohranjanje in promocijo rudarskih spomenikov kulturne<br />

in naravne dediščine iz Labina na Hrvaškem in Litije s pomočjo novih<br />

turističnih proizvodov. Projekt v okviru Programa sodelovanja Interreg<br />

Slovenija–Hrvaška v višini 85 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni<br />

razvoj (ESRR); vrednost projekta je sicer 1.144.622,45 evra.<br />

Ohranjanje in trajnostna uporaba naravnih in kulturnih virov je ena od<br />

štirih prednostnih osi Programa sodelovanja Interreg Slovenija–Hrvaška.<br />

Projekt Mine Tour obravnava izziv neizkoriščenega turističnega potenciala<br />

rudarske dediščine na obrobnih področjih programskega območja<br />

naravnega spomenika rudnika Sitarjevec v Litiji in kulturnega spomenika<br />

Šoht v Labinu, ki sta v slabem stanju. Projekt bo povezal spomenika, javne<br />

in zasebne deležnike turizma, lokalni gospodarstvi in lokalni skupnosti, ki<br />

jih združuje skupna rudarska preteklost, v edinstven turistični proizvod.<br />

Projekt Mine Tour se je začel septembra letos in bo trajal do 28. februarja<br />

2021. Neizkoriščeni potencial rudarske dediščine obeh krajev bo povezal<br />

z vzpostavitvijo nove čezmejne mreže. Cilj projekta je boljše ohranjanje<br />

Klekljanje čipk<br />

Čipke so svojevrsten izraz umetnosti. V Sloveniji že stoletja pod prsti<br />

klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se<br />

prenaša iz roda v rod. Zibelka slovenske čipkarske tradicije je Idrija, od<br />

koder izhaja znamenita idrijska čipka. Tu že več kot 140 let deluje Čipkarska<br />

šola, poklon klekljanim mojstrovinam pa je tudi vsakoletni Festival<br />

idrijske čipke. Klekljarsko znanje se je razširilo tudi v bližnje Žiri,<br />

kjer imajo prav tako čipkarsko šolo z več kot stoletno tradicijo, ter v<br />

Železnike, kjer v juliju priredijo Čipkarske dneve.<br />

Suhozidna gradnja<br />

Suhozidna gradnja je način gradnje brez uporabe veziva; skrivnost<br />

njene trdnosti je v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je<br />

skoraj v vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na<br />

Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena<br />

na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine in povezuje<br />

osem evropskih držav, tudi Slovenijo.<br />

TTA<br />

Rudnik Sitarjevec<br />

in vrednotenje naravne in kulturne rudarske dediščine na programskem<br />

območju z naložbama manjšega obsega v rudnik Sitarjevec v Litiji in rudnik<br />

Labin-Raša v Labinu – z revitalizacijo in bogatejšim doživetjem rudarskih<br />

spomenikov za različne ciljne skupine.<br />

Hrvaški partnerji projekta so Mesto Labin, Turistična skupnost Istrske županije<br />

in Labin Art Express XXI, slovenski pa Občina Litija, Razvojni center Srca<br />

Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Turistična zveza Slovenije.<br />

Foto: Peter Škrlep<br />

L. L.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


12<br />

Fokus<br />

Foto: Atelje Kresnik<br />

Zeleno okno nad Radljami<br />

Turistično društvo Radlje – že 115 let<br />

Skrb za lepo okolje in<br />

tesno povezovanje v kraju<br />

Tam, na drobnem koščku Slovenije, kjer je reka Drava poglabljala svojo strugo med Pohorje in Kozjak in se v<br />

daljavi odseva vrh Pece, se skrivajo Radlje ob Dravi. Cesta nas popelje v trdne koroške in mislinjske kraje ter<br />

prek prelaza čez mejo k sosedom.<br />

V 875-letni zgodovini, od prvega zaznamka, so se zdajšnje Radlje ob<br />

Dravi imenovale Radelach, Marienberch in Marenberg. S strmine nad<br />

krajem opazuje dolino Stari grad z obnovljenimi zidnimi ostanki. Tukaj<br />

so najstarejša hiša v kraju Rozenhof (Rožni dvor), Radeljski dvorec<br />

in Drava z zgodovino splavarstva in naravnim kopališčem; že od daleč<br />

nas pozdravlja mogočen samostan dominikank z bogato zgodovino<br />

in poslanstvom prve lekarne v tem delu Slovenije, v njem so po<br />

znanih virih tudi pobarvali prve rdeče pisanke.<br />

Vse to in častitljivi obletnici, 115-letnica Turističnega društva Radlje in<br />

875-letnica kraja, nas vodijo in spodbujajo pri delu, saj smo nadvse<br />

ponosni na to, kar premoremo in s čimer vabimo obiskovalce.<br />

Aktivnosti društva<br />

Obletnico turističnega društva, ki ima okoli sedemdeset članov, smo<br />

praznovali s ponosom – in hvaležnostjo ob mislih na prehojeno pot in<br />

na ljudi, zavoljo katerih se je društvo ohranjalo in kalilo. Še zlasti ob<br />

spremembah, ki jih je kraju »podarjal« nič kaj prijazen čas preteklosti ...<br />

Uspešno delo, povezovanje in spoštovanje preteklosti so vodilo tudi<br />

zdajšnjemu vodstvu društva.<br />

Kaj počnemo? Skrbimo za ohranjanje kulturno-zgodovinske dediščine<br />

kraja; prispevamo k razvoju turizma; snujemo dogodke, ki so v<br />

dobro ljudem, ki tukaj živijo, in zanimivi za obiskovalce; sodelujemo z<br />

Občino Radlje ob Dravi in Javnim zavodom za šport, kulturo, turizem<br />

in mladino Radlje ob Dravi ter drugimi deležniki v kraju; vključujemo<br />

se v razvoj zelenega turizma; povezujemo se s kraji onstran meja<br />

naše občine in z Avstrijo.<br />

Ključne zanimivosti<br />

Katere so ključne znamenitosti oziroma zanimivosti kraja? Obnovljene<br />

razvaline gradu nad Radljami s pohodno Gozdno učno potjo<br />

in »zelenim oknom« (to simbolično odpira pogled na zanimivosti<br />

in posebnosti v dolini); od tod bedita nad krajem grof Sigfrid<br />

Marenberški in njegova grofica Rikarda. Prvo naravno kopališče v<br />

Sloveniji ob reki Dravi s čolnarjenjem na reki. Najstarejša hiša v<br />

Radljah: Rozenhof ali Rožni dvor, katerega lastnik Edi Korat obiskovalce<br />

s ponosom popelje skozi njegovo preteklost. Dvorec Radlje<br />

z muzejem starega orodja, zapuščine spoštovane družine Pahernik.<br />

Kalvarijo, edinstven križev pot s kipi iz leta 1724. Samostan iz<br />

13. stoletja z značilno sončno uro, ki še čaka na obnovo. Pohodne<br />

in učne poti, kot sta Učna pot k Pupenludlu ob Dravi in Gozdna<br />

učna pot, ki vodi na Stari grad.<br />

Za lepše okolje<br />

TD Radlje že tri desetletja podeljuje priznanja za najbolj urejeno<br />

okolje v kraju. Med najodmevnejšimi prireditvami, ki jih pripravlja<br />

– v sodelovanju z Občino in Javnim zavodom za šport, kulturo,<br />

turizem in mladino Radlje ob Dravi ter drugimi društvi – je tudi<br />

spomladansko čiščenje okolja. Ob tej priložnosti, v želji po skrbnem<br />

ravnanju z okoljem in razvoju zelenega turizma, posadimo<br />

okrasno drevo ob svetovnem dnevu zemlje; lani smo posadili že<br />

osemnajsto drevo.<br />

Novo drevo pa vsako leto obogati tudi radeljski šolski sadovnjak; letos<br />

smo v njem posadili že enajsto drevo. (TD na splošno rado sode-<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


13<br />

Fokus<br />

Foto: Foto Anka<br />

Prejemniki priznanja za najbolj urejeno okolje<br />

Hmeljarski likof<br />

Foto: Foto Anka<br />

»Občani si želijo gospodarsko in infrastrukturno razvito občino,<br />

čisto okolje in razvit turizem. Pri tem lahko občina omogoča<br />

le optimalne pogoje za njegov razvoj; največ pa je v rokah<br />

ustvarjalcev uspešnega turizma, ki so združeni v Turističnem<br />

društvu Radlje. To že od nastanka pred 115 leti skrbi za urejenost,<br />

dobro promocijo in prepoznavnost naše občine. Skupaj z<br />

društvom si prizadevamo, da sta urejenost in lepota naših krajev<br />

vsem v ponos in da s tem pripomoremo k razvoju turizma.<br />

Zelo sem ponosen, da imamo društvo, ki z veliko marljivosti in<br />

vztrajnosti pripomore k prepoznavnosti turizma v občini Radlje<br />

ob Dravi,« o delu društva pravi Alan Bukovnik, župan Občine<br />

Radlje ob Dravi.<br />

luje z mladimi v kraju; ponosno je na uspehe učencev na festivalu<br />

Turizmu pomaga lastna glava in tekmovanju za zlato kuhalnico, ki ju<br />

pripravlja Turistična zveza Slovenije; na njih dosegajo visoka, tudi<br />

prva mesta.)<br />

Posebej pa velja omeniti še sedem dreves ginka, ki smo jih v Radljah<br />

posadili v okviru svetovnega projekta Mayors for Peace (Župani<br />

za mir). Njihova semena so prispela iz daljne Japonske, vzklila<br />

pri nas in že rastejo v spomin in opomin na jedrski napad na Hirošimo<br />

in Nagasaki.<br />

Hmeljarska tradicija<br />

Septembra praznuje občina Radlje ob Dravi; turistično društvo<br />

pripravi ob občinskem prazniku Hmeljarski likof – ob končanem<br />

obiranju hmeljskih kobul. V naši dolini je hmelj doma že 115 let;<br />

prve sadike so bile tukaj posajene leta 1903 na njivi veleposestnikov<br />

Marenberga. Likof, ki polagoma prerašča v festival hmelja, je<br />

bil letos že 31. leto zapovrstjo. Tradicionalna prireditev se konča s<br />

sprevodom hmeljarjev, ki prikazuje hmeljarske šege in navade,<br />

njen nepogrešljivi del sta tudi Hmeljarski starešina in Hmeljarska<br />

princesa.<br />

Likof napolni središče kraja s številnimi obiskovalci; veselo je zadnje<br />

nedeljsko popoldne v septembru.<br />

Ponosni na svoj kraj<br />

TD Radlje pripravlja tudi druge dogodke, s katerimi poživlja vzdušje v<br />

kraju. Smo prepoznavni, velikokrat prejmemo pohvale in priznanja za<br />

naše delo, za pridnost in prostovoljstvo; zagotovo so nam tudi spodbuda<br />

za nadaljnje delo.<br />

Vselej radi povemo, da smo ponosni na svoj kraj – na Radlje ob Dravi,<br />

kjer smo radi doma. Navezani smo na svojo preteklost, na zgodovino,<br />

na svoje šege in navade. Ponosni smo na vse, kar smo naredili s sodelovanjem<br />

širše skupnosti in ob posluhu občine.<br />

Radlje nekoč<br />

<br />

Antonija Račnik, predsednica TD Radlje<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


14<br />

Fokus<br />

Foto in ilustracija: Jože Trobec<br />

Podlom s Podlomarji<br />

Turistično društvo Cer Cerovo<br />

Vzgoja za spoštljiv<br />

odnos do narave<br />

Turistično društvo Cer Cerovo bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja. V tem času je s<br />

predanim sodelovanjem svojih članov organiziralo veliko družabnih dogodkov, ki so razveselili številne<br />

odrasle in otroke. Člani društva se tudi že več let kot Podlomarji udeležujejo različnih prireditev in prav<br />

povsod se obiskovalci radi ustavijo v njihovem taboru in poklepetajo z njimi. Najmlajši pa so še posebno<br />

navdušeni nad lisjakom in lisico ter četico osličkov, ki spremljajo to malo gozdno ljudstvo. Njihov tabor<br />

lahko obiščete tudi na Srednjeveških dnevih v Ribnici in na prireditvi Grosuplje v jeseni, kjer s svojo<br />

budnico zbudijo še zadnje zaspance.<br />

Podlomarji so junaki iz pripovedke, ki se je porodila v Podlomu, majhnem<br />

zaselku v bližini vasi Cerovo. So srčno gozdno ljudstvo, ki jih je v<br />

času turških vpadov pred strašno usodo rešil škrat Cer in jim podaril<br />

nevidnost. Z leti je njihova srčna moč postala tako velika, da ji ni bilo<br />

več kos nobeno zlo tega sveta. Zato nekajkrat na leto pridejo iz Podloma<br />

s svojim živalmi in ljudi spomnijo na zdaj vse prevečkrat pozabljene<br />

vrednote: nesebično prijateljstvo, moč skupnosti in dobre volje,<br />

ljubezen in iskrenost otroškega nasmeha. Odeti so v zelena<br />

oblačila, na glavi pa nosijo pokrivalo v obliki želodove kapice. Njihovo<br />

zgodbo lahko spoznate v Pripovedki o Podlomarjih, pravljično deželo<br />

Podlomarjev pa lahko obiščete med pohodom po naravoslovni učni<br />

poti Po sledeh vodomca.<br />

Člani društva skrbijo za urejenost učne poti v logu, se udeležujejo delovnih<br />

akcij, različnih delavnic, v decembru pa se odpeljejo skupaj na predbožični<br />

izlet. Vsako jesen pripravijo tradicionalni pohod Oslov bal: v družbi<br />

osličkov se odpravijo na pohod po bližnji okolici. V logu večkrat na leto<br />

pripravijo obročkanje ptic in tako še bolj poglobljeno spoznavajo pestrost<br />

življenja ob ribnikih na učni poti. Za konec leta pa društvo obišče<br />

Dedek Mraz, seveda z zvrhanim košem daril za najmlajše.<br />

Priznanje poti Po sledeh vodomca<br />

Letos je TD Cer Cerovo doseglo velik uspeh z razširitvijo naravoslovne<br />

učne poti Po sledeh vodomca. To je projekt, na katerega so zelo ponosni;<br />

ni zanimiv zgolj s turističnega vidika, temveč je tudi odlično<br />

izhodišče za nove, še neodkrite poti.<br />

Na letošnji prireditvi Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela –<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


Prvo vodenje po učni poti –<br />

Kaja je ena najmlajših članic društva<br />

lepa in gostoljubna, ki je bila na Dnevih slovenskega turizma v Portorožu,<br />

je naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca prejela priznanje<br />

za drugo mesto v kategoriji tematskih poti Slovenije.<br />

Ključni cilj ureditve poti je bil ozaveščanje in izobraževanje ljudi vseh<br />

starosti o pomembnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in spoštljivega<br />

človekovega odnosa do narave. Priznanje je dokaz, da je društvo<br />

na pravi poti.<br />

Izobraževanje za vodenje v naravnem okolju<br />

TD Cer Cerovo pa se že aktivno pripravlja na prihodnjo pomlad in<br />

poletje. Zato je skupaj s TZS in Zavodom za gozdove Slovenije<br />

pred kratkim pripravilo izobraževanje o vodenju po naravnem<br />

okolju oziroma po naravoslovni učni poti Po sledeh vodomca. Izobraževanja<br />

so se poleg članov društva Cer udeležili tudi člani<br />

partnerskih društev pri projektu razširitve poti: Lovska družina Taborska<br />

jama, Turistično okoljsko društvo Županova jama in Turistično<br />

društvo Tabor Št. Jurij.<br />

Tako bodo obiskovalce učne poti po njej povedli vodniki, ki bodo<br />

Foto: TD Cer Cerovo<br />

ljubiteljem narave in pohodništva skozi skupna doživetja ustrezno<br />

približali naravo in njene male in velike prebivalce.<br />

Krožna učna pot je idealen poligon za izobraževalne namene in za<br />

različne turistične aktivnosti. Obisk in ogled sta namenjena posameznikom<br />

in naključnim obiskovalcem, pa tudi skupinam (šole, vrtci,<br />

lovske družine, planinska društva in drugi).<br />

Vsako pomlad pa bo ob obletnici odprtja te 5,2 kilometra dolge krožne<br />

učne poti organiziran voden pohod po njej. Pohodniki si bodo<br />

lahko na njem ogledali tudi slikovito Županovo jamo in obzidje Tabor<br />

Cerovo s cerkvico sv. Nikolaja.<br />

Drevesni boter<br />

Društvo bo kmalu začelo tudi projekt Drevesni boter. V sadovnjaku<br />

starih sadnih vrst dreves bo prihodnjo pomlad vsako drevo dobilo<br />

svojega botra. Botri bodo mladi člani društva. V društvu je precej mladih,<br />

ki z veseljem in zanosom aktivno sodelujejo v njem že od zgodnjega<br />

otroštva. Sadno drevo bo dobilo svojo tablico z imenom, ki<br />

bo sestavljeno iz dveh besed – na primer: Krivopecelj Svit, Hruška<br />

Kaja, Kosmač Neja ... Drevesa bodo tako postala še bolj živa, njihovo<br />

brstenje, cvetenje, rast plodov in opazovanje življenja dreves v vseh<br />

letnih časih pa bodo vsem v veselje. S tem projektom bodo v društvu<br />

pokazali, kako lahko z nekaj dobre volje in poguma približamo naravo<br />

mladim ter jim privzgojimo spoštovanje, skrb in ljubezen do narave<br />

in njenih prebivalcev.<br />

<br />

Andreja Lotrič, Katarina Podržaj<br />

15<br />

Fokus<br />

Ime vasi Cerovo in društva (Cer) izhaja iz imena<br />

avtohtone vrste hrasta, ki raste v tukajšnjih<br />

gozdovih. To je mogočni <strong>list</strong>avec, ki lahko<br />

zraste do višine 35 metrov, krasi pa ga gosta,<br />

temna krošnja. Kapica njegovega želoda je<br />

tudi zaščitni znak Podlomarjev.<br />

Pogled na vas Cerovo in Tabor Cerovo iz zraka<br />

Foto: TD Cer Cerovo<br />

Poslušamo naravo.<br />

Foto: TD Cer Cerovo<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


16<br />

Turizem smo ljudje<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana Vrhnika<br />

Vrhnika, njen<br />

»prečudni« ljubljeni kraj<br />

Na Vrhniki so turistično društvo – oziroma Društvo za olepšavo trga Vrhnike in okolice leta 1888 ustanovili<br />

vrhniški veljaki: »Takratni zelo uspešni župan Gabrijel Jelovšek, veleposestnik Kotnik in človekoljubni davkar<br />

Ivan Gruden, o katerem je pisal tudi Ivan Cankar. On je bil tisti, ki je mladim vedoželjnim otrokom posojal<br />

knjige in jim finančno pomagal pri izobraževanju; tudi Cankarju,« pripoveduje Mirjam Suhadolnik, predsednica<br />

TD Blagajana Vrhnika, zdajšnjega naslednika Društva za olepšavo trga Vrhnike in okolice, petega turističnega<br />

društva, ki so ga ustanovili na slovenskem ozemlju še pred prvo svetovno vojno. Ob tem se nasmehne:<br />

»Društvo so ustanovili veljaki, magnati; kako zelo se je odtlej spremenil značaj društev ...«<br />

Ivan Gruden (ki je imel hčer Olgico, v katero je bil Cankar zaljubljen in<br />

ji je napisal sonet Olgici Grudnovi) je novemu društvu podaril zemljišče<br />

na Sv. Trojici, nadaljuje pripoved o začetkih društva Mirjam Suhadolnik.<br />

»Velik del tega zemljišča je še vedno v lasti TD Blagajana Vrhnika.<br />

Gruden je umrl leta 1906, leto zatem pa mu je društvo postavilo<br />

spomenik na Sv. Trojici. In ta človekoljubni davkar je grabil stezice,<br />

urejal potke, park ...« Cankar ga opisuje v svojem delu Aleš iz Razora:<br />

»Vrhnika, prečuden kraj. V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob<br />

misli nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal. Šli so<br />

mimo, videli so bele hiše, bele ceste in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal<br />

v obraz kot ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po<br />

tebi ...«To delo je spomenik Vrhniki, pravi sogovornica.<br />

Dragocena zapuščina ustanoviteljev<br />

Veljaki so v društvo vlagali svoj denar, kupovali in prodajali zemljišča, jih<br />

upravljali. »Tako imamo še vedno v lasti tri pomembne lokacije na Vrhniki:<br />

poleg Sv. Trojice tudi Močilnik in Star maln. Društvo je pred drugo<br />

svetovno vojno kupilo tudi zemljišče na Planini nad Vrhniko in postavilo<br />

prvi razgledni stolp, ki so ga med drugo vojno porušili Italijani. Po vojni je<br />

postavilo nov stolp, zdajšnji, ki so ga pred časom prenovili. TD je potem<br />

predalo zemljišče planinskemu društvu, ki ima zdaj na Planini tudi novo<br />

kočo (odprto v letošnjem letu, op. p.),« razlaga predsednica TD Blagajana<br />

Vrhnika. Njeno poznavanje zgodovine društva in Vrhnike je osupljivo, v<br />

pripovedovanje o njej pa vpleta zanimive zgodbe o ljudeh in dogodkih.<br />

Branje Cankarjevih del<br />

Močilnik, zatrepna dolina, je sicer ena največjih vrhniških zanimivosti. Tukaj<br />

se v Malo Ljubljanico stekajo izviri Velikega in Malega Močilnika. Nedaleč<br />

od gostinskega lokala pod visokimi prepadnimi stenami, imenovanimi<br />

tudi Hudičeve skale, vre na dan Veliki Močilnik. Po legendi naj bi se<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


tu končala plovba grških junakov – Jazona in Argonavtov po Ljubljanici.<br />

Na tem mestu so ladjo razstavili in jo na ramenih prenesli proti Jadranskemu<br />

morju. Vrhnika se Argonavtov spomni vsako leto v času festivala<br />

Argonavtski dnevi (ki jih je, mimogrede, začelo turistično društvo).<br />

A društvo se tukaj sooča s številnimi težavami, ki jih prinaša še zlasti deljeno<br />

lastništvo nekdaj prikupne, v kamen in les »oblečene« hiše. »V 30. letih<br />

prejšnjega stoletja je društvo tukaj postavilo prvo kolibo, okrepčevalnico.<br />

V 60. letih pa je predalo del svoje lastnine tedanjemu Mercatorju – v zameno<br />

za obnovo starega dela, ki je ostal v lasti društva. Pri čemer je bilo<br />

odločeno, da objekt tudi naprej posluje kot celota.« A z menjavo lastnikov<br />

prodanega dela in menjajočimi se najemniki (zdaj je v stavbi FKK Wellness<br />

Močilnik) so se stvari zapletale, težko, če ne že nemogoče je bilo tukaj<br />

razvijati uspešno in enovito turistično zgodbo. Klobčič težav pa se je<br />

samo še debelil ... »In imeli smo dovolj. Kot društvo nimamo dovolj moči<br />

za enakovreden ’boj’, lahko pa po svoje oživljamo Močilnik. In tako smo se<br />

domislili branja Cankarjevih besedil v Močilniku, vsako sredo, v parku, kjer<br />

je utica; od septembra leta 2016 se dobivamo in beremo. Danes (28. novembra,<br />

op. p.) imamo že 116. branje. Beremo vse leto, tudi pozimi. V soju<br />

naglavnih svetilk, ob ognju, pogrejemo se s čajem ... In beremo. Cankarjeva<br />

prozna besedila in poezijo; Cankar je bil namreč tudi odličen pesnik.«<br />

V Cankarjevem letu, ki se počasi končuje (letos je stoletnica njegove<br />

smrti), so branja Cankarjevih besedil pripravili tudi na drugih lokacijah<br />

društva (v Starem malnu in na Sv. Trojici) ter drugod – v sodelovanju z<br />

drugimi društvi in ustanovami na Vrhniki. »Mi živimo s Cankarjem – in<br />

Cankarjevim letom. Imeli smo tudi prvi dogodek v Cankarjevem letu:<br />

branje njegovih del, 2. januarja,« pove Mirjam Suhadolnik.<br />

Živahno v Starem malnu<br />

Na Sv. Trojici, priljubljeni razgledni točki nad Vrhniko, društvo občasno<br />

prireja branja, sem in tja povede po njej obiskovalce, aktivnejše pa je v<br />

Starem malnu, ki ga od leta 2016 spet upravlja (pred tem ga je oddajalo).<br />

V zavetju gozda, v zelenem okolju, ima okrepčevalnico, tukaj je<br />

manjši bazen, v katerem se je mogoče poleti okopati, v čisti vodi – kar<br />

dokazujejo raki, ki se v njej odlično počutijo, pove sogovornica. Staro<br />

mlinsko kolo in jez spominjata na nekdanji mlin. Od tod je mogoč tudi<br />

sprehod do Lintverna, izvira potoka Bele, kraškega sifona. Občasni bruhalnik<br />

ali zaganjalka bruha vodo v določenih presledkih, vmes pa izvir<br />

delno ali povsem presahne. Izvir Lintvern je opisal že J. V. Valvasor, ki je<br />

pisal, da Lintvern bruha zmajeve mladiče, verjetno pa so bili to »le«<br />

mladiči človeške ribice. Pot do Lintverna so pred kratkim obnovili.<br />

V Starem malnu pa ima društvo tudi zanimiv dogodek: postanek ljubiteljev<br />

znamke Peugeot 205 na turneji Europ’Raid, ki so se v njem<br />

prvič ustavili leta 2016, ko jih je bilo okoli dvesto; letos jih je bilo že<br />

750, je povedala sogovornica. V Cankarjevem letu so se seveda vsi<br />

udeleženci fotografirali s pisateljevimi znamenitimi brki.<br />

Ko je turizem na Vrhniki cvetel ...<br />

Turistično društvo je bilo več kot stoletje ključno za razvoj turizma na<br />

Star maln<br />

Vrhniki. »Še zlasti močno obdobje za vrhniški turizem so bila 60. in 70.<br />

leta, pred odprtjem avtoceste, na katero se je preusmeril promet skozi<br />

Vrhniko. Takrat je imelo društvo tudi avtokamp, turistično pisarno ...<br />

Na Vrhniki smo takrat našteli od 35.000 do 40.000 prenočitev na leto,<br />

zahvaljujoč številnim prehodnim gostom. Zdaj jih je nekajkrat manj.«<br />

Leta 2003 je društvo odprlo turistično-informacijski center, ki pa je<br />

leta 2006 prešel pod okrilje novega Zavoda Ivana Cankarja, ki ga je<br />

ustanovila občina. Ta je prevzel tudi ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju<br />

turizma na Vrhniki, »društvo pa je postalo nevladna organizacija<br />

z znatno manjšimi finančnimi sredstvi,« pripoveduje Mirjam Suhadolnik,<br />

ki predseduje društvu že dobrih deset let.<br />

Ljubezen do kraja, do ljudi, do ustvarjanja<br />

Kaj jo motivira, da predseduje društvu? »Že prej sem bila aktivna članica<br />

društva. Rodila sem se na Vrhniki, tukaj živim že vse življenje. To je moj<br />

dom in ne bi ga zamenjala za noben drug kraj na svetu,« se nasmehne<br />

sogovornica. »Vselej sem se tudi ukvarjala s kulturo, ki je neposredno povezana<br />

s turizmom, pogosto so me povabili za govornico na prireditvah<br />

ali prosili za pomoč pri organizaciji večine prireditev na Vrhniki, še ko sem<br />

bila v službi. To je moj način življenja. Ljubezen do ustvarjanja in ljudi.<br />

Velikokrat je dela preveč in tedaj se vprašam: ’A si morala spet obljubiti,<br />

da boš naredila to in ono?’ A nikoli mi ni žal, da prevzamem delo.«<br />

Sicer pa meni, da so društva za uspešen razvoj turizma izjemno pomembna.<br />

»Turizem smo ljudje. Turistična društva združujejo prostovoljce,<br />

ki radi počnejo, kar počnejo. S srcem in za kraj, v katerem živijo<br />

in s katerim dihajo.« Meni, da TD Blagajana Vrhnika s svojim delovanjem,<br />

povezovanjem z drugimi društvi, tudi od drugod po Sloveniji,<br />

zelo pripomore k promociji kraja. »Gremo pa lahko le po malih korakih,<br />

ker imamo skromne finance, spopadamo se z zelo veliko birokracije ...«<br />

Društvo ima sicer okoli tristo članov, približno desetina jih je aktivnih,<br />

»se nam pa pridružujejo tudi mladi«, zadovoljno pove sogovornica.<br />

Cankar za vse življenje<br />

Za konec se vrneva k Ivanu Cankarju. Ali meni, da ga slovenski turizem<br />

dovolj poudarja? »Vsekakor bi ga lahko bolj promovirali. Njegova<br />

dela so tudi prevedena v več tujih jezikov. Če ga ljudem predstaviš na<br />

pravi način, skozi zgodbe, vidiš, da jim zbudi zanimanje. Zanimiv spominek<br />

so, na primer, miniaturne črtice Ivana Cankarja – čudovito darilce.<br />

In skodelica Cankarjeve kave. In ne, ni še prebrala vseh njegovih<br />

del, se nasmehne, »brala ga bom do konca življenja«.<br />

<br />

Mateja Gruden<br />

Foto: www.visitvrhnika.si<br />

17<br />

Turizem smo ljudje<br />

Močilnik<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


18<br />

TZS<br />

Foto: TZS<br />

Mladi, ki so kuhali na državnem tekmovanju v Portorožu<br />

Državno tekmovanje za zlato kuhalnico <strong>2018</strong><br />

Izjemna ustvarjalnost<br />

mladih kuharjev<br />

Katere začimbe uporabiti za rižoto in katero sadje se najbolje prilega vanilijevi kremi, so se spraševali in<br />

preizkušali letošnji tekmovalci osnovnošolskega kuharskega tekmovanja za zlato kuhalnico. Svoje kuharske<br />

spretnosti so najprej pokazali na regijskih tekmovanjih, na katerih si je šestnajst ekip »prikuhalo« vstopnico za<br />

državno tekmovanje. To je bilo 9. oktobra na Gostinsko-turističnem zboru Slovenije v Portorožu.<br />

OVanje 2012<br />

Lnica<br />

Pred učenci je bila tudi letos zelo težka naloga, saj so morali pod budnim<br />

očesom strokovne komisije in v zelo kratki uri zbrati moč in<br />

koncentracijo, da so skuhali jed, ki bo prepričala ocenjevalno komisijo<br />

in s katero bodo zadovoljni tudi sami. Komisija je povedala, da so<br />

vse ekipe pripravile odlične jedi, o najboljših pa so odločala minimalna<br />

odstopanja. Česa drugega niti nismo pričakovali, ko pa so se iz<br />

kuhinje vile omamne vonjave po najrazličnejših začimbah, zeliščih,<br />

sadju, zelenjavi in nevsakdanjih živilih, ki so popestrila tekmovanje.<br />

Svoje kuharske mojstrovine so učenci tudi primerno servirali na krožnike<br />

in pripravili lične pogrinjke, saj vedo, da jed, ki je lepa na pogled,<br />

še toliko bolj tekne.<br />

Zlato kuhalnico velikanko so prejeli učenci OŠ Ljubno ob Savinji,<br />

srebrno učenci OŠ Gorišnica, bronasta kuhalnica pa je šla v roke<br />

učencev OŠ Jožeta Krajca Rakek. Vse sodelujoče ekipe so prejele<br />

bogate nagrade sponzorjev Ljubljanskih mlekarn in Kotany, vsaka<br />

šola pa je prejela še kuharsko knjigo avtorice Emilije Pavlič. Najboljše<br />

tri ekipe je znani slovenski chef Uroš Štefelin povabil na<br />

kuharsko delavnico v njegovo restavracijo, priznano Vilo Podvin v<br />

Radovljici.<br />

Med tekmovanjem smo lahko videli resne obraze, a še lepše je<br />

bilo videti nasmehe, ki jih rišeta mladostna razigranost in veselje<br />

in ki oznanjajo, da so se učenci med tekmovanjem tudi zabavali,<br />

uživali in spletali prijateljske vezi, kar je tudi cilj tekmovanja za zlato<br />

kuhalnico.<br />

TZS<br />

Majda Rebolj, članica ocenjevalne komisije: »Opažam, da se to<br />

tekmovanje vsako leto izboljšuje, ne samo tematsko, temveč tudi po<br />

tehnikah dela in po ravni strokovnosti. Zelo velik napredek opažam<br />

pri urejenosti učencev, čistoči delovnega mesta ter pri sodelovanju<br />

in komuniciranju učencev med postopkom priprave jedi. Na regijskem<br />

tekmovanju so med posameznimi ekipami zelo velike razlike.<br />

Te odražajo, koliko strokovnega znanja zna in želi podati mentor<br />

učencem že na pripravah, preden pridejo na tekmovanje. Na tekmovanju<br />

je opazna uporaba novih tehnik pri pripravi jedi, poleg tega<br />

ekipe uporabljajo sodobne toplotne naprave in pripomočke. Velika<br />

pohvala velja tudi urejenosti pogrinjka.«<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


Jesenska rižota<br />

s hokaido bučko, jurčki in<br />

piščančjim mesom<br />

Sestavine:<br />

• 360 g italijanskega riža za rižote<br />

• 100 g čebule (drobno narezane)<br />

• 4 stroki česna (drobno narezanega)<br />

• 100 g sveže hokaido bučke (narezane na kocke)<br />

• 200 g pireja iz hokaido bučke<br />

• 70 g rdeče paprike (narezane na kocke)<br />

• 70 g zelene paprike (narezane na kocke)<br />

• 300–400 g piščančjega mesa (narezan na ne<br />

premajhne kose)<br />

• 150–200 g svežih jurčkov (narezanih in<br />

malo pokuhanih)<br />

• 1,2 l jušne osnove<br />

• 1 dl belega vina<br />

• sveže mlet bel poper<br />

• peteršilj, majaron, timijan, bazilika, drobnjak<br />

(narezana sveža zelišča)<br />

• 120 g masla (v katerem se je kuhala bučka)<br />

• pest naribanega sira (staran sir, npr. parmezan)<br />

Priprava bučkinega masla in pireja iz hokaido bučke:<br />

hokaido bučko olupimo in narežemo na srednje velike<br />

kose. V manjši kozici stopimo maslo, dodamo ščepec<br />

soli in v njem kuhamo bučko, na malem ognju vsaj 2 do<br />

3 ure, tako da se bučka razkuha, maslo pa skoncentrira.<br />

Kuhano bučko precedimo in spasiramo v gladek pire.<br />

Maslo in pire shranimo vsakega posebej, v steklen<br />

kozarec, v hladilniku.<br />

Postopek priprave rižote: čebulo prepražimo na pripravljenem<br />

maslu. Malo pred koncem praženja dodamo<br />

še česen, da se tudi ta malo zmehča. Dodamo narezane<br />

bučke ter jih malo popražimo, nato dodamo meso, da<br />

se rahlo popraži. Dodamo riž, pražimo tako dolgo,<br />

da postekleni, nato dodamo papriko in jurčke ter<br />

najprej zalijemo z vinom, ko pa vino izpari, zalijemo<br />

z nekaj vroče jušne osnove in dobro premešamo.<br />

Doslej smo rižoto ves čas mešali, odslej jo občasno<br />

premešamo in sproti dolivamo vročo jušno osnovo,<br />

tako da jo riž sproti popije. Ko nam ostane le še<br />

kakšen deciliter jušne osnove, vanjo vmešamo<br />

pire iz bučke in ga dobro segrejemo. Nekaj minut<br />

pred koncem kuhanja dodamo vse začimbe hkrati,<br />

dodamo vroč bučkin pire in še malo pokuhamo. Ker je v<br />

pireju dovolj masla, ga ne dodajamo posebej. Na koncu<br />

dodamo sir in na rahlo premešamo. Rižoto pokrijemo<br />

in pustimo kakšno minuto, a moramo biti pozorni,<br />

da riž ostane al dente, saj se tik pred koncem še<br />

zmehča. Tik pred serviranjem lahko po želji<br />

dodamo še malo tekočine ali malo masla, da je<br />

rižota lepo kremasta.<br />

Osnovna šola Ljubno ob Savinji – 1. mesto<br />

Vanilijeva krema z omako<br />

in želejem<br />

Sestavine:<br />

• 400 ml mleka<br />

• 1 dl sladke smetane<br />

• 1 strok vanilje ali 1 žlička vaniljeve esence ali vaniljev<br />

sladkor (v tem primeru sladkorja manj!)<br />

• 80 g sladkorja<br />

• 55 g koruznega škroba<br />

• 5 rumenjakov<br />

• 2 beljaka<br />

• 1 ščepec soli<br />

• 1 žlička ruma<br />

Predpriprava: ločimo rumenjake od beljakov, beljakom<br />

dodamo ščepec soli in stepemo sneg.<br />

Priprava: v kozici segrejemo mleko, ki smo mu dodali<br />

sladko smetano in vaniljo. Občasno premešamo in segrevamo<br />

toliko časa, da skoraj zavre. Vroče mleko precedimo,<br />

da odstranimo semena vanilje. Mleko pustimo na toplem.<br />

Medtem ko se mleko greje, v stekleni ali plastični<br />

posodi zmešamo rumenjake, sladkor in škrob, ki smo jim<br />

dodali nekaj žlic mleka in rum, da dobimo gladko maso,<br />

v katero počasi primešamo tretjino vročega mleka. Dobro<br />

premešamo, prilijemo preostalo mleko, še enkrat dobro<br />

premešamo, potem pa zmes vlijemo nazaj v kozico, v<br />

kateri smo segreli mleko. Med nenehnim mešanjem<br />

segrevamo tako dolgo, da krema zavre, potem pa jo<br />

med nadaljnjim mešanjem kuhamo še 3 do 5 minut. V<br />

kolikor bomo ves čas kuhanja kremo dobro mešali, nam<br />

je ob koncu kuhanja ne bo potrebno precediti. Na koncu<br />

primešamo sneg beljakov, da je krema gladka.<br />

Kremo prestavimo v manjši pekač ali drugo primerno posodo,<br />

po vrhu jo lepo poravnamo in pokrijemo z živilsko<br />

folijo, da ne pride v stik z zrakom. Kremo dobro ohladimo,<br />

pred serviranjem pa jo premešamo.<br />

K vanilijevi kremi lahko ponudimo sveže sadje, sadne<br />

omake, kivijev žele in drobljenec.<br />

Malinova omaka<br />

Sestavine:<br />

• 200 g malin<br />

• 2 žlički sladkorja<br />

• 1 žlička vaniljevega sladkorja<br />

Priprava: maline stresemo v manjšo kozico ter postavimo<br />

na štedilnik. Dodamo sladkor in vaniljev sladkor ter premešamo.<br />

Ko sladkor malo karamelizira, maline pretlačimo<br />

in vse skupaj kuhamo na nižji temperaturi nekaj minut,<br />

da malo tekočine izpari, kajti s tem povečamo gostoto<br />

omake. Ves čas mešamo, da se ne prime na dno posode.<br />

Dobljeno zmes precedimo skozi precej gosto cedilo, kar<br />

ostane na cedilu, pa dobro pretlačimo, da je izkoristek čim<br />

boljši, omaka pa gostejša.<br />

Borovničeva omaka<br />

Borovničevo omako pripravimo enako kot omako iz malin,<br />

le sadna osnova so tu borovnice.<br />

Po želji lahko na takšen način pripravimo še kakšno<br />

drugo omako, sladkor pa doziramo različno, odvisno,<br />

kako sladko je sadje oziroma kako sladko ali sladko-kislo<br />

omako želimo.<br />

Kivijev žele<br />

Sestavine:<br />

• 3 dobro zreli kiviji<br />

• sok ene pomaranče<br />

• 1,5 dl kivi sirupa<br />

• 0,5 dl vode<br />

• 1 vaniljev sladkor<br />

• 20 g koruznega škroba<br />

Priprava: kivi prerežemo na pol, z žlico izdolbemo sredico,<br />

jo spasiramo in precedimo.<br />

V kozico damo precejen kivijev sok, vodo, kivijev sirup in<br />

vaniljev sladkor ter zavremo.<br />

Medtem pomarančni sok in škrob zmešamo v gladko<br />

zmes in jo med mešanjem vlijemo k vrelemu soku.<br />

Kuhamo še vsaj tri minute, ves čas mešamo, da dobimo<br />

gladek žele. Nato žele ohladimo.


20<br />

TZS<br />

Foto: www.ktrc.si/radece/<br />

Pogled na Radeče<br />

Zamisel osnovnošolcev za nov turistični produkt Radeč<br />

Obujanje tradicije papirništva<br />

Radeče so prijetno mesto ob reki Savi. Z okolico ponujajo veliko možnosti za kulturni, doživljajski in športni turizem.<br />

Obiskovalce vabijo na številne prireditve, med njimi tradicionalne (Splavarjenje, Splavarski tek, Evropsko<br />

prvenstvo v lovu rib s plovcem, pohod po Ostrovrharjevi vinski poti), na ogled najdebelejšega domačega<br />

kostanja v Sloveniji, na potep po rekreativni učni poti ob Savi skozi park Dvor Hotemež, na obisk bogate<br />

etnološke zbirke Ključevšek ... Med znamenitostmi kraja pa je tudi tristoletna tradicija papirništva.<br />

Foto: Alenka Gros<br />

Tiskanje na tiskarski preši<br />

Spominek na ročno izdelanem papirju<br />

Foto: Alenka Gros<br />

Učenci 7. in 9. razreda tukajšnje osnovne šole so se pod okriljem projekta<br />

TZS Turizmu pomaga lastna glava v prejšnjem šolskem letu lotili<br />

raziskovanja papirne dediščine v Radečah. Pripravili so poldnevni<br />

program, za katerega so prejeli kar dve zlati priznanji.<br />

Obiskovalci se najprej podajo v papirnico Radeče papir Nova na ogled<br />

strojne izdelave papirja, nato pa v avtentični delavnici v prostorih radeške<br />

tržnice spoznajo poznosrednjeveško tehnologijo in recepturo ročne izdelave<br />

papirja, izdelajo papir, sami tiskajo na ročno izdelan papir na tiskarski<br />

preši iz Valvasorjevega časa in spoznajo visoko zaščitene papirje, iz<br />

ročno izdelanega papirja pa izdelajo unikatne voščilnice za različne priložnosti,<br />

knjižne kazalke, ovitke za beležke in albume. Na delavnicah se<br />

seznanijo tudi z zgodovino Radeč, zanimivostmi na kulturnem področju<br />

in si ogledajo staro mestno jedro. Program lahko po vnaprejšnjem dogovoru<br />

dopolnijo in podaljšajo na dva dni, pri čemer v kraju prenočijo, pokusijo<br />

njegovo kulinariko in spoznajo njegove druge zanimivosti.<br />

Doslej je skupina osnovnošolcev gostila četrtošolce s štirih osnovnih<br />

šol in ti so bili navdušeni nad delavnicami in spominki, ki so si jih sami<br />

izdelali in nato odnesli domov. Roke so namakali v vedra s papirno<br />

kašo, jo medli in razporejali po situ, pivnali vodo in sušili ročno izdelan<br />

papir, na katerega so nato odtisnili Valvasorjev bakrorez Radeč (takratni<br />

Ratschach). Poleg tega pa so domov odnesli še knjižne kazalke,<br />

nove informacije in veliko zadovoljnih trenutkov.<br />

<br />

Alenka Gros, mentorica<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


V Sloveniji ni dolgčas<br />

21<br />

Letošnje leto se počasi končuje in kmalu bomo nazdravljali novemu. Dotlej pa uživajmo v<br />

»veselem« mesecu, decembru; povsod po Sloveniji so se že odprli ali se odpirajo božično-<br />

-novoletni sejmi, kraje lepšajo praznične luči, na obisk prihajata Božiček in dedek Mraz,<br />

marsikje z živimi jaslicami oživijo božično zgodbo, na številnih koncertih je mogoče prisluhniti<br />

različnim glasbenikom ... Na zadnji dan starega leta pa bo v številnih krajih silvestrovanje<br />

na prostem, ob glasbi in plesu ter polnočnem ognjemetu. Želimo vam prijetne praznike<br />

in srečno v novem letu!<br />

Razstava jaslic v skritih<br />

kotičkih Gradeža<br />

Tudi letos si bo mogoče na Gradežu ogledati največjo razstavo<br />

jaslic v Sloveniji; na ogled bo od 16. decembra (nedelje) do 2.<br />

januarja prihodnje leto. Jaslice, od najmanjših do takšnih v nadnaravni<br />

velikosti in »živih«, bodo razstavljene po hišah, kapelicah,<br />

kleteh, kaščah in na prostem. Skorajda ni materiala, iz katerega<br />

še niso bile izdelane. Avtorji so domačini in iz drugih<br />

slovenskih krajev, zadnja leta so jih vaščani prinašali tudi iz tujine.<br />

Število jaslic se iz leta v leto povečuje, na jubilejni deseti razstavi<br />

(2017/<strong>2018</strong>) jih je bilo že 262. Odprtje razstave bo pospremil<br />

koncert božičnih pesmi, praznična ponudba in topla pijača<br />

pa bosta obiskovalce pričakali tudi naslednji dve nedelji in ob<br />

koncu razstave. Vodeni ogledi s tržnico bodo 16., 23. in 30. decembra<br />

ter 2. januarja ob 17.30. Med tednom si je mogoče razstavo<br />

ogledati v spremstvu vodnikov od 16. do 19. ure, v soboto<br />

in nedeljo pa od 13. do 19. ure. Večjim skupinam priporočajo<br />

vnaprejšnjo napoved obiska.<br />

Več: www.gradez.si<br />

Božična noč pri<br />

Ivanovem izviru<br />

Na božični večer, ob 19. uri, bodo v Razkrižju znova uprizorili<br />

Božično noč pri Ivanovem izviru, kulturno-verski dogodek po<br />

svetopisemskem izročilu Kristusovega rojstva, ki mu ustvarjalci<br />

dosledno sledijo. Skupaj s tehničnim osebjem v predstavi sodeluje<br />

120 ljudi. Poleg igralsko-govornega dela je v njej veliko<br />

odličnega petja celega cerkvenega pevskega zbora razkriške<br />

župnije in vseh glavnih igralcev: Jožefa, Marije in drugih, ki del<br />

svojih vlog tudi odpojejo. Enourna predstava Božična noč je<br />

postavljena v čudovito naravno okolje in poteka zelo dinamično.<br />

V šestih slikah predstavijo prizore: Angel Gabrijel obišče<br />

Marijo, Marija obišče sorodnico Elizabeto, Potovanje Jožefa in<br />

Marije v Betlehem, Iskanje prenočišča, Namestitev v štalici ter<br />

Rojstvo in prihod treh kraljev. Turistično narodopisno društvo<br />

Razkrižje bo predstavo ponovilo še prvo soboto v novem letu<br />

ob 18. uri.<br />

Več: www.razkrizje.si<br />

Foto: www.razkrizje.si<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


22<br />

Dogodki<br />

Legenda o<br />

potopljenem zvonu<br />

Enkrat na leto, na božični dan (25. decembra), oživi znana blejska<br />

legenda o potopljenem zvonu želja, ki se ponovno dvigne iz jezerskih<br />

globin. Tako imenovani »zvonček želja« je leta 1534 ulil<br />

Franziskusu Patavinus v italijanski Padovi. Nekako v tem času je na<br />

blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili<br />

razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro<br />

in zlato ter dala uliti zvonček za kapelo na otoku. Vendar tja ni<br />

prispel. Hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred. Še dandanes<br />

pa se včasih v jasnih nočeh oglaša iz globin. Obupana vdova<br />

je po tej nesreči prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za<br />

novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Tam je<br />

pobožno živela do smrti. Po njeni smrti je papež posvetil nov<br />

zvon in ga poslal na blejski otok. Kdor s tem zvonom pozvoni in<br />

svojo željo sporoči usmiljeni »gospe z jezera«, se mu želja izpolni.<br />

Legenda bo živela od 17. ure naprej!<br />

Več: www.bled.si<br />

Foto: www.bled.si<br />

Pohod po poti<br />

Cankarjeve matere<br />

od Vrzdenca do<br />

Vrhnike<br />

Na Vrhniki bodo tudi letos pripravili tradicionalni pohod<br />

po poti Cankarjeve matere od Vrzdenca do Vrhnike.<br />

Pohod bo v sredo, 26. decembra. Zbor pohodnikov<br />

bo ob 7.30 pred gasilskim domom Vrhnika,<br />

od koder se bodo z avtobusom zapeljali do Vrzdenca.<br />

Hoditi bodo začeli ob 9. uri. Pot Cankarjeve matere<br />

je pohodniška pešpot, poimenovana po Neži<br />

Pivk, materi Ivana Cankarja (naj spomnimo, da je letos<br />

Cankarjevo leto – ob stoletnici pisateljeve smrti).<br />

Poteka od Vrzdenca, ki je njen rojstni kraj, do Vrhnike,<br />

kjer je družina živela. Dolga je 14 kilometrov in se z<br />

več postanki prehodi v dobrih štirih urah. Pohodniki<br />

na njej spoznavajo kulturno in naravno dediščino<br />

Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in<br />

Vrhnike.<br />

Več: www.visitvrhnika.si<br />

Foto: M. G.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


Žegnanje konj<br />

ob sv. Štefanu<br />

Nekoč so konji v vsakdanjem življenju ljudi igrali izjemno pomembno<br />

vlogo; konj je svojemu lastniku namreč pomenil še<br />

zlasti – preživetje. Zato je bilo konjevo zdravje zelo pomembno<br />

in ob koncu 18. stoletja so zanj (in za srečo) začeli prositi svetega<br />

Štefana. Na Krasu ta stari običaj obuja Društvo Kraški Slavček<br />

Kobjeglava-Tupelče, ki bo tudi letos pripravilo žegnanje konj,<br />

26. decembra pri vaški cerkvi v Kobjeglavi, kjer župnik blagoslovi<br />

konje, pa tudi kruh, sol in spominke. Po končanem obredu za<br />

dobro počutje obiskovalcev poskrbijo z dobrotami obložene<br />

mize in kuhanim vinom.<br />

Več: www.visitkras.info<br />

Foto: www.visitkras.info<br />

Zimski mednarodni<br />

festival uličnega<br />

gledališča Ana Mraz<br />

Ana Mraz, mlajša sestra Ane Desetnice, vsako leto med božičem<br />

in novim letom popestri praznično razpoloženje v Ljubljani s privlačnim<br />

in barvitim umetniškim programom svetovnega uličnega<br />

gledališča. Po letih gostovanj v najožjem mestnem središču se<br />

je festival lani preselil na prenovljeno Špico, kjer bo svoj »oder«<br />

postavila tudi Ana Mraz <strong>2018</strong> – letos od 26. do 30. decembra.<br />

Prednovoletni ulični program Ane Mraz v okviru drugih dogodkov<br />

in pod drugim imenom gostuje tudi v drugih slovenskih mestih<br />

(npr. Ana Mrzla v Mariboru).<br />

Več: www.anamonro.si<br />

Foto: Luka Dakskobler/www.slovenia.info<br />

23<br />

Dogodki<br />

Zlata lisica – odslej<br />

v začetku februarja<br />

Na rednem kongresu Mednarodne smučarske organizacije FIS<br />

so septembra potrdili termine koledarjev svetovnega pokala za<br />

moške in ženske do leta 2022. Mariborska Zlata lisica bo v prihodnjih<br />

štirih letih februarja, ki je glede na snežne razmere na Pohorju<br />

ugoden mesec za izvedbo tekmovanja. Prihodnja, 55. Zlata<br />

lisica, bo tako 1. in 2. februarja 2019. Nastope najboljših slalomistk<br />

in veleslalomistk na svetu si vsako leto ogleda okoli 20.000<br />

gledalcev, ki pridejo navijat v ciljno areno Snežnega<br />

stadiona pod Mariborskim Pohorjem –<br />

oziroma v Kranjsko Goro, kamor so letos zaradi<br />

ugodnejših razmer Zlato lisico preselili že sedmič.<br />

Več: www.zlatalisica.si<br />

Foto: www.slovenia.info<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


24<br />

Dogodki<br />

Prešernov smenj<br />

v Kranju<br />

Prešernov smenj v Kranju, ki oživi spomin na 19. stoletje<br />

in našega največjega pesnika, je ena najbolj<br />

znanih slovenskih prireditev ob kulturnem prazniku,<br />

8. februarja. Privablja več kot 20.000 obiskovalcev,<br />

ki se sprehodijo po sejmu domače in umetnostne<br />

obrti, prisluhnejo glasbi in petju, pokušajo<br />

kulinarične dobrote ... V značilni meščanski opravi<br />

pa se skupaj z drugimi liki skozi mesto sprehaja veliki<br />

pesnik Prešeren. Tudi prihodnje leto bo!<br />

Več: www.visitkranj.com<br />

Foto: Ksaver Šinkar<br />

Tonči,<br />

Srednješolska turistična tržnica Več znanja za<br />

rabim več oglas turizma za na <strong>Lipov</strong> temo TURISTIČNI <strong>list</strong>, velikost SPOMINEK 1/4, prilagam<br />

lanskega. MOJEGA Tudi KRAJA, ta oglas bo 30. rabim januarja najkasneje 2019 sejmu v sredo.<br />

Alpe-Adria v Ljubljani med 10. in 19. uro.<br />

Besedilo – popravi samo letnice in datume:<br />

Razpisujemo tekmovanje Turistični vodnik 2019<br />

.......<br />

Rok za prijavo na tekmovanje je 21. januar 2019.<br />

Rok za oddajo seminarske naloge je 29. marec<br />

2019.<br />

Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2019,<br />

državno pa septembra 2019 v Novem mestu.<br />

Na njej se bo z lokalno turistično<br />

ponudbo predstavilo 53 srednjih šol<br />

Na oglasu zamenjaj iz vse Slovenije logo in tujine. Turistično gostinske<br />

zbornice Slovenije z novim – ga imaš na zlati<br />

kuhalnici.<br />

TURISTIČNI SPOMINEK<br />

MOJEGA KRAJA<br />

Teden pred začetkom sejma<br />

(od 23. 1. do 30. 1.) pa bo mogoče<br />

njihove turistične spote že všečkati<br />

na Facebooku TZS.<br />

Vabljeni k ogledu in všečkanju!<br />

Turistični vodnik<br />

Razpisujemo tekmovanje<br />

Turistični vodnik 2019 za<br />

mlade od 16 do 29 let. Kandidate<br />

lahko prijavijo turistična društva ali šole na<br />

prijavnem obrazcu www.turisticna-zveza.si.<br />

Tekmovanje vključuje teoretični del, ki zajema<br />

pripravo seminarske naloge in praktični del, ki<br />

zajema vodenje skupine na terenu.<br />

Rok za prijavo na tekmovanje je<br />

21. januar 2019.<br />

Rok za oddajo seminarske naloge je<br />

29. marec 2019.<br />

Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2019,<br />

državno pa septembra 2019 v Novem mestu.<br />

www.turisticna-zveza.si<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong><br />

TZSvodnikOglas1.indd 13 03/12/18 14:13


25<br />

KOLEDAR DOGODKOV<br />

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije<br />

Prižig lučk na božično-novoletni jelki 13.12.<strong>2018</strong> Selnica 02 671 23 61<br />

Turistično društvo Selnica ob<br />

Dravi<br />

Božični Vojnik 15.12.<strong>2018</strong> – 02.01.2019 Vojnik 031 301 746 Turistično društvo Vojnik<br />

Božičkova dežela 15.12.<strong>2018</strong> Bohinjsko jezero 04 574 75 90 Turizem Bohinj<br />

Tradicionalen Lucijin sejem 16.12.<strong>2018</strong> Poljčane 040 432 810<br />

Turistično društvo Samostan<br />

Studenice<br />

Praznična Dobrna – praznujmo skupaj 16.12.<strong>2018</strong> - 06.01.2019 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna<br />

Pohod z laternami po Jabolčni poti 16.12.<strong>2018</strong> Selnica ob Dravi drustvo.godimi@gmail.com<br />

Rokodelsko, izobraževalno in<br />

turistično društvo Godi mi<br />

Tradicionalen Lucijin sejem 16.12.<strong>2018</strong> Poljčane 040 432 810<br />

Turistično društvo Samostan<br />

Studenice<br />

Božični koncert 18.12.<strong>2018</strong> - 19.12.<strong>2018</strong> Maribor 041 409 653<br />

Turistično humanitarno društvo<br />

Glas<br />

Dedek mraz 20.12.<strong>2018</strong> Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven<br />

Tihe jaslice 22.12.<strong>2018</strong> Zg. Kungota 040 251 567<br />

LOSI, društvo za organiziranje<br />

lokalnih aktivnosti<br />

Pohod z lučko miru na Pekrsko gorco 24.12.<strong>2018</strong> Maribor 041 409 653<br />

Turistično humanitarno društvo<br />

Glas<br />

Tradicionalni božični pohod z baklami 24.12.<strong>2018</strong> - 25.12.<strong>2018</strong> Gornja Radgona 031 838 333 Turistično društvo Majolka<br />

Žive jaslice v Studenicah 24.12.<strong>2018</strong> - 26.12.<strong>2018</strong> Poljčane 040 432 810<br />

Turistično društvo Samostan<br />

Studenice<br />

Žive jaslice 25.12.<strong>2018</strong> Rečica ob Savinji 031 692 848<br />

Turistično društvo Rečica ob<br />

Savinji<br />

Božična skrivnost v jami Pekel 25.12.<strong>2018</strong> - 26.12.<strong>2018</strong> Šempeter 031 645 937<br />

Turistično društvo Šempeter v<br />

Savinjski dolini<br />

Jaslice v Judovski hiši 25.12.<strong>2018</strong> - 27.12.<strong>2018</strong> Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič<br />

Žive jaslice v ledenem kraljestvu 25.12.<strong>2018</strong> - 30.12.<strong>2018</strong> Mlačca pri Mojstrani 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora<br />

Žive jaslice v Postojnski jami 25.12.<strong>2018</strong> - 30.12.<strong>2018</strong> Postojna 05 700 01 00 Postojnska jama d.d.<br />

Sejem sv. Štefana in žegnanje konj na<br />

Kupljeniku<br />

Blagoslov konj in prireditev ob dnevu<br />

samostojnosti in enotnosti<br />

26.12.<strong>2018</strong><br />

Bohinjska Bela,<br />

Kupljenik<br />

04 578 05 00 Turizem Bled<br />

26.12.<strong>2018</strong> Semič 07 356 52 00 Turistično društvo Semič<br />

Žegnanje konj 26.12.<strong>2018</strong> Dovje 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora<br />

Blagoslov konj 26.12.<strong>2018</strong> Selnica ob Dravi 051 632 310<br />

Turistično društvo Selnica ob<br />

Dravi<br />

Blagoslov konj v Šentilju 26.12.<strong>2018</strong> Šentilj pri Velenju 070 474 889<br />

Turistično društvo Šentilj pri<br />

Velenju<br />

14. pohod z baklami 29.12.<strong>2018</strong> Nova Gorica 031 571 960<br />

Kulturno turistično društvo<br />

Vitovlje<br />

26. Gradovi kralja Matjaža 25.01.2019 - 27.01.2019 Črna na Koroškem 02 870 48 20 TIC Črna na Koroškem<br />

Koline 26.01.2019 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven<br />

Svetovni pokal v zimskem plavanju 30.01.2019 - 03.02.2019 Bled 04 578 05 00 Turizem Bled<br />

Tradicionalni pohod in turni smuk na<br />

Galetovec<br />

03.02.2019 Bohinjska Bela 041 801 741 Turistično društvo Bohinjska Bela<br />

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


26<br />

Namig za izlet<br />

Ob Soboškem jezeru, na katerem je poleti vselej živahno, saj je zelo priljubljeno med deskarji in veslači na deskah,<br />

so postavili doživljajsko-motorični park z več kot tridesetimi postajami.<br />

Pomurje<br />

Kjer so doma srčni<br />

in gostoljubni ljudje<br />

Pri Gradu v največjem krajinskem parku Goričko v Pomurju je pred tremi milijoni let bruhal poslednji vulkan<br />

na območju Slovenije. A se zdi, da se je spet »prebudil«. Seveda, če obiščete Doživljajski park Vulkanija v občini<br />

Grad, kjer doživite edinstveno potovanje v vulkansko podzemlje, 6000 metrov globoko. V spremstvu krtka<br />

Olija in vodnika obiskovalci (in teh je čedalje več: v enem dnevu so jih doslej že našteli največ osemsto) interaktivno<br />

spoznavajo vulkane, izbruh goričkega, sprehod po lavini cevi, si ogledajo 3-D stereoskopski film o<br />

nastanku vesolja z velikim pokom in življenja na Zemlji s posebnimi učinki ...<br />

Največji grad na Slovenskem v pisnih virih prvič omenjajo leta<br />

1214 kot središče posestva Lyndwa; po pripovedovanju pa naj<br />

bi začeli grad Grad na Goričkem graditi že vitezi templarji.<br />

Dr. Aleksander Jevšek (tretji z desne), župan Murske<br />

Sobote, pripoveduje slovenskim turističnim novinarjem na<br />

predstavitvi paviljona Expana: »V Expani bomo promovirali<br />

Pomurje, Porabje, z zanimanjem se nam že oglašajo iz<br />

avstrijske Štajerske, Madžarske ...«<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


27<br />

Stanka Dešnik (ob njej turistični novinar Janez Platiše),<br />

direktorica gradu Grad: »Razsežno petkotno obliko je grad<br />

dobil v 16. stoletju. Naša prva naloga je ohranjanje tukajšnje<br />

naravne in kulturne dediščine.«<br />

Kdor želi pokusiti prave pomurske domače gastronomske<br />

dobrote, mora obiskati gostilno Zeleni gaj v Fokovcih, kjer<br />

goste razvaja šef Boštjan Berke z mamo Heleno in sestro<br />

Simono. »Kuhamo jedi po receptih naših mam in babic iz<br />

sestavin z okoliških kmetij,« je povedal Boštjan Berke.<br />

Namig za izlet<br />

Na splošno je obisk občine Grad zelo zanimiv in hkrati poučen. Obiskovalec<br />

nikakor ne sme obiti tamkajšnjega gradu, ki je največji na Slovenskem,<br />

saj ima kar 365 sob. Zdaj je v njem med drugim sedež javnega zavoda<br />

Krajinski park Goričko, njegova direktorica Stanka Dešnik pa je živa<br />

enciklopedija zgodovine gradu ter življenja in običajev v Pomurju.<br />

»Na gradu imamo poroke, seminarje, konference, koncerte v zelo<br />

akustični dvorani, stalno zgodovinsko razstavo, kapelo, središče zbirke<br />

domače obrti in dejavnosti, naravoslovni razstavni prostor, vinsko<br />

klet in turistične sobe. Okoli gradu je prelep park,« Stanka Dešnik obiskovalcem<br />

predstavi mogočni grad in jih povede po njem.<br />

Ima pa Pomurje še dve novi turistični zanimivosti, ki bosta nedvomno<br />

že v bližnji prihodnosti postali odmevni privlačnosti: ob Soboškem<br />

jezeru motorični park in pred njim paviljon Expano, tega, v<br />

katerem se je Slovenija leta 2015 v Milanu predstavila na svetovni<br />

razstavi Expo.<br />

V notranjosti Expane bo multimedijski center, po besedah župana<br />

Murske Sobote Aleksandra Jevška pa bodo paviljon odprli v začetku<br />

prihajajočega leta.<br />

Pomurci se lahko pohvalijo tudi z edinstveno opečno romansko rotundo<br />

sv. Nikolaja z gotskimi freskami v idiličnem goričkem kraju Selo, ki se uvršča<br />

med najpomembnejše umetnostne spomenike na Slovenskem.<br />

In imajo slastno kulinariko! Olja z bučnim na čelu, ki so za bogove,<br />

odlična vina in pristne kmečke trgovinice, kot je ta pri znameniti cerkvi<br />

sv. Helene v Rogašovcih, na kmetiji Ficko, kjer gospodar Marjan<br />

mimoidočemu za dobrodošlico ponudi v pokušnjo mozaik goričkih<br />

dobrot: brezplačno!<br />

Ja, Pomurci so srčni in gostoljubni ljudje! Zato je treba ostati med<br />

njimi vsaj dva dni, prenočiti na kateri od turističnih domačij ali sredi<br />

prekmurske ravnice v prestolnici Pomurja, v hotelu Diana.<br />

<br />

<br />

Duša Podbevšek - Bedrač<br />

Foto: Gorazd Bedrač<br />

Cerkev sv. Helene v Rogašovcih se od leta 2009 ponaša<br />

z drugim največjim mozaikom (92 kvadratnih metrov) v<br />

Sloveniji; izdelal ga je Marko Rupnik, Prešernov nagrajenec za<br />

mozaično poslikavo zasebne kapele papeža Janeza Pavla II. v<br />

Vatikanu.<br />

Ciganska pečenka na svinjski masti je ena od posebnosti kuhe<br />

Boštjana Berke. Ko gostom pripravi pomursko gostijo, je vselej<br />

na mizi.<br />

Izdelava rož iz papirja je stara ljudska umetnost, značilna tudi za<br />

Pomurje. Šopki cvetja iz papirja so na ogled v gradu Grad.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


28<br />

Namig za izlet<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

Nova planinska koča na Planini, v ozadju razgledni stolp<br />

Planina nad Vrhniko<br />

Prijeten izlet in izjemen<br />

razgled na Ljubljansko barje<br />

S Planine nad Vrhniko (733 metrov) se v lepem vremenu odpira eden najlepših pogledov na Ljubljansko barje<br />

in hribovito zaledje prestolnice. Še lepši pa je, če se povzpnemo dvaindvajset metrov više: na vrh razglednega<br />

stolpa, ki stoji ob novi planinski koči; to so odprli letos spomladi na mestu nekdanjega zavetišča.<br />

Na Planino vodi več označenih planinskih poti; najbolj priljubljena se<br />

začenja na Betajnovi (do izhodišča se pripeljemo iz središča Vrhnike,<br />

kjer pri zadnjem semaforju zavijemo levo – če prihajamo iz smeri Ljubljane).<br />

Na izhodišču, kjer je manjše parkirišče, je tudi večja informacijska<br />

tabla o zanimivostih Vrhnike in njene okolice.<br />

Lični kažipoti nas povedejo sprva po kratkem travnatem pobočju,<br />

zatem pa hodimo nekaj časa po cesti, dokler pot ne zavije proti gozdu,<br />

sprva po gruščnatem kolovozu, ki se polagoma zoži v dobro nadelano<br />

gozdno stezo. Ta se čez čas razcepi na dvoje poti: čez Špico in<br />

Mimo bukve; po prvi jo je mogoče ubrati navkreber, po drugi pa se<br />

spustiti nazaj v dolino – ali obratno.<br />

Po kakšni uri hoje smo pri koči; v tej ponujajo joto, ričet, golaž, žgance, klobase<br />

..., pa tudi štruklje s suhimi slivami, vrhniško posebnost, in Cankarjevo<br />

kavo, sveže praženo v vrhniški pražarni in postreženo v skodelici s Cankarjevim<br />

podpisom in s piškotom v obliki pisateljevih znamenitih brkov.<br />

Lep pogled se odpira že od koče; za prostranejšega pa se je treba še<br />

malce povzpeti: na razgledni stolp, ki so ga postavili pred desetimi leti.<br />

Triglav na severozahodu, Storžič in Grintavec na severu, Ljubljansko<br />

barje s Krimom na vzhodu, Logatec na jugu, Nanos na jugozahodu,<br />

Trnovski gozd na zahodu ... Okrogla smerna plošča na vrhu stolpa<br />

pojasnjuje, kaj doseže pogled: vse tri slovenske gorske skupine – Julijce,<br />

Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, zaobljene hribe in griče<br />

z gozdovi, naselji, cerkvicami, ravnice s kraji in mesti.<br />

Stolp je tretje razgledišče na hribu: prvo so postavili leta 1934, drugo<br />

pa 1955. Vsem trem je skupno, da so leseni, hrastovi, zdajšnji pa je<br />

meter višji od prejšnjega in šest metrov od prvega.<br />

M. G.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


Gradiško jezero in Limbarska gora<br />

Prijeten potep<br />

v Srcu Slovenije<br />

Obilje zelenja (v tem času sicer v malce okrnjeni »izvedbi«) in spokojnost; to pričaka obiskovalca, ki se v zgodnjem<br />

dopoldnevu sredi tedna pripelje do Gradiškega jezera v bližini Lukovice pri Domžalah. Najbolj zgodnji<br />

utegnejo že preteči ali prehoditi dobre štiri kilometre dolgo makadamsko pot, ki ga ovija. Jezero je sicer umetno,<br />

uredili so ga ob gradnji avtoceste Ljubljana–Maribor, da bi preprečili poplave ob neurjih.<br />

29<br />

Namig za izlet<br />

Ob Gradiškem jezeru, ki počiva sredi travnikov in gozdov, je tudi izhodišče<br />

za prijeten izlet do Limbarske gore (773 metrov) s cerkvijo sv.<br />

Valentina in čudovitimi razgledi na okoliške hribe in Kamniško-Savinjske<br />

Alpe. Na njej je tudi gostilnica. Poleg božjepotne cerkve je nekoč<br />

na gori stal Limbarski grad, ki naj bi – po Valvazorju – dobil ime po lilijah.<br />

Priljubljen je Pohod po nagelj na Limbarsko goro na pragu pomladi,<br />

ki je bil letos že trideseto leto zapored.<br />

Pot, ki povede na Limbarsko goro od Gradiškega jezera, je označena<br />

– zelo dosledno, planinske markacije si vestno sledijo in ne pustijo<br />

dvoma, kod je treba stopiti. Je nezahtevna, dolga okoli dve uri. Urejena<br />

je po gozdnih stezah, kolovozih in cestah, po travnikih, deloma<br />

popelje tudi po asfaltu (skozi vasi, ki ju prečka, in tik pred koncem<br />

vzpona); je pretežno zložna, le poredko se strmeje vzpne.<br />

Na Limbarsko goro je sicer speljanih več planinskih poti – iz različnih<br />

smeri in različno dolgih.<br />

M. G.<br />

Jutranja spokojnost ob jezeru<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

Sv. Valentin na Limbarski gori<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


30<br />

Namig za izlet<br />

Pot močvirskih škratov<br />

na Mali plac<br />

Mali plac je čaroben kraj, poln nenavadnih cvetlic in živali. V njem vse brbota, reglja, šumi in žvrgoli. Že<br />

na tisoče let ga prekriva mah, ki sega globoko v gozd, v kraljestvo močvirskih škratov, ki pa so precej<br />

nabriti. Tako so uročili Mali plac, da je postal narobe plac! Vanj so se naselili zoprni komarji in nadležne<br />

mušice. Vse grize, leze, pika, brenči in renči. Kdo ga bo rešil škratjega uroka? Otroci, seveda! Takšno je<br />

jedro zgodbe »najbolj zamočvirjene dogodivščine za vso družino«, nove pravljično-doživljajske poti, ki so<br />

jo na začetku letošnje jeseni odprli na Ljubljanskem barju.<br />

Pot močvirskih škratov na Mali plac je pot z zgodbo. To razkriva slikanica<br />

Mali plac pisca Uroša Grilca in ilustratorja Gorazda Vahna, govori pa o<br />

pogumni želvi Bevki, ki se spoprime s škratjim urokom in reši Mali plac.<br />

Prepletanje pravljičnega sveta in narave<br />

Otroci se odpravijo na pot z Močvirsko beležko, v kateri zbirajo močvirske<br />

žige in škratorunske simbole, posebne znake škratje pisave. So na<br />

pomembni odpravi: iščejo čarobni izrek, s katerim bodo pregnali urok<br />

močvirskih škratov, pri tem pa jim pomaga prijazna škratica Lilija. Pot<br />

jim popestrijo velike lesene skulpture močvirskih živali: zelene rege,<br />

netopirja podkovnjaka, kačjega pastirja in seveda želve sklednice, ki je<br />

osrednji lik slikanice Mali plac. Pa kajpak nabriti močvirski škratje.<br />

S pomočjo doživljajskih elementov otroci odkrivajo naravo, saj se<br />

pravljični svet vseskozi prepleta z njo. Izvedo tudi marsikaj zanimivega<br />

o življenju na Ljubljanskem barju nekoč in zdaj.<br />

Pot močvirskih škratov na Mali plac je nezahtevna pohodna pot,<br />

dolga 3,2 kilometra. Začenja se v Športnem parku Bevke, kjer je<br />

mogoče kupiti Močvirsko beležko (vse dni v tednu od 8. do 18.<br />

ure). Zatem povede skozi vas Bevke, se vzpne na vrh osamelca<br />

Kostanjevica, od koder se spusti proti naravnemu rezervatu Mali<br />

plac, in se nato vrne na izhodišče.<br />

Transverzala pravljično-doživljajskih poti<br />

Pot močvirskih škratov na Mali plac je po Poti pastirskih škratov na<br />

Krvavcu in Polhovem doživljajskem parku v Polhovem Gradcu tretja<br />

v nizu nastajajoče transverzale pravljično-doživljajskih poti po<br />

Sloveniji.<br />

E. N.<br />

<br />

Foto: Luka Dakskobler<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


31<br />

Na kolesu<br />

Utrinek s sklepne prireditve akcije Slovenija kolesari <strong>2018</strong>, ki je bila sredi oktobra v Marini Portorož.<br />

Slovenija kolesari <strong>2018</strong><br />

Letošnja akcija je končana,<br />

z novim letom novim<br />

izzivom naproti<br />

Tudi letos smo na prireditvah akcije Slovenija kolesari – med udeleženci, kolesarji, in obiskovalci – širili zeleno<br />

misel in skrb za zdrav življenski slog. Na 76 prireditvah v letošnjem letu se je za vsakogar kaj našlo: tako za vrhunske<br />

rekreativce kot za začetnike ter vse »vmes«, pa tudi za družine; večina prireditev namreč ponuja širok<br />

spekter kolesarskih izzivov.<br />

Slovenski turizem se je zavezal zelenemu razvoju in akcija Slovenija kolesari<br />

<strong>2018</strong>, že osemnajsta zapored, je s svojimi prireditvami dodajala<br />

kamenčke v zeleni turistični mozaik. Slovenija postaja dežela, ki pripoveduje<br />

zeleno zgodbo, je dežela zelenih mest in krajev z bogato kulturno<br />

dediščino, z ljudmi, ki ljubijo zdravo bivalno in delovno okolje.<br />

Osemnajst let akcije je tudi priznanje njenim prirediteljem. Je potrdilo,<br />

da smo v teh letih naredili velik korak naprej pri razvoju in oblikovanju<br />

kolesarjenja in kolesarskega turizma. Pomeni motivacijo za nadaljnje<br />

delo tudi drugim ponudnikom, ki so vpeti v prireditve akcije<br />

in razvoj slovenskega turizma na splošno.<br />

Širite z nami zeleno misel na akcijah Slovenija kolesari tudi v letu 2019! Še<br />

naprej bomo poudarjali doživetja, ki jih prinašajo prireditve akcije, vključevali<br />

ponudnike, ki so ključni za privlačno turistično ponudbo, dodajali bomo<br />

nove kolesarske izzive in še naprej povečevali priljubljenost tega športa.<br />

Tuji mediji so začeli prepoznavati Slovenijo kot aktivno in slikovito<br />

državo, prijazno kolesarjem in pohodnikom. Številni jo postavljajo<br />

celo na lestvico najboljših desetih destinacij na svetu<br />

za oddih za konec tedna, nekateri jo predlagajo kot alternativo<br />

obisku največjih turističnih destinacij sveta.<br />

Več o letošnjih prireditvah akcije Slovenija kolesari in o spominih<br />

na prejšnje akcije je mogoče prebrati na naslovu:<br />

http://www.agencija-tt.si/kolesarjenje.<br />

Stran Na kolesu – Slovenija kolesari pripravlja Tomaž Marinko.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


32<br />

Zeleni zgledi<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

Turistična vodnica Ivana Bole, prejemnica prve nagrade Zeleni mikrofon<br />

Vodnik je lahko odmeven<br />

glas odgovornega turizma<br />

»Delo turistične vodnice se odlično prilega mojemu nemirnemu značaju in ljubezni do potovanj in<br />

države, v kateri živim. Želim si, da Slovenija ostane čista in ohranjena, kolikor je le mogoče. Rada<br />

poskrbim, da ljudje, s katerimi prihajam v stik, kaj več izvedo o pomembnosti varovanja narave in o<br />

načinih, ki zagotavljajo, da bo njihov vpliv nanjo čim bolj pozitiven. Ljudi rada popeljem do tistih, ki<br />

živijo in poslujejo v duhu trajnostnega razvoja. Za goste je pomembno, da srečujejo ljudi, ki živijo v<br />

destinaciji, da se učijo od njih, saj bodo tako državo, ki so jo obiskali, in njene prebivalce bolj spoštovali.«<br />

Takšna je bila predstavitev Ivane Bole, 31-letne turistične vodnice iz Ljubljane, prejemnice<br />

nagrade Zeleni mikrofon, ki jo je letos prvič podelila zasebna šola za vodnike G-Guides. Nagrada<br />

spodbuja odgovorno in trajnostno naravnano delo turističnih vodnikov.<br />

Kaj vam pomeni prva nagrada Zeleni mikrofon, to da ste postali<br />

»prvi glas odgovornega turizma«?<br />

Še zlasti to, da bo naše delo bolj prepoznavno. Pomembno se mi<br />

zdi, da smo vendarle dobili nagrado, ki poudarja dobre prakse dela<br />

turističnih vodnikov. Naposled smo vodniki eni redkih, ki imamo<br />

stik s končnim uporabnikom – turistom. Zato lahko zelo vplivamo<br />

na to, kako se ta vede v destinaciji. Nagrada se mi torej ne zdi pomembna<br />

samo na osebni ravni, temveč tudi zaradi tega.<br />

Kakšno je vaše osebno razumevanje pojma odgovorni (in trajnostni)<br />

turizem?<br />

Žal mi je, da je trajnost postala mantra, ki jo vsi ponavljajo, ne pa nujno<br />

tudi izvajajo. Veliko ljudi se ne zaveda, kaj sploh pomeni. Tudi ta nagrada<br />

je priložnost, da se odpre okno v razumevanje, kaj trajnost je, da<br />

izvleče besedo iz oblakov in konkretno pokaže, kaj pomeni. Kaj je trajnostni<br />

razvoj? Varovanje okolja, seveda. A še zdaleč ne samo to. Turizem<br />

postaja s tega vidika pravzaprav zelo problematičen ... Menim, da<br />

je izjemno pomemben del trajnostnega razvoja spodbujanje lokalnih<br />

zgodb; da se v turistične programe vključujejo lokalni ponudniki, da<br />

se predstavlja način življenja v destinaciji. Zelo pomembno se mi zdi<br />

tudi izobraževanje ljudi – na ravni ponudbe in povpraševanja – o tem,<br />

kaj je trajnostni razvoj.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


V Sloveniji verjetno ni težko slediti smernicam trajnostnega turizma:<br />

država je zelena, večinoma čista, zelo raznolika, kar zadeva<br />

mikrokulturne vzorce, veliko ponudbe temelji na lokalnih<br />

zgodbah ...<br />

Res je. Lahko pa turistom, ki obiščejo Slovenijo in spoznajo tukajšnje<br />

vzorce, te predstavimo kot dober primer, kot lepo izkušnjo; in mogoče<br />

bodo začeli razmišljati o tem ter vnašati te vzorce v domače okolje<br />

in neko drugo destinacijo, kamor bodo naslednjič potovali.<br />

Kako pa vnašate ta načela v svoje delo?<br />

Poskušam biti čim bolj konkretna. Recimo: s turisti smo v Blejskem<br />

vintgarju, ki ga obiskujejo množice ljudi. Množičnost prinaša negativne<br />

posledice za okolje. To turistom tudi povem. Povem jim, da imamo<br />

v Sloveniji še veliko drugih sotesk, ki so izjemno lepe in kjer bodo<br />

verjetno bolj uživali, saj so manj obiskane. Obenem jim povem, da s<br />

tem ne želim spodbuditi množičnega obiska tudi drugod – le razpršiti<br />

obisk. Spodbudim jih, naj razmislijo, preden se nekam odpravijo,<br />

kam gredo, in kako bo to vplivalo na okolje, v katero vstopajo.<br />

Omenili ste pomembnost lokalnih zgodb; te so v zadnjih letih v<br />

turizmu čedalje bolj poudarjene ...<br />

Te so pomembne tudi s poslovnega vidika: za neko agencijo, recimo,<br />

je zagotovo dobrodošlo, da vključi v program lokalne ponudnike, saj<br />

bo tako turistom omogočila stik z lokalnim prebivalstvom. Pri nas je<br />

za zdaj sicer še problem nekoliko višja cena takšnih doživetij, a opažam,<br />

da jo je pripravljeno plačati čedalje več turistov. Med kakovostjo<br />

(in s tem praviloma višjo ceno) in trajnostjo je zelo močna korelacija.<br />

Čedalje večja digitalizacija je že ničkolikokrat sprožila pomisleke<br />

o dolgoročnem obstoju poklica turističnega vodnika – na<br />

drugi strani pa je antipod temu mnenju: da boste vodniki še naprej<br />

izjemno pomemben del turizma, saj bodo ljudje prav zaradi<br />

čedalje bolj digitaliziranega sveta potrebovali osebni stik. Kaj<br />

menite o tem?<br />

Na voljo imamo izjemno veliko informacij, a za to, da najdemo »prave«,<br />

se je treba precej potruditi. Večina ljudi raje najame nekoga, ki jih<br />

bo našel namesto njih. Legende, anekdote iz osebnega življenja ...<br />

Turisti najbolj cenijo to, do česar bi se sami težko dokopali ali se ne bi<br />

mogli. Mislim, da ni bojazni, da bo poklic turističnega vodnika sčasoma<br />

odveč. Zanimive so tudi informacije, da se je število rezervacij pri<br />

turističnih agentih povečalo; čeprav si zlahka sami uredimo potovanje.<br />

Sicer pa, glede digitalizacije ... Letos sem začela ljudi opozarjati,<br />

da zamujajo izkušnje, ker niso pozorni nanje, saj nenehno strmijo v<br />

zaslone, ker poskušajo ves čas posneti najboljšo fotografijo. Tako na<br />

primer na Bledu, ko se zapeljemo s pletno na otok, zamudijo petnajst<br />

minut, kolikor časa traja plovba, ker gledajo v zaslone, fotografirajo; in<br />

O nagradi Zeleni mikrofon<br />

Ker so turistični vodniki s svojim delom tisti, ki gradijo mostove<br />

med kulturami, spodbujajo trajnostno porabo, komunicirajo odgovorni<br />

turizem in so hkrati ustvarjalci nepozabnih doživetji, odločilno<br />

pripomorejo k trajnostnemu turizmu na vseh ravneh. Turistični<br />

vodniki so glasniki odgovornega turizma. Ker na svetu ni<br />

nagrade, ki bi eksplicitno spodbujala odgovorno in trajnostno<br />

naravnano delo vodnikov, so se v zasebni šoli za turistične vodnike<br />

G-Guides (s sedežem v Ljubljani), kjer si za takšno vodenje prizadevajo<br />

vsak dan z implementacijo kriterijev trajnosti v turistično<br />

vodenje, izobraževanjem vodnikov v Sloveniji in tujini ter s prispevki<br />

v obliki člankov in prispevkov na konferencah, odločili, da<br />

prevzamejo pobudo zanjo. Tako so na letošnji svetovni dan turizma,<br />

27. septembra, v Ljubljani podelili prvo nagrado Zeleni mikrofon<br />

vodnici, »ki s svojim delom odločilno prispeva k trajnostnemu<br />

razvoju svoje turistične destinacije«.<br />

jim rečem: »Pospravite telefone v žep. Zapeljite se čez jezero in uživajte<br />

samo v tem. To izkušnjo boste prvič doživeli samo enkrat. Fotografirajte<br />

na poti nazaj. Poskusite.« In dejansko to naredijo. Turisti prisluhnejo.<br />

Še sama sem kdaj presenečena nad tem.<br />

Koliko časa pa sicer že vodite?<br />

Skoraj sedem let. Po končanem študiju angleščine me je nekako zapeljalo<br />

v turizem. To delo mi ustreza tudi zaradi nerednega delovnika,<br />

svobode, dejstva, da si veliko na prostem. Vodim po Sloveniji – to mi<br />

bolj ustreza kot voditi v tujini; zdi se mi, da je vodnik, ki je iz okolja, v<br />

katerem vodi, boljši vodnik. Tudi sama imam raje, da me po državi<br />

vodi nekdo, ki je tam doma. Dvomim, da bi lahko v tujini vodila tako<br />

dobro, kot vodim po Sloveniji. Sicer pa vodim manjše skupine, kar<br />

pomeni, da je stik s turisti bolj oseben; ne zdi se mi toliko pomembno,<br />

kje (v Sloveniji) vodim, kot koga vodim.<br />

Opažate pri turistih, ki obiskujejo Slovenijo, v zadnjih letih kakšne<br />

spremembe?<br />

Opažam, da se podaljšuje čas, ki ga preživijo v Sloveniji. Obiskovalci<br />

so še vedno zelo presenečeni, ko pridejo sem, čeprav je zdaj slovenski<br />

turizem že na točki, ko Slovenija ni več »skriti biser«. Vedo zanjo,<br />

zato prihajajo z večjimi pričakovanji, kot so prihajali turisti pred petimi<br />

leti, a so nad videnim še vedno prijetno presenečeni. So pa številni,<br />

ki jih vodim, osupli nad množicami na nekaterih najbolj obremenjenih<br />

točkah. V Sloveniji so prvič, sploh je niso poznali, in naletijo na<br />

toliko ljudi! Sicer pa mislim, da je ena od rešitev za odpravljanje problema<br />

prezasičenosti v nekaterih krajih v določenih mesecih višja<br />

cena. A manjka nam samozavesti, zavedanja o tem, kaj premoremo.<br />

Pri nas so turistom zdaj na voljo doživetja, za kakršna bi kje drugje v<br />

tujini plačali trikrat več.<br />

Poveste turistom, da »obstaja« tudi druga Slovenija, ki turistično<br />

ni toliko promovirana, je pa izjemno lepa in neprimerljivo<br />

manj obiskana?<br />

Seveda. Lahko rečem, da »moji« turisti odidejo iz Slovenije z občutkom,<br />

da je mogoče tukaj doživeti še veliko več, da so prvič samo popraskali<br />

po površju. Z izjemami, saj poznam tujce, ki prihajajo iz leta v<br />

leto in odlično poznajo Slovenijo.<br />

<br />

Ivana Bole med vodenjem pri zgornjem Martuljškem slapu<br />

Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info<br />

Mateja Gruden<br />

33<br />

Zeleni zgledi<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


34<br />

Inovativno<br />

Sejalec <strong>2018</strong><br />

Medvedu prijazno<br />

fotografsko doživetje<br />

Medvedu prijazno fotografsko doživetje je turistični proizvod, ki ponuja fotografiranje rjavega<br />

medveda v notranjskih gozdovih na naravi in medvedu prijazen način. Proizvod pod tržno znamko<br />

SlovenianBears združuje elemente inovativnosti in odgovornega medvedjega turizma. Namenjen je<br />

izkušenim in poklicnim fotografom, ki želijo doživeti varno, popolno in izjemno izkušnjo fotografiranja<br />

rjavega medveda in drugih divjih živali v Sloveniji. Proizvod uspešno združuje izjemne in redke<br />

naravne danosti območja, oseben odnos ponudnika do vsebine, ki jo trži, in prilagajanje storitev<br />

potrebam izbrane ciljne skupine obiskovalcev.<br />

Turistični proizvod, ki ga izvaja podjetje Mlakar Markovec iz Starega<br />

trga pri Ložu, je zasnovan za specifične potrebe jasno določene ciljne<br />

skupine: izkušenih in poklicnih fotografov iz tujine. Ob tem upošteva<br />

številne vidike odgovornega turizma.<br />

Opazovalnice – v sozvočju z naravo in nemoteče za<br />

medvede<br />

Opazovalnice so v skladu z naravovarstveno zakonodajo in veljavnimi<br />

varnostnimi predpisi zgrajene tako, da so obstojne, varne in dostopne<br />

ter ustrezno umeščene v okolico. Pri oblikovanju in postavitvi<br />

opazovalnic v prostoru so upoštevane tako potrebe uporabnikov<br />

(fotografov) kot tudi medveda in njegovega habitata. Narejene so iz<br />

lesa in drugih lokalnih naravnih materialov. Postavljene so na tla oziroma<br />

na lesen podest (niso dvignjene), zagotavljajo optimalne svetlobne<br />

pogoje, skozi fotografske line pa ponujajo pogled na privlačno<br />

ozadje.<br />

Opazovalnice ne izstopajo, kar je za uporabnike in živali zelo pomembno.<br />

Sprejmejo od dve do štiri osebe. Njihova notranja ureditev<br />

omogoča udobno postavitev fotografske opreme. Ker imajo medvedi<br />

visoko razvit čut za voh, je s pravilno konstrukcijo opazovalnice<br />

poskrbljeno, da se človeški vonj razprši proč od medvedov.<br />

Opazovalnice so postavljene v bližini krmišč, ki jih ob upoštevanju<br />

načel trajnostnega krmljenja zalagajo lovci, ki so tudi odgovorni<br />

za njihovo redno vzdrževanje. Pri razvoju proizvoda je podjetje<br />

vzpostavilo uspešno sodelovanje z lovskimi organizacijami, ki so v<br />

Sloveniji sicer zakonsko pristojne za postavitev in upravljanje<br />

opazovalnic in krmišč.<br />

V gozd dvakrat na dan, zjutraj in zvečer<br />

Vodene fotografske ture pripravljajo od pozne pomladi do jeseni za<br />

skupine do največ osem oseb. Vključujejo prenočitve in obroke z lokalno<br />

hrano v lovskem gostišču ali drugih manjših nastanitvah v bli-<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


žini, obiske drugih za fotografiranje privlačnih naravnih kraških znamenitosti<br />

(Križna jama, Rakov Škocjan, Cerkniško jezero) v destinaciji<br />

Zeleni kras, prevoz po območju ter seveda glavno doživetje: fotografiranje<br />

rjavega medveda.<br />

Gostje se v gozd podajo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Obiščejo<br />

različne lokacije – opazovalnice. Spremlja jih strokovno usposobljen<br />

in izkušen terenski vodnik – lovec, ki jih pripravi na pravilno obnašanje<br />

v gozdu ter jih seznani z biologijo, ekologijo in vedenjem medveda.<br />

Priprave so pomemben del doživetja. Dostop s terenskim vozilom<br />

in peš do opazovalnic poteka tako, da čim manj vznemirja medvede<br />

in se izogiba pomembnih predelov njihovega življenjskega prostora.<br />

Dvajset fotografskih opazovalnic<br />

Mlakar Markovec pod znamko SlovenianBears upravlja mrežo dvajsetih<br />

fotografskih opazovalnic na desetih lokacijah v neokrnjenih notranjskih<br />

gozdovih. To je največje strnjeno in neposeljeno gozdno<br />

območje Dinaridov, ki je skupaj s kočevsko regijo območje z eno največjih<br />

populacij rjavega medveda na svetu. Poleg rjavega medveda<br />

tu živita tudi volk in ris. Te največje zveri in druge avtohtone živali so<br />

v tem velikem gozdnem prostranstvu našle zatočišče, kakršnega v<br />

gosteje poseljenih predelih Evrope skoraj ni več.<br />

Čim manjši vpliv na obnašanje medveda<br />

Proizvod upošteva smernice odgovornega medvedjega turizma (Nepotrošna<br />

raba rjavih medvedov v turizmu; projekt LIFE DINALP BEAR,<br />

Ljubljana, januar 2016), ki poudarjajo sobivanje človeka in medveda.<br />

Gre za dobre primere sobivanja, kot je, na primer, ustrezno varovanje<br />

čebelnjakov, pašnih živali ... Ker je turistični program prepoznan kot<br />

medvedu prijazna praksa, je letos pridobil oznako »medvedu prijazno«.<br />

Tako na območju Dinaridov nagrajujejo prakse, ki spodbujajo<br />

sobivanje medvedov in ljudi.<br />

Izvajalec programa si prizadeva za čim manjši vpliv na naravno obnašanje<br />

medveda (ki je po naravi plašen) in tako ne ogroža sobivanja<br />

lokalnih prebivalcev z medvedi. K temu pripomorejo ustrezna interpretacija<br />

vodnika, pravilna priprava gostov, ustrezna postavitev in<br />

urejenost opazovalnic. Ključno vlogo imata tudi usposobljenost in<br />

izkušenost vodnika, ki je svoje znanje v preteklih letih izpopolnjeval<br />

na specializiranih tečajih s področja interpretacije vodenja programov<br />

opazovanja medveda.<br />

Nišna ciljna skupina<br />

Proizvod je v slovenskem prostoru nov tudi z vidika ciljne skupine, ki<br />

ji je namenjen. To so izkušeni in poklicni fotografi, ki potrebujejo zahtevnejše<br />

in specifične pogoje za fotografiranje. Enako pomembni so<br />

pozornost do gostov in pogovori z njimi o naravi in njenem doživljanju<br />

skozi fotografski objektiv. Obojemu ponudnik namenja posebno<br />

pozornost, zato lahko govorimo o nišnem proizvodu na višji ravni. V<br />

Sloveniji sicer obstajajo različni programi opazovanja medveda, ki pa<br />

so namenjeni drugim, širšim ciljnim skupinam (ljubitelji narave, družine,<br />

radovedneži).<br />

Boljša prepoznavnost Loške doline<br />

Uspešna ponudba pozitivno vpliva tudi na turističen razvoj širše<br />

lokalne skupnosti. Loška dolina je v pretežni meri zaradi prijaviteljeve<br />

ponudbe postala turistično prepoznavna po vodilnem turističnem<br />

proizvodu medvedjega turizma. Ponudba prinaša koristi<br />

tudi drugim turističnim ponudnikom v lokalni skupnosti in širše<br />

(Cerknica, Bloke), predvsem sobodajalcem, gostincem, lokalnim<br />

vodnikom in upravljavcem turističnih znamenitosti (grad Snežnik,<br />

Križna jama). Na področju medsebojnega sodelovanja lokalnih<br />

akterjev so sicer še neizkoriščene možnosti, ki bi proizvodu povečevale<br />

vrednost.<br />

Na fotografskih turah letos skoraj tisoč gostov<br />

Kot strasten ljubitelj medveda in notranjskih gozdov je ponudnik ljubiteljsko<br />

dejavnost uspešno združil s podjetništvom in poklicnim delom<br />

v turizmu. To dokazujejo številne reportaže v tujih in domačih<br />

medijih in na družabnih spletnih omrežjih, ocene strank, obiski zanimivih<br />

videoposnetkov in drugo. Letos je na fotografske ture popeljal<br />

blizu tisoč gostov, od tega jih je bilo skoraj tristo vključenih v različne<br />

promocijske študijske ture. Najštevilnejši so bili gostje iz Italije, Francije<br />

in Avstrije, prihajajo pa tudi iz Nemčije, Velike Britanije, Švice, Nizozemske,<br />

Belgije in Španije.<br />

Turistični proizvod Medvedu prijazno fotografsko doživetje je zaradi<br />

svoje inovativnosti prejelo tudi letošnje priznanje Slovenske turistične<br />

organizacije Sejalec <strong>2018</strong>.<br />

Več: https://slovenianbears.com/<br />

<br />

Foto: arhiv SlovenianBears<br />

35<br />

Inovativno<br />

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


36<br />

Digitalno<br />

ABC »priročnik« družbenih omrežij<br />

Hitri vodnik za nove<br />

uporabnike Snapchata<br />

Ko je aplikacija Snapchat leta 2011 uzrla luč sveta, se je zdelo, da gre za novi Facebook, ki se bo uveljavil<br />

še zlasti med mladimi; ti so namreč najbolj uživali v pošiljanju fotografij in sporočil, ki so se samouničila,<br />

ko jih je prejemnik odprl. A Snapchat je težko konkuriral Facebooku in Instagramu. Instagram je tako,<br />

denimo, z objavo Instagram Stories (zgodbe) pridobil štiristo milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, kar<br />

je skoraj dvakrat več kot Snapchat. Ta je samo v zadnjem četrtletju izgubil osem milijonov uporabnikov.<br />

A ne glede na to, da ima Instagram potencial za prevzem vodilne<br />

vloge na trgu »izginjajočih vsebin«, raziskava eMarketerja kaže, da še<br />

vedno obstajajo razlogi, zakaj uporabljati Snapchat. V ZDA ga recimo<br />

uporablja 16,4 milijona najstnikov, medtem ko jih Instagram uporablja<br />

12,8 milijona, Facebook pa 11,5 milijona. Povedano z drugimi<br />

besedami: Snapchatu je uspelo obdržati sedež pri »kul« mizi.<br />

Raziskave pa kažejo, da je v turizmu smiselno uporabljati Snapchat,<br />

kadar nagovarjamo mlade turiste.<br />

Če ste mogoče med tistimi, ki še nikoli niso uporabljali Snapchata, si<br />

lahko preberete hitri vodnik za nove uporabnike.<br />

Za začetek: dodajanje prijateljev<br />

Na Snapchatu lahko s prijatelji izmenjujete posnetke (»snape«) in gledate<br />

njihove zgodbe (»stories«) oziroma oni vaše. Ko odprete aplikacijo,<br />

podrsajte desno, kjer najdete gumb »Friends« (prijatelji) – tukaj<br />

lahko dodajate prijatelje in pogledate izmenjave z njimi. Če izberete<br />

»Add Friends« (dodajte prijatelje) v desnem zgornjem kotu, lahko<br />

iščete prijatelje po njihovem uporabniškem imenu.<br />

Če si želite deliti posnetke z ekipo oziroma prijatelji, izberite ikono<br />

»New Chat« (nov klepet) v zgornjem desnem kotu in izberite do petnajst<br />

prijateljev, ki jih želite vključiti v skupino.<br />

Poleg tega lahko nastavite tudi, kdo kaj vidi. Na začetni strani, ko se<br />

odpre kamera, v zgornjem levem kotu najdete ikono vašega avatarja,<br />

prek katerega dostopate do profila. Potem izberite ikono v obliki<br />

orodja in sledite temu zaporedju: Settings (nastavitve) > Who Can<br />

(kdo lahko). Tukaj lahko torej filtrirate osebe, ki vidijo vaše vsebine.<br />

Pošiljanje posnetkov in ustvarjanje zgodb<br />

Snapchat se vedno odpre kot kamera. Takoj naredite fotografijo s klikom<br />

na sprožilec ali pa držite isti gumb in posnamete do 60 sekund<br />

videa. Nenehno lahko spremljate predogled vsebin, če pa izberete<br />

modro puščico v spodnjem desnem kotu, se lahko odločite, ali želite<br />

posnetek poslati kot sporočilo ali ga želite dodati kot »zgodbo«, da<br />

ga lahko vidijo vsi vaši prijatelji.<br />

Če ste naredili sebek, za katerega ste prepričani, da bo všeč samo vašemu<br />

najboljšemu prijatelju, potem izberite njegovo ime in posnetek bo<br />

izginil, ko ga prijatelj pogleda. posnetki, ki jih dodamo med zgodbe, tam<br />

ostanejo 24 ur in jih lahko prijatelji pogledajo neomejenokrat. Je pa že<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


37<br />

Digitalno<br />

vnaprej nastavljeno, da lahko te objave vidijo samo vaši prijatelji (ne pozabite,<br />

da lahko vedno vidite, kdo gleda vaše zgodbe, prav tako pa lahko<br />

drugi vidijo, ko vi gledate njihove objave).<br />

Poleg tega lahko posnetek shranimo za pozneje, in sicer tako, da namesto<br />

klika na modro puščico izberemo ikono za prenos. Tako se posnetek<br />

shrani v zbirko spominov (»Memories«), iz katere ga lahko pozneje pošljemo<br />

naprej. Samo vi lahko vidite stvari, shranjene v sekciji »Memories«.<br />

Kako popestriti posnetke<br />

Snapchat vam omogoča, da svoj posnetek popestrite z različnimi dodatki<br />

na desni strani fotografije oziroma videa. Najboljši način, da<br />

spoznate vsa ta orodja, je, da jih raziščete:<br />

• besedilo: za oblikovanje besedila je veliko možnosti, od izbire velikosti,<br />

barve, sloga, do natančne postavitve v videu;<br />

• risanje: najprej izberemo barvo, potem debelino risala in že se<br />

prosto gibljemo po posnetku; s tem, ko prostoročno narišemo kak<br />

dodatek nanj, ga lahko še kako popestrimo;<br />

• »Stickers« (nalepke) in »Gifs« (Graphics Interchange Format – v<br />

dobesednem prevodu: format za grafično izmenjavo): animacija je<br />

lahko vredna več kot na tisoče besed; raziščite, katere lahko dodate<br />

fotografskim in video vsebinam;<br />

• povezave: v svoje posnetke lahko dodajate tudi URL naslove, ki<br />

bodo vodili vaše prijatelje na želeno spletno stran oziroma do želenih<br />

vsebin;<br />

• časovnik: izberite dolžino časa, ki ga ima prijatelj, da si ogleda vaš<br />

posnetek;<br />

• »nalepke« po meri: orodje, ki se skriva pod ikono škarij, lahko vaše<br />

posnetke spremeni v vizualno igrišče; z njim lahko izdelamo lastne<br />

»nalepke« in tako povsem po meri prilagodimo vizualno vsebino<br />

posnetka; Snapchat bo vaše izdelke shranil, najdete pa jih med<br />

preostalimi »Stickers«;<br />

• filtri in geofiltri: ko naredimo nek posnetek, lahko podrsamo levo<br />

in desno ter tako izbiramo med filtri, ki se spreminjajo glede na<br />

lokacijo; to je sicer mogoče le ob vključenem GPS;<br />

• filtri z navidezno resničnostjo: Snapchat je gotovo ena boljših<br />

aplikacij, ko govorimo o uporabi navidezne resničnosti in animacij<br />

3D World Lens, ki so z vsako posodobitvijo čedalje bolj sofisticirane.<br />

Kaj še omogoča Snapchat?<br />

Snapchat še zdaleč ni več zgolj sporočilna aplikacija »eden-enemu«.<br />

V letih razvoja so inženirji poskrbeli, da je postal aplikacija, ki povezuje<br />

čedalje več ljudi.<br />

• Snapcodes. Vidite ikono duhca, ki ga obkroža oblak mikro pikic?<br />

Gre za personalizirano kodo »Snapcode«, ki je unikatna za vsakega<br />

uporabnika. Kako uporabiti »Snapcode«? Preprosto usmerimo<br />

Snapchat kamero v dotično kodo in dodali boste novega prijatelja.<br />

• Snapstreaks. Med stvarmi, zaradi katerih je Snapchat tako zanimiv,<br />

je način, kako so ustvarjalci z igrifikacijo komunikacije poskrbeli,<br />

da uporabniki vedno znova spoznavajo nove stvari. »Snapstreak«<br />

ali »Streak« je serija dni, ki uporabniku pove, koliko<br />

zaporednih dni je potekala komunikacija s prijateljem. Če izpustimo<br />

samo en dan, se »Streak« vrne na ničlo.<br />

• Discover. Ko smo na strani kamere, podrsamo levo in tam lahko<br />

dostopamo do strani »Discover« (razišči). Na njej najdemo objave<br />

slavnih, ki spadajo k določeni temi. Sami lahko izberemo temo in<br />

Snapchat nam najde objave Lady Gaga, Tiesta in drugih zvezdnikov.<br />

Poleg tega se lahko naročimo na svoje priljubljene novice in<br />

vsebine, ki jih potem v nekaj korakih hitro najdemo.<br />

• Our Story. Ta (v dobesednem prevodu naša zgodba) je način,<br />

kako Snapchat zbira posnetke z določenih dogodkov na enem<br />

mestu. Naj bo to koncert, tekma ali protest, vse objave se združijo<br />

v eno zgodbo, ki je na voljo vsem. Če se odločite, da bi dodali svoj<br />

posnetek v »Our Story«, bo vaše uporabniško ime zakrito, posnetek<br />

pa bodo uporabniki aplikacije lahko našli pod sekcijo »Discover«.<br />

Če želite odstraniti posnetek, ki ste ga objavili v »Our Story«, potem<br />

je vse, kar morate narediti, to, da v sekciji »Settings« (nastavitve)<br />

najdete »Our Story Snaps« in izbrišete želeno vsebino.<br />

• Snap Map. Izberite ikono povečevalnega stekla v iskalniku aplikacije<br />

ali naredite »zoom out«, da dobite vpogled v »Snap Map«. Ta<br />

pokaže vročinski zemljevid javnih objav v »Our Story« v realnem<br />

času. Po zemljevidu se lahko z lahkoto sprehajamo in si ogledamo<br />

objave z najbolj aktualnih dogodkov, tematskih parkov in številnih<br />

drugih. Varnostni nasvet: če uporabnik ne vključi »Ghost Mode«,<br />

lahko prijatelji vidijo avatar uporabnika na zemljevidu »Snap Map«.<br />

Če želite svojo lokacijo ohraniti skrito, vključite »Ghost Mode« v nastavitvah.<br />

Ko je dotični način vključen, lahko samo vi vidite svoj<br />

»Bitmoji« na zemljevidu »Snap Map«.<br />

Snapchat mojster<br />

Zdaj obvladate glavne funkcije aplikacije Snapchat, seveda pa obstaja<br />

še kar nekaj »mini trikov«, ki se jih lahko naučite samo tako, da se<br />

poigravate z aplikacijo. To je zanesljivo najboljši način, da zares usvojimo<br />

neko zadevo, kajti navsezadnje: kdo od nas je kdaj prebral navodila<br />

za uporabo pametnega telefona?<br />

<br />

Foto: Pixabay<br />

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z<br />

Računalniškimi novicami.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


38<br />

Kulinarični kotiček<br />

Foto: Mateja Gruden<br />

Urška Jež<br />

Prvi kuharski hackathon po receptih mam in babic<br />

Ustvarjalnost, ki temelji<br />

na medgeneracijskem<br />

povezovanju<br />

Koliko dragocenega kuharskega znanja in odličnih receptov premorejo naše mame in babice ... Zakaj jih<br />

ne bi odkrili na novo? In obenem tesneje povezali skupnost na nekem območju – natančneje v Trnovem v<br />

Ljubljani, kjer je nova restavracija Don’t tell mama (Ne povej mami), v kateri so se domislili prvega kuharskega<br />

hackathona v Sloveniji »po receptih naših mam«. Pripravili so ga v sodelovanju s Centrom starejših<br />

občanov Trnovo (DEOS), Mladinskim domom Malči Beličeve in Prvo osebno zavarovalnico, oktobra. Na<br />

njem so štiri ekipe tekmovale v pripravi jesenskih jedi na žlico po receptih stanovalk trnovskega centra.<br />

Hackatona se je domislila Urška Jež, lastnica restavracije Don’t tell<br />

mama, ki sicer prihaja iz sveta zagonskih (start-up) podjetij – je soustanoviteljica<br />

ABC pospeševalnika, skupnosti zagonskih podjetij. Restavracija,<br />

v kateri, kot je povedala, prepletajo še zlasti sredozemsko<br />

in tradicionalno slovensko kuhinjo, je odprta šele nekaj mesecev,<br />

hackaton pa so pripravili kmalu po odprtju.<br />

Ključna beseda: povezovanje<br />

Niso želeli ubrati zgolj ustaljene poti, pripoveduje sogovornica. »Verjamem<br />

v skupnosti, skupne ekosisteme, skupno delovanje, ker je to<br />

za vse boljše.« Zato so se ozrli po soseski – s kom bi se lahko povezali<br />

v ustvarjanju malce drugačne zgodbe? Takoj so se ujeli s Centrom<br />

starejših občanov Trnovo (DEOS), k sodelovanju povabili še otroke iz<br />

Mladinskega doma Malči Beličeve in Prvo osebno zavarovalnico,<br />

»tako da smo imeli štiri kuharske ekipe poklicnih kuharjev (še ekipo<br />

Don’t tell mama, op. p.). Recepte so zagotovile stanovalke doma. Vsaka<br />

ekipa je dobila po en recept in po eno mamo, ki je ’šefovala’. In<br />

treba jo je bilo poslušati!«<br />

Kuhanje nekoč in zdaj<br />

Na dogodku, ki je bil v prostorih DEOS, so spregovorili tudi o pripravi<br />

jedi nekoč in zdaj. O tem je pripovedoval Niko Slavnič, direktor marketinga<br />

v podjetju Everet in predavatelj na IEDC – Poslovni šoli Bled,<br />

potem pa so o tem spregovorile stanovalke trnovskega centra: »O<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


39<br />

Kulinarični kotiček<br />

Zmagovalni recept – Milka Črnić<br />

tem, katere jedi so nekoč najraje jedli, katerih jedi ne vidijo več na<br />

jedilnikih ... Pritožile pa so se na primer nad tem, da se v zdajšnji kuhinji<br />

prepogosto uporablja hrana iz pločevink in preveč predelane hrane.«<br />

Na hackatonu so sicer pripraviljali jedi samo iz svežih sestavin.<br />

Jota, ričet, krompirjev golaž ali fižolova juha?<br />

Štiri ekipe so pripravile: joto, ričet, krompirjev golaž in fižolovo juho, za<br />

posladek pa jabolčni zavitek. Po oceni komisije je zmagala ekipa Prve<br />

osebne zavarovalnice z receptom Milke Črnić z ričetom in »ravno prav<br />

sladkim« jabolčnim zavitkom, »glas ljudstva« (obiskovalci tekmovanja)<br />

pa je presodil, da sta najokusnejša fižolova juha in jabolčni zavitek z<br />

dodatkom skute, ki ju je pripravila ekipa Doma Malči Beličeve.<br />

Zmagovalna jed Milke Črnić bo do prihodnjega hackatona na jedilniku<br />

restavracije Don’t tell mama – z zgodbo o njej. Hackaton bodo<br />

spet pripravili predvidoma na gregorjevo, nanj pa povabili tudi šole<br />

in vrtce. Urška Jež razmišlja, da bo drugi hackaton namenjen tudi<br />

ustvarjanju novih jedi – ustvarjanje nečesa novega (novih rešitev) je<br />

naposled tudi ključna lastnost hackatonov.<br />

<br />

Mateja Gruden<br />

Foto: Siniša Kanižaj<br />

Foto: Siniša Kanižaj<br />

Preverjanje okusov<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


40<br />

Kulinarični kotiček<br />

Obed za bogove v najstarejši gostilni na Slovenskem<br />

V gostilni Gastuž, ki je najstarejša delujoča gostilna na Slovenskem<br />

(iz leta 1467), so se popotniki, romarji in obiskovalci okrepčali,<br />

dobili dobro hrano in pijačo. Prvič jo je pisno omenil tajnik<br />

vizitacijskega škofa Paolo Santonino, ko je potoval po deželi. In v<br />

enem svojih zvezkov je zapisal zgodbo o tem, kako dobro in kaj je<br />

jedel v Gastužu.<br />

Tako s ponosom pripovedujeta gostom o preteklosti gostilne, ki se<br />

ponaša tudi z izveskom Gostilna Slovenije, njen lastnik Benjamin Bastien<br />

in njegova desna roka ter vodja kuhinje Luka Simšič. »Tradicije<br />

ne smeva prekiniti,« v šali pravita Benjamin in Luka, ki razvajata goste<br />

z imenitnimi gastronomskimi dobrotami.<br />

Gostilna, ki je ob znameniti Žički kartuziji, slovi tudi po porokah in do<br />

leta 2020 so razprodani skoraj že vsi termini. Razvajata pa kulinarična<br />

umetnika (kot jima pravijo gosti) Benjamin in Luka tudi v gostilni Ob<br />

železnici v Ločah pri Žičah – na srečo stalnih gostov gostilne Gastuž,<br />

ki v zimskem času zapira svoje duri.<br />

D. P. B.<br />

Foto: N. D. M.<br />

Benjamin Beastien Kračun in Luka Simšič sta mojstra sodobnih<br />

okusov in hkrati spogledovanja s tradicijo.<br />

Božiček z daljne Laponske je že napovedal obisk gostilne Ob<br />

Železnici v Ločah!<br />

Foto: Anja Petelinšek<br />

Vse bridkosti preženejo sladkosti, je eno od pravil gostincev<br />

Benjamina in Luke. Daleč, tudi onstran naših meja, slovita po<br />

slastni sladki sadno-gozdni plošči. Sadeži in storž so izdelani<br />

ročno s hišno marmelado, konjiškimi jabolki, zreškimi orehi ...<br />

Okusi za bogove!<br />

Foto: N. D. M.<br />

Kuhajmo s siri<br />

»Slovenija je s svojimi zelenimi travniki in pašniki idealna za pridelavo<br />

mleka. Imamo bogato tradicijo predelave mleka v različne mlečne izdelke,<br />

predvsem poltrde in trde sire ter skuto iz mleka in sirotke. Po letih<br />

nazadovanja je slovensko sirarstvo ponovno v vzponu,« je v knjigi receptov<br />

Kuhajmo s siri, ki je pred časom izšla pri založbi Kmečki glas,<br />

uvodoma zapisala njena avtorica Irena Orešnik, ena najbolj znanih slovenskih<br />

sirark. Na družinski kmetiji Orešnikovih v vasi Šentjošt nad Horjulom<br />

v objemu Polhograjskega hribovja domuje približno sto koz, iz<br />

njihovega mleka pa pridelujejo sire, skuto, jogurte, sirotko ...<br />

V knjižici je predstavljenih 83 receptov za različne jedi: juhe; hladne predjedi,<br />

namaze in solate; tople predjedi in prigrizke; pite in pice; testenine, rižote<br />

in gratine; jedi iz krompirja, jajca in sira; sladice; jedi, ki se lepo prilegajo k<br />

siru (kot sta, denimo, slivova marmelada iz pečice in kruh z rozinami).<br />

Naj navedemo le po eno jed »pod okriljem« naštetih jedi: sirna juha;<br />

orientalski namaz iz kozjega svežega sira; suhe slive, nadevane s sirom,<br />

v slanini; pita iz ajdove moke s kozjim sirom in kranjsko klobaso;<br />

rižota s šparglji in tolmincem; krompirjeva pita z mohantom; ovčji<br />

jogurt s kakijevo kremo ali mareličnim prelivom.<br />

Kot je še zapisala avtorica, so v knjigi zbrani recepti iz domače<br />

kuhinje. »Nekateri so iz slovenske tradicionalne kuhinje, drugi iz<br />

tujih logov, prirejeni z našimi siri in sestavinami, ki so nam pri roki.<br />

Ker nam vedno manjka časa, so tudi recepti večinoma preprosti in<br />

ne potrebujejo zahtevnega kuharskega znanja, niti veliko časa niti<br />

sestavin, ki jih ni mogoče dobiti v bližnji trgovini ali na bližnji tržnici.<br />

Vsi recepti so večkrat preizkušeni, tako pri nas doma kot pri<br />

naših prijateljih.«<br />

M. G.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


Panorama božičnega mesta Frauenkirche<br />

Čarobni adventni čas v Nemčiji<br />

Ko zadiši po cimetu,<br />

pecivu in kuhanem vinu<br />

Foto: Prof. Jörg Schöner/Dresden Marketing GmbH<br />

41<br />

Kulinarični skok čez mejo<br />

V Nemčiji je predpraznično, božično-kulinarično razvajanje izjemno raznoliko in okusno. Še zlasti na božičnih<br />

sejmih, kjer diši po cimetu, pecivu in kuhanem vinu. Na milijone ljudi obišče katerega od številnih<br />

božičnih sejmov v Nemčiji, ki decembra ogrejejo skoraj vsako nemško mesto. Za najlepšega velja tisti v<br />

Nürnbergu, ki ima tudi najdaljšo tradicijo – več kot sedem stoletij!<br />

»Poleg znamenitega ingverjevega peciva in klobase, ki izvirata prav iz<br />

omenjenega bavarskega mesta, se lahko mesto ob odprtju sejma<br />

pohvali z največjo skledo Feuerzangenbowle, kar bi v slovenskem<br />

prevodu pomenilo skleda z vročimi kleščami. To je punč na osnovi<br />

rdečega vina, ki mu nekateri primešajo tudi liker iz citrusov ali črni čaj.<br />

V nasprotju z imenom pijače jo pijemo hladno. Dodamo ji lahko raznolike<br />

začimbe, kot so cimetove palčke, pomarančne lupine in janež,<br />

po želji pa tudi različne sadne sokove. Nato klešče, na katerih je<br />

sladkorni stožec, prepojen z rumom, položimo na posodo, sladkor pa<br />

počasi kaplja v tekočino. Nekateri se opremijo s setom pripomočkov<br />

in ga pripravijo kar v toplem zavetju svojega doma, druge pa zajame<br />

sejemska mrzlica in se z njim razvajajo na božičnih sejmih.<br />

»Božični čas v Nemčiji ne prinese samo medenjakov in kuhanega vina,<br />

ampak veliko bogatejše kulinarično rajanje in razvajanje,« razlaga Maja<br />

Horvat, vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v Sloveniji.<br />

Pestro, slastno in sladko<br />

Nemci vedno znova dokazujejo, da je njihova kulinarika pestra, slastna<br />

in sladka. V božičnem času si turisti na Bavarskem med drugim zelo radi<br />

privoščijo njihove znamenite krompirjeve cmoke, polnjene s slivami in<br />

vaniljevo kremo, sladkorjem v prahu in makom ali mešanico cimeta in<br />

sladkorja. Sladko jedo tudi v Porenju, od koder izvira specialiteta Mutzen.<br />

Jedo jo še zlasti na karnevalu in na silvestrski večer, ponujajo pa jo<br />

kajpak tudi na božičnih sejmih. Pecivo je podobno našim »miškam«; v<br />

olju ocvremo kroglice testa iz moke, jajc in sladkorja. V hladnem zimskem<br />

času so za številne obvezne tudi žemljice, polnjene s svežimi ribami<br />

iz friteze, predvsem v predalpskem delu Bavarske pa ponujajo<br />

Steckerlfisch, okusno jed na majhni palici, na kateri so ploščiče, postrvi<br />

in skuše. Med Nemci in turisti so zelo priljubljene tudi pečena jabolka,<br />

polnjena z oreščki in božičnimi začimbami ali pečenimi maroni, ki jih<br />

ponujajo na skoraj vseh božičnih sejmih. Slaščica je ne samo slastna,<br />

temveč tudi zdrava, saj vsebuje veliko vlaknin in mineralov.<br />

»Bogata kulinarična ponudba na nemških božičnih sejmih privablja čedalje<br />

več turistov, v Leipzigu, na primer, so na tamkajšnjih božičnih sejmih<br />

lani prodali kar 300.000 litrov toplih napitkov, 180.000 klobas, štirinajst ton<br />

rib ter osem ton praženih mandljev in drugih oreščkov,« pravi Maja Horvat.<br />

Podzemni sejem v vinski kleti<br />

Slovi pa Nemčija tudi po tako imenovanih nenavadnih božičnih sejmih, kot<br />

je med drugim podzemni v Traben-Trarbachu, ki je v 22-kilometrski vinski<br />

kleti. Okrog leta 1900 je mestece ob reki Mozeli poleg francoskega Bordeauxa<br />

veljalo za največjo metropolo trgovine z vinom. Poleg klasičnih dobrot<br />

in okraskov in predvsem vina se obiskovalci lahko razvajajo tudi v tamkajšnjem<br />

velnesu. Zelo je obiskan ekološki božični sejem na berlinskem trgu<br />

Kollwitzplatz in veganski v Leipzigu, Düsseldorfu, Berlinu in Hamburgu.<br />

»Letošnji božično-novoletni prazniki bodo v Nemčiji čarobni, mesta so<br />

praznično okrašena; samo gozdni božični sejem na romantičnem posestvu<br />

Krumme blizu Munstra, denimo, osvetljuje več kot milijon lučk.<br />

Veseli me, da čedalje več Slovenk in Slovencev obišče v adventnem<br />

času nemška mesta in njihove čarobne sejme,« dodaja Maja Horvat.<br />

<br />

Duša Podbevšek - Bedrač<br />

Predstavitev slastnega predbožičnega kulinaričnega<br />

razvajanja po nemško sta v Ljubljani »zakuhala« Maja Horvat,<br />

vodja predstavništva Nemške turistične organizacije v<br />

Sloveniji, in kuharski mojster Primož Dolničar.<br />

Foto: NTO<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


42<br />

Pod drobnogledom<br />

Foto: Dejan Šuc, arhiv Občine Komen/www.slovenia.info<br />

Slikovito naselje Štanjel v komenski občini<br />

Republiški turistični drobnogled TZS<br />

Predpraznični<br />

dobro obiskani Kras<br />

»Na Krasu so kamen, trta in človek od nekdaj povezani. Kamnita kraška zemlja je polna različnih oblik<br />

in barv, najlepših v jeseni, ko naš Kras krasi ruj,« pravi Jože Adamič, uspešen vinogradnik in vinar iz<br />

Komna, nekdaj župan te občine. Kot župan si je zelo prizadeval za urejenost cest, postavitev prijaznih<br />

obcestnih počivališč s klopmi in koši za odpadke, odstranitev divjih odlagališč, turistično promocijo<br />

občine in Krasa ...<br />

In takšen ostaja tudi po upokojitvi. »Imamo kaj pokazati, pri nas in<br />

v bližnji okolici je resnično veliko videti in doživeti, tako v slikovitem<br />

naselju Štanjel kot v kulturnem središču Krasa v Sežani. Smo turistično<br />

zanimivi in veseli nas, da nas obišče iz leta v leto več turistov,<br />

tudi zaradi odličnega terana in značilne kraške kuhinje,« je še dejal<br />

Jože Adamič.<br />

V poznem jesenskem času je Republiški turistični drobnogled Turistične<br />

zveze Slovenije (RTD TZS) obiskal Kras in ugotovil, da je okolje<br />

čisto in urejeno. »Zagotovo še toliko bolj zaradi lokalnih volitev,« je<br />

komentiral Karl Vernik, predsednik RTD TZS. Je bilo pa v tem času na<br />

Krasu še zlasti veselo in okusno na tamkajšnjih dobro obiskanih<br />

osmicah, na katere prihajajo gosti iz Slovenije in Italije.<br />

<br />

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />

Jože Adamič (levo), uspešen vinogradnik in vinar<br />

iz Komna, nekdaj župan te občine,<br />

s podpredsednikom RTD TZS Pavlom Hevko<br />

Slovenska turistična revija <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>, nadaljevanje<br />

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu<br />

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353<br />

December <strong>2018</strong><br />

Izdaja:<br />

Turistična zveza Slovenije<br />

Naslov uredništva:<br />

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,<br />

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,<br />

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si<br />

Svet revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>:<br />

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger<br />

Transakcijski račun:<br />

SI56 03100-1000010639<br />

Naročilo na <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> oddate na info@turisticna-zveza.si<br />

Celoletna naročnina je 32 evrov.<br />

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila<br />

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>


POVEZANI NARAVO!<br />

12. – 14. 4. 2019<br />

Gornja Radgona<br />

5. MEDNARODNI<br />

SEJEM ZELENEGA<br />

TURIZMA IN BIVANJA<br />

SEJEM NATURO 2019 VAS VABI K USPEŠNEMU DRUŽENJU NA NARAVNEM<br />

SREČEVALIŠČU SLOVENIJE, AVSTRIJE, HRVAŠKE IN MADŽARSKE<br />

Bienalni, Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja NATURO, ki ga je v zadnji ponovitvi obiskalo 14.000<br />

obiskovalcev, bo petič potekal v Gornji Radgoni od petka, 12. do nedelje, 14. aprila 2019.<br />

NATURO bo ljubiteljem narave in naravnega ponujal zamisli, opremo, izdelke in napotke za naravne potepe, dejavnosti ter bivanje. Na<br />

živahen in neposreden način bo predstavil turistične destinacije, pohodniške in planinske ture ter rekreacijske in turistične potenciale<br />

gozdov. Vabil bo na taborjenje, k rekreativnim in adrenalinskim športom v naravi, k razvajanju v naravnih zdraviliščih, na turističnih<br />

kmetijah in pri ponudnikih zdrave kulinarike. S prikazi naravne gradnje, opreme za dom in urejanja okolice bo ozelenil bivališča. Telesa<br />

in duha bo oživel z delavnicami zdravilskih in meditativnih praks.<br />

Sočasni sejem LOV in RIBOLOV bo predstavljal lovstvo in ribištvo kot varovanje živali in naravnega okolja, razstava starodobnih vozil<br />

»AVTO-MOTO KLASIKA« pa varovanje tehnične dediščine kot pomemben del trajnostnega turizma.<br />

Razen k predstavitvi vas že sedaj vabimo tudi k obisku. V sodelovanju z agencijo Slo Tours smo za vas pripravili ponudbo za organiziran<br />

ogled sejma, ki vključuje vodenje, prevoz, jutranji prigrizek s toplim napitkom, sejemsko vstopnico, kosilo, degustacije in posebne<br />

nagrade za udeležence izleta.<br />

Informativne cene v evrih glede na vstopno mesto:<br />

Maribor Celje Ljubljana Kranj - Novo mesto Nova Gorica - Koper<br />

29 31 34 35 40<br />

Če pa bi želeli po obisku sejma nadaljevati druženje in spoznati neodkrite turistične destinacije Pomurja, nam sporočite svoje želje in<br />

pričakovanja. Pripravili vam bomo ugodne ponudbe z bogatimi degustacijami, zanimivimi ogledi ali vam organizirali slavnostno večerjo<br />

pri naših partnerskih gostilnah s tradicionalno kulinariko.<br />

Vabljeni k naravnemu sodelovanju!<br />

Več informacij o sejmu NATURO:<br />

mag. Vesna Dajčman, projektni vodja sejma NATURO,<br />

T: +386 2/5642 118,<br />

E: vesna@pomurski-sejem.si, www.naturo.pomurski-sejem.si<br />

Informacije in rezervacije o organiziranem obisku:<br />

izleti@slo-tours.si ali 031 244 111.<br />

www.pomurski-sejem.si<br />

SLOTours


Gospodarsko razstavišče d.o.o., Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana | Več informacij na alpeadria.si<br />

Alpe-Adria<br />

30. sejem za zeleni in aktivni turizem<br />

30. januar — 2. februar 2019<br />

Gospodarsko razstavišče

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!