Revija PRO - December 2018

ognjisce

Berite božično številko revije PRO.

pro

Prijatelji Radia Ognjišče

december 2018


TEHNIČNE TRGOVINE

PO ČEM SE RAZLIKUJEMO OD DRUGIH?

Gradimo na vrednotah,

kot so poštenost, pogum in sodelovanje.

orodje gradbeni material keramika

elektro material vodovod barve vrt

LJUBLJANA, DOMŽALE, JARŠE, KAMNIK, MENGEŠ, NAZARJE, TRBOVLJE, LATKOVA VAS, ORMOŽ

www.sam.si


Foto: Izidor Šček

Drage prijateljice, dragi prijatelji!

28. novembra 2018 smo praznovali 24. obletnico Radia Ognjišče in naslednji dan se je za nas začelo

jubilejno leto. Začeli smo praznovanje 25. obletnice, ki bo doseglo svoj vrhunec 28. novembra 2019,

ko bomo slovesno obhajali srebrni jubilej ustvarjanja radijskega programa. V tem letu si želimo,

da bi nam poslušalci pomagali pri spominjanju na 25 let Radia Ognjišče. Želimo si, da bi nam

povedali ali pa napisali kakšen spomin. Morda takšnega, ki bo segal na sam začetek, 25 let nazaj, ali

pa kakšnega bolj svežega. Pomagajte nam dopolniti kroniko Radia Ognjišče, ki jo pišemo radijski

sodelavci. Veliko nas je, ki smo na radijski barki od samega začetka; Bogu hvala.

V jubilejnem letu Radia Ognjišče bomo pripravili nekatere dogodke, ki so že naša stalnica.

Prizadevali pa si bomo tudi za kaj posebnega, zaradi česar bo praznovanje lepše in vsebinsko

bogatejše. Vsekakor pa je najpomembnejši radijski program, s katerim vas spremljamo od jutra do

večera, pa tudi ponoči, ko je čas za ponovitve nekaterih oddaj. Prav zanimivo mi je poslušati vaše

odmeve, ki govore, kako radi tudi sredi noči prisluhnete tej ali oni oddaji.

Že v tem uvodu bi vas rad iskreno in srčno povabil na Mini počitnice v Moravske toplice (25.-27.

1. 2019), na praznovanje Marije Pomagaj (23. 5. 2019), na 17. radijske počitnice (15.-24. 6. 2019),

na 25. Gala koncert (predvidoma 24. 11. 2019) in k slovesnemu bogoslužju ob srebrnem jubileju

na Brezje (28. 11. 2019). Vabim vas tudi na romanja in izlete ter na vrsto enodnevnih dogodkov.

Koledarček vas bo pozdravil v nadaljevanju revije.

"Ni cvetja brez trnja" pravi pesem in tako je tudi naše praznovanje že na samem začetku doletelo

nenavadno trnje.

Poslušalci ob italijanski meji gotovo veste, kako velike motnje nam povzročajo italijanske radijske

postaje. To se dogaja že vse od začetka našega oddajanja, zato smo za normalen sprejem Radia

Ognjišče prisiljeni uporabljati več oddajnikov večjih moči, kar nam povzroča dodatne stroške.

Čeprav se držimo evropskega sporazuma o razdelitvi frekvenčnega spektra in imamo vsa potrebna

dovoljenja, nas je s strani italijanske radijske postaje doletela tožba, ki nam očita motenje njihovega

signala. Da bo absurd še večji, se Italija uspešno izmika ratifikaciji sporazuma o razdelitvi

frekvenčnega spektra, ki sicer velja za ostalo Evropo, in zanjo torej ti zakoni ne veljajo, hkrati pa

nam očita, da jih mi ne spoštujemo. Motimo namreč frekvence, ki jih oni na tem področju sploh

ne bi smeli uporabljati. Kako se bo iztekla ta zgodba, ne vemo. Vemo pa, da bomo morali najeti

odvetnika v Italiji in se braniti. Ali nam bo naša država, ki je lastnica frekvenc, pomagala, tudi ne

vemo. Državi smo predlagali več možnih rešitev, med njimi tudi menjavo frekvence z oddajnika

Sveta gora. Vsekakor si prizadevamo, da bi se zadeva zaključila brez nepotrebnih stroškov in da

bi obvarovali slovensko ozemlje pred vdorom tujih, močnih in dobro finančno podprtih radijskih

postaj, ki želijo s pomočjo denarja in političnih zvez izriniti slovensko besedo s slovenskega ozemlja.

Iskreno vas prosim za molitveno podporo, da se ne bi uresničil za nas najslabši razplet.

Drage prijateljice, dragi prijatelji!

Želim vam prijetno branje člankov, ki smo jih pripravili v novi številke revije PRO. Branje naj vas

spodbudi k še zvestejšemu poslušanju radijskega programa. Ob sklepu se vam iskreno zahvaljujem

za vašo dobroto, za vašo podporo Radiu Ognjišče, saj le tako delujemo, ostajamo in se razvijamo.

Prosim vas, ostanite nam zvesti še naprej, in če je mogoče, povabite še koga v družbo dobrotnikov

naše radijske postaje.

Iz srca vam želim blagoslovljeni čas adventa in seveda lepo božično praznovanje, ki naj vam prinese

notranjega miru, veselja in hvaležnosti, ker je Bog postal človek, da bi človek postal božji. V novem

letu 2019 naj vam Gospod na priprošnjo Marije Pomagaj podeli obilo milosti, zdravja in poguma.

Naj vsak vaš korak in prevožen kilometer spremlja angel varuh.

S hvaležnostjo in vdanostjo vas v imenu vseh sodelavcev pozdravljam.

msgr. Franci Trstenjak,

glavni urednik


GORIVO V VREDNOSTI

800 €

ZIMSKE PNEVMATIKE

NA PLATIŠČIH

MOŽNOST FINANCIRANJA

BREZ POLOGA

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,0-7,8 l/100 km in 113-177 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0089-0,0515 g/km, trdi delci:

0,00016-0,00138 g/km, število delcev: 0,02-9,7 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega

zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter

dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki

ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

* Reprezentativni primer izračuna za SUZUKI SX4 S-CROSS: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 17.200 • lastna udeležba (polog): € 0

• znesek financiranja: € 17.200 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 250,86 • stroški odobritve: € 344 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 21.416 • letna spremenljiva

obrestna mera: 5,95% • efektivna obrestna mera: 6,77% na dan 17.10.2018 • V primeru dviga Euribor-ja se lahko skupni znesek za plačilo poveča.

Akcija velja do 31.12.2018. Do prejema Magna kartice v vrednosti 800 EUR in zimskih pnevmatik na platiščih so upravičeni tisti kupci novih vozil, katerim bo v obdobju akcije izstavljen

račun in bo vozilo tudi registrirano.

www.suzuki.si


VSEBINA

6 Vstopamo v praznovanje srebrnega jubileja

Radia Ognjišče. Škof Franc Šuštar: „Poleg

domačnosti ime Ognjišče govori o ognju

ki razsvetljuje, ki ogreje, ognju ljubezni in

ognju Svetega Duha.”

8 Dr. Mojca Senčar: „Bog me je pustil živeti z

razlogom in ta razlog moram upravičiti!”

12 Spoznajte radijska zakonca Močnik:

„Spoznala sva se na Radiu Ognjišče!”

17 O pasteh nekemičnih zasvojenosti Sanja

Rozman, Andreja Poljanec in Bojan Kodelja:

„Internet in igrice niso zastonj varuške!”

20 Biserna maša očeta Franca Boleta

22 In memoriam dr. Andrej Capuder,

Angela Tomanič, Alojz Rebula

24 Letošnji Gala koncert posvečen

Slakovi glasbi

29 Dobrodelna Pustna Sobotna iskrica se

zahvaljuje in v letu 2019 vabi k darovanju za

Ugando

31 Beseda je vaša! Vabimo k sodelovanju in

ustvarjanju revije!

32 Napoved dogodkov v 2019 in opis nekaterih

radijskih sprememb

33 Radijski program v 2019 po dnevih

34 Babice in dedki, ki ljubijo preveč

36 „Glasbenik mora biti predvsem iskren,

zaupati temu, kar pripoveduje.”

Aleksander Mežek je praznoval 70 let

39 Letošnje kolesarsko romanje po

Grozdetovih krajih namenili vsem živim in

pokojnim prijateljem radia ter pripravi na

jubilej našega radia

44 Romanje v Assisi

45 Izlet po Severni Avstriji

46 Romanje v Fatimo

48 Na 16. Ritmu srca smo začutili Božji objem

51 Jordan Peterson nas kliče na pustolovščino

in k odgovornosti

52 „Brati pomeni početi podvige.”

Svetovalnica o branju

55 Ko ti jaslice hodijo po glavi vse leto – na

obisku pri zakoncih Nagode

57 16-ič skupaj na morju, letos v Trogirju

61 Kratek oddih v Radencih in srečanje PRO v

Ljutomeru

62 Film Največji dar vabi k odpuščanju in

spravi

Radio Ognjišče

Studio Ljubljana

Štula 23, p. p. 4863

1210 Ljubljana Šentvid

Tajništvo

Naročilo čestitk in

osmrtnic po telefonu:

T: 01/512 11 26

od ponedeljka do četrtka

med 7. in 15. uro,

v petek med 7. in 14. uro

E: tajnistvo@ognjisce.si

Klici v program

T: 01/512 10 00

SMS: 051/377 377

E: studio@ognjisce.si

Na naslovnici

Na fotografiji sodelavca

Mojca in Miha z družino

Fotografija na naslovnici

Rok Mihevc

Izdal

Radio Ognjišče d. o. o.

Trg Brolo 11, 6000 Koper

TRR SI56 1910 0001 1386 787

Deželna banka Slovenije d. d.

Glavni urednik

Franci Trstenjak

E: franci.trstenjak@ognjisce.si

Odgovorni urednik

Tadej Sadar

E: tadej.sadar@ognjisce.si

Urednika PRO

Franci Trstenjak in Mirjam Judež

Lektoriranje

Marjan Bunič

Oblikovanje

David Fartek

Tisk

Kotis d. o. o., Grobelno

Cena: 0,01 EUR

Odgovarja: Franc Bole

Naklada: 17.000 izvodov

ISSN 1408-7944

Informativni program

(dogodki, komentarji)

T: 01/512 15 89

E: desk@ognjisce.si

Radijski program,

video utrinki, novice

W: http://radio.ognjisce.si

FB: http://www.facebook.com/

RadioOgnjisce

TW: http://twitter.com/

RadioOgnjisce

Predlogi za program

vsak torek med 10. in 11. uro

T: 01/ 292 75 46

E: tadej.sadar@ognjisce.si

Avdio arhiv

(posnetki oddaj, program

zadnjega tedna)

W: https://avdio.ognjisce.si/

Oglaševanje

T: 01/512 1 512

E: marketing@ognjisce.si


Radio Ognjišče

praznuje!

vstopili smo v srebrno leto

Radio Ognjišče je dopolnil 24 let in vstopil v jubilejno leto.

Praznovanje smo tudi tokrat razdelili na Gala koncert v Cankarjevem

domu v Ljubljani, na sveto mašo v cerkvi v Zavodu sv. Stanislava ter

priložnostno okroglo mizo, na kateri sta sodelovala dr. Jože Dežman

in dr. Jože Možina.

Pišeta: Marta Jerebič in Rok Mihevc

Foto: Rok Mihevc

Sveto mašo je daroval ljubljanski pomožni škof

Franc Šuštar, ki v Radiu Ognjišče vidi Cerkev

v malem, ki živi svojo krstno in birmansko

poklicanost. Uvodoma je spomnil na začetke

radia, ko je skupaj s kolegi komentiral, da gre za zgodovinski

dogodek, tako za Cerkev kot za naš narod. „Kot je pred

167 leti (leta 1851) blaženi škof Anton Martin Slomšek z

ustanovitvijo Mohorjeve družbe želel nagovoriti in vzgajati

naš narod tako v veri kot kulturi – in mu je uspelo, tako

je tudi delovanje Radia Ognjišče v njegovem celotnem

spektru izrednega pomena in blagoslov za našo Cerkev in

za naš narod,“ je dejal škof Šuštar in nadaljeval: „Že sama

beseda Radio Ognjišče nam predstavi nekaj domačega, kot

je domače ognjišče, kot je domača hiša, kot je spomin na

mladost, ko smo prebirali zanimive številke revije Ognjišče

in listali po Svetem pismu s slikami. Poleg domačnosti pa

hkrati ta beseda govori o ognju ki razsvetljuje, ki ogreje,

ognju ljubezni in ognju Svetega Duha. Govori o gorečnosti

za Božjo hišo, govori o preroškem ognju, ki žene preroke in

oznanjevalce, da govorijo Božje besede in oznanjajo velika

Božja dela.“

Po škofovih besedah k domačnosti radia pripomore

izjemno velika množica poslušalk in poslušalcev. „Pogosto

slišim v domovih, posebno pri starejših in bolnih, da je Radio

Ognjišče stalni spremljevalec ljudi. To je zaradi različnih

radijskih oddaj, poročil in glasbe. Še posebej pa so starejši

Škof Franc Šuštar v Radiu Ognjišče vidi Cerkev v malem

hvaležni za prenos svetih maš in skupnih molitev. Zelo so

hvaležni za razlago Božje besede in različnih dogodkov v

Cerkvi. Moja mama, ki ima 82 let, zavzeto spremlja vse

to in velikokrat mi naroča, naj se zahvalim temu in drugič

drugemu sodelavcu in duhovnikom za tako lepe stvari, ki jih

doživlja preko Radia Ognjišče.“

Ljubljanski pomožni škof se je Bogu zahvalil za vse, ki smo

del ekipe Radia Ognjišče, v kateri vidi Cerkev v malem, ki

živi svojo krstno in birmansko poklicanost. „Danes želimo

biti z vami še posebej povezani v prošnji k Svetemu Duhu, da

bi svoje poslanstvo še naprej tako lepo izvrševali. Poslanstvo

je namreč široko in zavzema oznanjevanje, informiranje,

formiranje, graditev skupnosti Cerkve preko molitve in

liturgije ter razvedrilo.“

6 pro december 2018


Že sama beseda

Radio Ognjišče

nam predstavi

nekaj domačega.

Na okrogli mizi so Jože Dežman, Jože Možina in Jože Bartolj spregovorili o polpretekli zgodovini

Radi nas poslušajo tudi naši FB prijatelji …

Jožica Ličen, namestnica ravnatelja škofijske Karitas

Koper:

Radio Ognjišče je

• DUŠA slovenskega medijskega prostora;

• VEST, ki nam pomaga presojati, kaj pomeni ljubiti

svoje bližnje kot sami sebe;

• SRCE, ki bije za preteklost, sedanjost in prihodnost;

PROMOTOR za življenje, za družine, za mlade, za

stare, bolnike …;

• OZNANJEVALEC evangelija, lahko bi rekli ’novodobni

apostol’.

Cveto Uršič, Slovenska Karitas: „Za Karitas je Radio

Ognjišče nepogrešljiv, sodelavci obeh ustanov smo

drug drugega vzeli za svoje in postali prijatelji pri

oznanjevanju sporočila ljubezni do bližnjega.“

Ivan Kenda: „Spomnim se, ko sem ravno v času

vašega začetka služil vojsko v Šentvidu in smo imeli

na pošti sosednja nabiralnika, bil sem namreč kurir

za štab. En mesec pred svetim večerom sem vam vsak

dan prinesel glasbene želje, želje nas vojakov. Bilo jih

je vsak dan več in vse ste zavrteli. Srečno!“

Eva Gregorc: „Mama mi v zvezi z mojim

rojstvom vedno pove, da me je sredi noči

pestovala ob zvokih Radia Ognjišče, ki so

ga ponoči poslušale babice, ker ste vrteli

lepo, mirno glasbo. Tako da mi je bil

vaš radio praktično položen v zibko.

Glasbo imate pa še vedno super,

podnevi in ponoči!“

Družina Kovačevič: „Blagoslova vsem, ki ustvarjate

krasen program, negujete lepo slovensko besedo in

nam poslušalcem dajete upanje, vero in ljubezen do

stvarstva. Bog vas živi, radi vas poslušamo.“

Marija Novak: „Ste kot cvetoča dišeča vrtnica, ki nas

razveseli na vrtu; vaš topel glas nas potolaži, kadar

smo žalostni, vaše spodbudne besede nas popeljejo

v lepoto življenja z Bogom, res ste polni ljubezni in

sreče.“

Viktorija Celarc: „Vztrajate in oblikujete programe,

koncerte in slavljenja, ki so namenjeni tudi mladini;

s tem nas krepite v veri in pokažete, da odraslim

ni vseeno za nas in da želite, da nekaj koristnega

ponesemo v svet!“

Emanuela Eduard: „Pri vas cenim to, da ste bili vsakič,

ko smo skupaj sodelovali pri raznih dogodkih, res zelo

prijazna organizacijska ekipa, ki je vedno poskrbela

za vse, kar smo potrebovali. Cenim pa tudi to, da pri

ljudeh vedno iščete iskreno mnenje ter njihova iskrena

pričevanja, s katerimi potem nagovarjate svoje

poslušalce.“

Ana in Janez Rozman: „Kako pomembno

je vaše poslanstvo, na to boste dokončen

odgovor dobili verjetno v večnosti. Za

zdaj pa naj vam bo v pogum in moč

hvaležnost vseh, ki smo s srcem

predani vašemu poslanstvu in vas

podpiramo na različne načine. Še

naprej bodite lučke v času ... saj

glas, ki ga slišimo iz Radia prinaša

Luč Njega, ki ljubi in živi!“

pro december 2018

7


foto: Mateja Jordović Potočnik

„Bog me je pustil

živeti z razlogom in ta

razlog moram upravičiti.“

Dr. Mojca Senčar,

zagovornica bolnikov in

močan zgled vsakodnevne

odločitve za življenje

Piše: Nataša Ličen

Mojco Senčar sem leta posredno srečevala na številnih dogodkih,

prvič pa jo v pogovoru za revijo PRO in naš radio spoznala tudi

osebno. Kot bi se poznali od nekdaj, širokega nasmeha, me je takoj

osvojila. Dogovorili sva se za srečanje dan pred kemoterapijo, da

bo imela dovolj moči, je dodala. Le kako ostati ravnodušen ob tem.

Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom,

ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in

opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do

življenja. Čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze rak.

Sočutna, dostopna, iskrena in tako živa.

8 pro december 2018


„Ko sem zbolela, sem se že po treh mesecih

vrnila na delo. Izjemno sem si želela tega, to

se mi je zdelo terapevtsko. So pa od takrat

naprej bolniki gledali name popolnoma

drugače, nisem bila več samo njihova

zdravnica, ampak sem postala ena izmed

njih.“

Kdo je Mojca? Kje ste rasli in kje so

se tkali prvi zametki vaše humane

osebnosti?

Sem iz Prlekije, pred več kot 78 leti

sem se rodila v Ljutomeru. Po prvem

letu mojega rojstva se je začela vojna,

zato so vso mojo družino izselili proti

Srbiji. Na vojno imam hude spomine,

bili smo lačni, vendar smo preživeli

in se maja leta 1945 vrnili nazaj v

Ljutomer, kjer sem končala osnovno

šolo in nižjo gimnazijo. Nato sem

šla v Maribor, kjer sem maturirala

in obenem končala tudi srednjo

glasbeno šolo (klavir). Že od otroštva

naprej sem želela postati zdravnica.

Zato sem se izjemno potrudila za

odličen uspeh, saj je ta omogočal

sprejem na Medicinsko fakulteto brez

sprejemnih izpitov. Končala sem jo

leta 1946, vmes pa dvakrat rodila.

Po končanem študiju sem začela kot

mlada zdravnica na Onkološkem

Inštitutu, od takrat teče že 55. leto.

Odraščala sem v veliki družini s

petimi otroki, sem najstarejša. Zgodaj

foto: Mateja Jordović Potočnik

sem jih morala zapustiti zaradi šolanja,

a smo ohranili pristne stike. Pozneje

se je vsa družina preselila v Ljubljano,

mati je želela dobro izobrazbo vsem

in je vedela, da vseh pet otrok pri

študiju ne bo mogla podpirati iz

Ljutomera. V mestu so večje možnosti

za razvoj, vendar znajo ljudje, ki živijo

na podeželju, veliko bolje poskrbeti

drug za drugega. Ko je to potrebno, si

priskočijo na pomoč, poznajo se med

seboj. Tega v velikih mestih ni. Vsak

človek, ki ima možnost narediti kaj

za druge, je to tudi dolžan storiti. Če

vsak dan naredimo nekaj malega za

pomoči potrebnega, ki mu ne gre tako

dobro kot nam, ja, kaj je lahko lepše?

Od kod vaš neusahljivi optimizem?

Od nekdaj sem takšna. V vsaki

stvari lahko najdemo nekaj dobrega.

Samo poiskati je treba. Glejte, tudi

v smrti. Tega se moramo naučiti in

razmišljati tako. Narava me je obdarila

s tem, da nikoli nisem obupala, niti

ob rojstvu mrtvega otroka niti ko me

je pri štiridesetih doletela bolezen,

niti sedaj, ko se mi ponavlja. Dokler

bo življenje vredno življenja, bom

naredila vse, da to življenje živim.

Potem bi se rada dostojno poslovila.

Ljudje se na bolezen odzovemo

različno?

Vsak je zgodba zase. Ob bolezni

posameznika je z njim prizadeta

vsa družina. Za vsakega, ki izve za

diagnozo rak, je to zelo hud čas.

Svetujem, da se obrnejo na najboljšo

možno strokovno pomoč, a naj

poiščejo tudi zagovornike bolnikov,

skupino ljudi, ki se je že morala srečati z

rakom, poznajo težave ob zdravljenju,

ob agresivni kemoterapiji, vedo, kako

živeti z boleznijo. Večini ljudem s tem

poskušamo pomagati prevrednotiti

vrednostni sistem. Če to zmoremo,

je to veliko, saj spoznamo, kako malo

stvari v življenju je res pomembnih.

Vesel si, da vreme sploh je, naučiš

še vonjati cvetje, vidiš ptice v letu,

prepoznaš vrednost dobrih prijateljev,

si vesel, ker imaš možnost brati dobre

knjige in podobno. Skratka, na novo

se moraš naučiti živeti.

„Študije kažejo, da imajo

ženske, ki so zbolele za rakom

dojk in pred boleznijo niso

bile telesno aktivne, potem pa

začnejo redno in kakovostno

telesno vadbo, veliko

manj možnosti za razvoj

metastaz. Redna telesna

aktivnost, pametna prehrana,

vzdrževanje telesne teže,

ohranjanje socialne mreže,

druženje, vse to je pomembno.

Ni pomembna samo skrb za

telo, pomembna je celostna

pomoč bolnemu telesu.“

Trem ženskam na dan v Sloveniji

sporočijo diagnozo raka dojk.

Če rečem tem ženskam, da teče

že osemintrideseto leto od takrat, ko

sem se sama srečala z boleznijo, jim

ni treba kaj dosti razlagati, pomenim

jim upanje. Znova se srečujem z

boleznijo, pojavile so se mi metastaze

in še vedno lahko živim tudi s tem.

Življenje je še vedno vredno življenja.

Glejte, že zdravi ljudje bi se morali

zavedati, da je ohranjanje zdravja

dolžnost vsakega posameznika. Če bi

skrbeli za ohranjanje svojega zdravja,

bi lahko od 30 do 50 odstotkov raka

preprečili. Študije celo kažejo, da

imajo ženske, ki so zbolele za rakom

dojk in pred boleznijo niso bile telesno

aktivne, potem pa začnejo redno in

kakovostno telesno vadbo, veliko

manj možnosti za razvoj metastaz.

Redna telesna aktivnost, pametna

prehrana, vzdrževanje telesne teže,

ohranjanje socialne mreže, druženje,

vse to je pomembno. Ni pomembna

samo skrb za telo, pomembna je

celostna pomoč bolnemu telesu.

Čeprav sem se morala kot

mlada zdravnica anesteziologinja

na Onkološkem inštitutu ogromno

naučiti, mi to po sedemnajstih letih

dela na oddelku ob mojem soočenju

z boleznijo ni prav nič pomagalo.

Takrat sem šele videla, kako se je

srečevati s smrtjo iz oči v oči ter prvič

pro december 2018

9


po letih zdravja in vitalnosti s svojo

minljivostjo. Hitro sem se vrnila na

delo, že po treh mesecih, izjemno

sem si želela tega, to se mi je zdelo

terapevtsko. So pa od takrat naprej

bolniki gledali name popolnoma

drugače, nisem bila več samo njihova

zdravnica, ampak sem postala ena

izmed njih. Šele po svoji izkušnji sem

resnično spoznala bolečino, posebej

ob slovesu od življenja, ko jih je

požiral rak.

Ob aktivnem predsedovanju

Slovenskemu združenju za boj proti

raku dojk EUROPA DONNA ste imeli

24 ur na dan 365 dni v letu odprt in

javno dostopen osebni telefon. Še

vedno ga imate.

Tako je. Ob vseh pogovorih

sem počasi odkrivala doživljanja

in stiske bolnikov ter se zavedala

komunikacijskih šumov med

zdravstvenimi delavci in bolniki.

Slednji so pripovedovali, na kako

povsem neprimeren način so jim

povedali za diagnozo. Zato sem

danes pobudnica, da bi se morali

študenti do diplome naučiti tudi

dobrih komunikacijskih veščin, kako

pristopiti k bolniku, kako mu povedati

resnico na način, s katerim mu ne

odvzamemo upanja. Če mu povemo

na grob način, morda celo s podatkom,

koliko mu je še ostalo do „konca“, brez

vsakršnega občutka, postane bolnik

praktično živi mrlič in neha se boriti

za življenje. Europa Donna je, čeprav

je še vedno naša prva skrb posvečena

bolnikom, postala prepoznavna prav

zaradi širjenja o pomenu ohranjanja

zdravja pri vsakem posamezniku, na

tem bi morali delati že pri majhnih

otrocih. Kljub vsem težavam, ki jih

imam, še vedno rada živim. Ljudem

v najhujših stiskah še vedno zmorem

zbuditi voljo do življenja, jim pomagati

pri preprečevanju najhujših težav

in mislim, da je to moje poslanstvo.

To delam tudi v spomin na moji

sošolki, vse tri smo zbolele za rakom

dojk, jaz prva, moji dragi prijateljici

sta žal že pokojni. Bog me je pustil

živeti z razlogom in ta razlog moram

upravičiti.

Mojca Senčar je velika zagovornica promocije zdravega načina življenja.

„Aktivne mišice proizvajajo hormone, ki krepijo imunski sistem“.

Veliko govorimo o uspešnem,

lepem, doseženem, premalo pa o

izzivih, o boleznih, preizkušnjah, o

smrti …

Smrt smo izrinili iz svojega okolja.

Nekoč ni pomenila nekaj groznega,

ljudje so umirali doma in okrog

smrti se je življenje razvijalo naprej,

tudi otroci smo bili zraven. Danes

pa o smrti sploh ne upamo govoriti,

ne zavedamo se, da sicer ni nujno,

da bomo vsi zboleli, zagotovo pa

bomo vsi umrli. In morali bi o tem

začeti razmišljati drugače. Se lepo

pogovarjati, ne z grozo in strahom,

ampak to vzeti kot del, s katerim

se konča vsako življenje. Zato bi

bilo pomembno vedeti več o tem in

ljudje bi se morali navaditi, da smrt

ne pomeni nečesa hudega, ampak

ob umiranju lahko ljudem stojimo

ob strani in jim pomagamo. Ljudje

ne smejo odhajati v mukah in ne

zapuščeni od Boga in ljudi.

Mogoče bo kdo presenečen,

toda kadar zmorete, greste na

telovadbo?

Točno tako. Skrbeti moramo

za ohranjanje še tistega življenja,

ki ga imamo. Jaz živim s kronično

metastatsko boleznijo, treba je biti le

bolj previden. Ne mislite, da tudi jaz

nisem prizadeta in potrta. Vendar ne

dovolim, da bi me čustva blokirala.

Morda ne veste, toda bila sem velika

„hribolazka“, bila sem tudi na Jalovcu

in danes sem presrečna, ko sem ne

dolgo tega prišla iz Planice v Tamar,

da sem Jalovec lahko le gledala. Glejte,

le življenje nam je bilo podarjeno,

za drugo moramo poskrbeti sami.

Zato se ne zapirajmo med štiri stene,

ohranjajmo socialno mrežo ljudi,

ki nas imajo radi, in ne mislimo, da

smo jim v breme. Če nas imajo radi,

nam bodo vedno znali ponuditi

ramo v oporo, kot smo to delali mi,

ko so bili naše pomoči potrebni. Če

imamo možnosti, moramo narediti

nekaj za druge, to tudi nam polepša

dan. Človek mora poskrbeti za svoje

telo, ohraniti skrb zase, seveda pa to

zahteva kar nekaj vztrajnosti in dela.

Namreč, če je telo pri moči, je tudi

psiha močnejša. Morda se niti ne

zavedamo, da aktivne mišice izločajo

hormone, ki spodbujajo naš imunski

sistem. Če to vemo, nas bolezen ne

sme dokončno položiti v posteljo.

Bodimo, kolikor moremo, aktivni.

Pogovor z Mojco Senčar

bo v soboto, 5. januarja

2019, v oddaji Naš gost

ob 17.05.

foto: Rok Mihevc

10 pro december 2018


Lekarna Ljubljana je srčni pokrovitelj

Svetovalnice na Radiu Ognjišče.

Pri pripravi letošnjih prazničnih izdelkov smo se v Lekarni Ljubljana

vrnili k tradiciji. Vzorec čipkastega jabolka je posebej za Lekarno

Ljubljana izdelala oblikovalka Tina Koder Grajzar, v njem pa boste

prepoznali tipično slovensko oz. idrijsko čipko. Motiv čipke smo

uporabili na skodelici, ki so jo izdelali v Steklarni Hrastnik, ter na

lični embalaži Prisrčnega čaja, Dnevne in Nočne kreme ter Mazila za

ustnice, ki smo jih za vas pripravili v Galenskem laboratoriju Lekarne

Ljubljana. Preverite ponudbo teh in drugih kakovostnih izdelkov

iz Lekarne Ljubljana ter z njimi razvajajte sebe in svoje najbližje v

prihajajočih prazničnih dneh.

Izdelki so na voljo v enotah Lekarne Ljubljana in Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si

Hvaležni za 2018

Večer Ljubhospica z New Swing Quartetom

Dragi prijatelji in podporniki,

Hiša Ljubhospica bo februarja prihodnje leto sklenila že

tretje leto delovanja. Pred zaključkom leta, ki je bilo za nas

izjemno delovno in polno dragocenih spoznanj, se želimo

zahvaliti za vso podporo naših srčnih donatorjev, predvsem

našega ustanovitelja Lekarne Ljubljana, s pomočjo katerih

zagotavljamo, da je oskrba v hiši brezplačna. Zahvaliti se želimo

tudi lokalni skupnosti in vsakemu od vas, ki podpirate naše delo

in verjamete v poslanstvo hospica.

Slovo od letošnjega leta bo tako še posebej slovesno,

saj ga bomo obeležili z večerom zgodb in glasbe,

s katerimi bomo širili misel hospica, da je vsak trenutek

življenja dragocen. Dobrodošli, da se nam pridružite

na tem čudovitem praznovanju!

S ponosom napovedujemo, da bo za glasbeni del večera

poskrbel edinstveni New Swing Quartet, ki nas bo razvajal z

duhovnimi in božičnimi skladbami in tako zaokrožil osrednje

sporočilo večera – Hvaležni za še eno leto, hvaležni za življenje.

Prisrčno vas vabimo 28. 12. 2018 ob 20. uri v Cerkev

Marijinega oznanjenja (frančiškansko cerkev) na

Prešernovem trgu v Ljubljani. Vstop prost, dobrodošli

prostovoljni prispevki za Hišo Ljubhospica.

pro december 2018

11



Spoznajte radijska

zakonca Mocnik

Mojca in Miha prisegata

na optimizem in poštenost

Ste že bili v naši radijski kleti? Potem vas je

skoraj gotovo najprej pozdravila Mojca Močnik.

Imate radi domačo glasbo? Potem bi se zagotovo

lepo razumeli z Miho Močnikom.

Piše: Jure Sešek

Foto: Rok Mihevc

Kako se je začela vajina skupna zgodba?

Mojca: Spoznala sva se na radiu, kjer je Miha civilno služil

vojaški rok, jaz pa začenjala delo v pisarni. Najprej sem le bežno

opazovala fanta, ki je sem in tja stopil mimo pisarne in zalival rože

pred vhodom. Dobro se spomnim, kdaj je preskočila iskrica. Bilo

je na koncertu ob obletnici oddaje „Prijatelji Radia Ognjišče“. V

Hali Tivoli sem opazila, kako ljuba mu je narodnozabavna glasba,

ki je že od nekdaj všeč tudi meni. „O, poglej ga, fanta, kako uživa

ob harmoniki!“ Ob sebi sem vedno želela imeti nekoga, ki ima rad

podobne stvari, ki ima podobne cilje v življenju kot jaz. Takrat se

je začelo.

Miha: Res je, dotlej še nisem srečal dekleta, ki bi imelo tako

rado domačo glasbo. Veliko mi pomeni, da oba uživava v polkah

in valčkih. Ob spoznanju, da Mojci zaigra srce ob enaki glasbi kot

Miha in Mojca sta poročena 12 let, pred več kot 16 leti pa je prava melodija srca

zaigrala prav na radiu.

12 pro maj 2018


Glasbo sicer malo pogrešam, a

harmonika je še vedno kar pogosto

moj spremljevalec.

Pr’ Tišlarj’ (staro hišno ime) pomaga staro in mlado

Vem, da vama družina največ pomeni.

Kako gledata na poslanstvo staršev?

Mojca: Vsak naj bo hvaležen, če

mu je dano biti oče ali mama. Življenje

nam je pokazalo, da družinska sreča

ni samoumevna, da je otrok res Božji

dar! V hvaležnosti spoznavamo, kako

veliko bogastvo je prav vsak dan, ki ga

lahko preživimo skupaj.

Miha: Ko fant postane oče, ga

čudež življenja spremeni. Naša

izkušnja z mlajšo hčerko Tinkaro

nam je odprla nov pogled na življenje,

podčrtala vrednote in pokazala, kaj je

v resnici pomembno.

meni, sem bil presenečen in vesel.

V resnici naju je povezala slovenska

glasba.

Tudi sicer prihajata iz enakih okolij?

Mojca: Oba sva od nekdaj živela na

vasi, drži. Mislim, da bi začela ugašati,

če bi naju nekdo „zaprl“ v majhno

stanovanje, v blok. Verjetno naju

je okolje zaznamovalo na podoben

način. Odraščala sva v družbah, ki

niso bile vzvišene ali visoke, ampak

preproste. Jaz sem bila zapisana

folklori in sem si vedno želela fanta,

ki rad pleše. Mami mi je govorila:

„Mojca, ne boš mogla vse življenje

plesati!“ Jaz pa sem si mislila: „Mami,

ti kar govori!“

Miha: Pa sva priplesala do skupnih

let. Včasih sem tudi jaz rad in veliko

plesal, zdaj pa spoznavam, da nekoliko

izgubljam veselje do plesnih korakov …

Mojca: No, ta je pa dobra!

Miha, kako se je začela tvoja glasbena pot?

Miha: Domača glasba je v

meni vse od najbolj zgodnjih

spominov. Spomnim se, da sem že

kot otrok najbolj užival, ko smo

doma po televiziji gledali oddaje o

narodnozabavni glasbi. Takrat mi

je najbolj zaigralo srce! Oče je kupil

diatonično harmoniko, se želel

naučiti igrati nanjo, pa je zmanjkalo

pravega časa. Ali pa volje. Nekaj časa

sem opazoval inštrument, nato sem

previdno začel odpirati kovček s

harmoniko in si jo pozneje nadel na

rame in poskušal …

In iz prvih poskusov je nastalo

muziciranje; pozneje si imel svoj

ansambel.

Miha: Lepo obdobje je bilo to!

Veliko smo igrali, precej in redno

vadili. Rad se spominjam tistih let,

mnogih muzikantskih dogodivščin,

prečutih noči in ustvarjanja s prijatelji.

Mojca, si danes vesela, da Miha nima

ansambla? Se ti zdi, da je več z družino,

kot bi bil, če bi ostal muzikant?

Mojca: Spomnim se, da so ob

Mihovem odhodu iz ansambla

govorili, da je „žena kriva za to“. Pa

sploh ni bilo res. Ves čas sem dobro

vedela, koliko mu pomeni glasba,

kako ga osrečuje. Danes vidim, da mu

res ni bilo lahko, nekaj mu je manjkalo.

Zdi se mi, da se je takrat namenoma

posvetil drugim stvarem, da je iskal

zaposlitev, in še danes več časa preživi

v delavnici, pri delu doma. Vem, da

ima željo po glasbenem ustvarjanju še

vedno v sebi. Iskreno mu privoščim,

da izbira poti, ki ga osrečujejo.

Miha: Ansambel po eni strani

pogrešam, po drugi pa sem vesel, da so

večeri lahko družinski, da konce tedna

lahko posvetim svojim dekletom.

Vaša zgodba lahko uči in opogumlja

tudi druge. Bi nam jo zaupala?

Mojca: Po prvi hčerki Jerci nama

ni bilo dano, da bi hitro in z lahkoto

spočela drugega otroka. Po nekaj letih

vprašanj sva bila s težko preizkušnjo

vržena ob tla. Izgubila sva otroka, ki

so mu na prvih pregledih po spočetju

odkrili težko obliko diafragmalne

hernije. Želeli smo si, da bi Jerca

dobila sestrico ali bratca … Ko se je

pozneje pokazalo, da je znova na poti

nov otrok, so nama povedali, da bo

Na kmetiji je lepo, ija, ija, ooo

pro maj 2018

13


skupno breme in moje skrbi. Ves čas

mi je trdno stal ob strani.

Tinkara je stara 3 leta. Obožuje in posnema sestrico Jerco. Radi plešeta, pojeta, se žogata in

igrata na igralih.

In po zadnjih operacijah se je vse

odvijalo po najlepšem možnem

scenariju.

Mojca: Res. Po mesecu dni smo

bili doma, skupaj. Bil je advent,

poseben advent za našo družino. Prav

na božični dan sem prvič lahko objela

hčerko. Z vsemi cevkami, ki so jo

vezale z aparaturami in jo ohranjale

pri življenju. Nato je vse steklo veliko

hitreje. Silvestrovo smo preživeli na

oddelku, v roku enega tedna pa sva,

brez kakršnih koli pripomočkov,

zapustili bolnišnico in končno odšli

domov.

treba prehoditi enako pot. Spet hladni

medicinski izrazi, vzpodbuda osebja,

vrsta neodgovorjenih vprašanj, skrbi,

ki so izhajale iz minulega slabega

razpleta.

Pred tem niti enkrat nisva

pomislila, da se težave lahko ponovijo.

Pa so se. Spomnim se, ko sem v

čakalnici izgubila moč, ko so me zajele

solze, ko me je preplavil jok. „Ne, ne

grem znova skozi vse to!“ je kričalo v

meni. A naša skupna pričakovanja,

želje objeti novorojenčka in skrbeti

zanj, razširiti družino in pomnožiti

ljubezen, so preglasile skrbi. Vedela

sem, kakšne preiskave naju čakajo,

vedela, kakšne bodo skrbi, ki so

prihajale z njimi. Takoj sem se

naročila na vse potrebne preglede in

spoznala, da sem se globoko v sebi

popolnoma spremenila. Prvič svojih

skrbi nisva delila skoraj z nikomer,

tokrat pa smo naše zaupanje in skrbi

delili z drugimi, z ljudmi, ki smo jim

zaupali, s tistimi, ki so nam z molitvijo

in dobrimi željami pomagali skozi

vihar preizkušnje.

Preiskave so kazale na dober

izid, povedali so nam, da ima

deklica devetdesetodstotno možnost

preživetja, da pa bo takoj po porodu

nujno potrebna zahtevna operacija.

Novice so vlile dodatno moč, saj si je

starejša hči Jerca želela prav sestrico.

V času nosečnosti in vseh

preizkušenj sem hčerkici, ki je rasla v

meni, pisala pismo. Vanj sem prelila

svoje skrbi, veselje, občutja, ki so

me prevevala, odgovore, ki smo jih

dobivali in tiste, ki jih ni bilo. Ko

odraste, ji bom izročila pismo, v

katerem so ujete vse naše vezi. Najbolj

osebne, družinske, pa tudi vezi z vsemi

našimi prijatelji, najinimi sodelavci,

vsemi, ki so z molitvijo dokazali, da

Bog lahko stori nemogoče.

Ko sva, po zahtevnih operacijah,

zapustili bolnišnico, smo večkrat

slišali: „To je čudež!“ Res, to je bil dokaz

moči molitve. Rodila sem po naravni

poti, Tinkara je zajokala in takoj

so jo prepeljali na klinični oddelek

intenzivne terapije pediatrične

klinike, kjer je bila naslednji dan tudi

operirana. Ob odprti trebušni preponi

in želodčku, ki je rasel blizu srca, je

imela Tinkara težave tudi zaradi pljuč.

Spomnim se dneva po porodu.

Miha je odšel z novorojenko, jaz pa

sem čakala … Sama, zaskrbljena,

v solzah. Nikoli ne bom pozabila

nemoči, ki preveva mamico, ki lahko le

nemočno zre v otroka, ki je priključen

na množico aparatov, katerih

poimenovanj ne znaš niti izgovoriti.

Ne bom pozabila medicinske sestre,

ki je jokala z menoj in me bodrila,

predvsem pa ne bom pozabila na

hvaležnost, ki sem jo začutila, ko me

je Miha objel, me prijel za roko in,

morda tudi brez besed, nosil najino

Miha, tudi med tem pričevanjem si bil

kot takrat: Mojci v oporo, brez besed.

Kako kot oče danes gledaš na vašo

zgodbo?

Miha: Spomnim se neznansko

čudnega groznega občutka, ki me je

prevzel, ko je ginekologinja sporočila,

kako je z najinim otrokom, kaj nas

čaka … Ne najdem besed. Predvsem pa

me opogumljajo spoznanja o trdnosti

prijateljstva, pa tudi hvaležnost do

vseh, ki so bili z nami povezani v

tistih mesecih preizkušenj. Hvaležen

sem tudi za službeno okolje, ki nam je

dajalo veliko vzpodbud, za sodelavce,

ki ste molili za nas in bili povezani z

nami. Vem, da to ni dano vsakemu.

Hvala!

Kako pa je starejša sestrica Jerca

sprejemala vse, o čemer pripovedujeta?

Mojca: Jerca ima neskončno rada

svojo mlajšo sestrico, tudi ob rojstvu

ni bilo nobenih težav. Vse sva ji skušala

sproti razložiti na njej razumljiv način.

V šoli sva opozorila, kaj se dogaja pri

nas, a ni bilo nikakršnih težav. Danes

smo veseli, da sta dekleti zdravi,

radoživi, včasih tudi navihani.

Imata kak nasvet za mlade starše, ki so

morda v podobnih stiskah, kot sta bila

vidva?

Mojca: Zaupajte v Boga, naredil

bo tako, kot je za vas najbolje. Vem,

slišati je klišejsko, a gotovo drži. Ne

14 pro maj 2018


obupajte! V preizkušnji boste zrasli,

postali močnejši in se spremenili.

Jaz sem se. Povsem. Bila sem tiha,

zadržana, morda nedostopna, danes

sem drugačna. Po domače bi lahko

rekla: ne pustim se več!

Vrnimo se na radio in vajino službeno

pot. Mojca, z Radiem Ognjišče si

povezana od mladih let. Mama Sonja

Govekar, stric Franci Trstenjak sta

začela tisto, kar danes tudi tebi daje

kruh. Kako si gledala na radio, kako

svoje delo vidiš danes?

Mojca: Vedno se mi je zdelo

zanimivo, pa sem vseeno precej

zadržano gledala na vse skupaj.

Spomnim se, da sem se veselila obiskov

znanih osebnosti, danes pa vedno

znova vidim, da so povsem „običajni

ljudje“. Ko sva z mami skupaj delali v

pisarni, sem morda kdaj kako stvar

zavestno prepustila njej, ves čas pa

sem se učila in danes rada opravljam

delo, ki mi je zaupano.

Najtežje je v dneh, ko je na nebu

polna luna. Joj, koliko nenavadnih

telefonskih klicev! Takrat je včasih

res težko svetovati, poslušati. Sem in

tja se mi zdi, da nisem dovolj dobro

podkovana v tem, kako ravnati, ko je

na drugi strani nekdo, ki želi, da nosiš

del njegovega bremena. Najlepše pri

mojem delu pa je, ko ob koncu slišiš

zahvalo poslušalca, ki si mu, denimo,

pomagal sestaviti voščilo. Lepo je

vedeti, da si bil nekomu v pomoč in

da je zanjo tudi hvaležen.

Miha, ti si radijski tehnik. Kaj pa tvoje

delo, spomini in novi izzivi?

Miha: Spomnim se, kako sem na

začetku odprtih ust občudoval do

roba polne omare z zgoščenkami.

Kako sem bil navdušen nad zalogo

plošč! Vedno sem rad poslušal glasbo.

Vso, ne le narodnozabavne. In kar

naenkrat sem imel priložnost delati z

njo, vrteti skladbe, ki sem jih včasih

le poslušal, zdaj pa imam občutek, da

sem zares povezan z njimi. Še vedno

zelo uživam pri delu na programu, ko

sedim za mešalno mizo in soustvarjam

program. Spoznavam, da imajo naši

poslušalci radi tudi domačo glasbo.

Ko zavrtimo kako staro vižo, pogosto

zazvoni telefon v radijski režiji in se

oglasijo poslušalci, ki se zahvalijo za

lep spomin, ki ga je prebudila pesem.

Drobne radosti

Močnikovih dveh

Svetnik, ki vaju navdihuje:

Mojca – Težko bi izpostavila

enega: blaženi Slomšek,

p. Pij, sv. Frančišek.

Miha – Nadangel sv. Mihael,

ki prinaša mir, sprošča

strahove, nas opogumlja,

ščiti in varuje.

Vajino življenjsko vodilo:

S pozitivnim razmišljanjem

priti do cilja in imeti poštene

odnose.

Knjiga: Mojca – Življenje je

tvoje, Miha – Vsi najboljši

muzikanti.

Film: Mamma Mia! in Zvezda

je rojena.

Pesem: Mojca – Oliver

Dragojević: Moj lipi anđele,

Miha – Ans. Franca Miheliča:

Majsko cvetje.

Prosti čas: Rada za dan ali

dva skočiva na morje. Tudi

sama, brez otrok. Misliva, da

zakonci potrebujemo tudi to.

Hrana: Mojca – kalamari na

žaru, Miha – dober „steak“.

Ceniva: Poštenost.

Ne marava: Hinavščine.

Jerca je stara 10 let. Rada ima živali, še posebej konje. Veseli se vsakega trenutka, ko ji dedi

Miro osedla domačo kobilo Lili.

V radijskem intervjuju sta

Mojca in Miha Močnik

spregovorila tudi o

sobivanju generacij,

o povezanosti s starši

in o tem, kaj najbolj

razveseli njihovo

družino. Prisluhnite

oddaji „Prijatelji Radia

Ognjišče“ v ponedeljek,

17. decembra, ob 20. uri.

pro maj 2018

15


Za najlepše

želje in pozdrave.

Samo en naslov

je pravi!

OSEBNI PRISTOP ZA OSEBNA SPOROČILA

Izberite med številnimi storitvami Pošte Slovenije. Dodajte

osebno noto vašemu sporočilu, ustvarite svojo osebno poštno

znamko ali pa razveselite svoje najdražje z LX-telegramom.

OsebnaZnamka.posta.si

Telegrami.posta.si

16 pro december 2018


„RAD TE IMAM“ -

protistrup zasvojenosti

Okrogla miza na Vrhniki o pasteh

nekemičnih zasvojenosti

Ko pomislimo na zasvojenost, imamo največkrat pred očmi droge, alkohol,

cigarete ... A obstaja vedno več nekemičnih zasvojenosti, ki so povezane

z odnosi, omrežji. Kako jih prepoznati, se z njimi spopasti in kako zaščititi

otroke pred temi pastmi, smo se na okrogli mizi pogovarjali z zdravnico in

psihoterapevtko Sanjo Rozman, zakonsko in družinsko terapevtko Andrejo

Poljanec in Bojanom Kodeljo iz zavoda Neodvisen.si.

Pišeta: Rok Mihevc in Marjana Debevec

„Dobila sem samo 37 lajkov“

Danes smo vsi „priklopljeni“ na

pametne telefone in pridobivanje

podatkov. Obenem pa nam všečki, ki

jih dobimo z raznimi objavami, ko se

sproti odzivaš, si sproti pohvaljen, ti

nekdo nekaj lepega reče, dajejo občutek

pripadnosti. Po besedah Andreje

Poljanec gre za pravo hrepenenje po

pripadnosti in pozornosti. To pa je

novodobna past, v kateri se lahko zelo

grdo zaredi odvisnost. Vse se začne

v otroštvu in mladosti, saj so razlogi

za zasvojenost povezani s čustvenim

vzdušjem primarnih skrbnikov.

„Ob njih ustvarimo vzorec, kaj lahko

v odnosih pričakujemo od drugih,

čemu se moramo izogibati, koliko smo

ljubljeni in vredni ... Odnosi so ključni

prostor razvoja posameznika in če

to manjka, svojo bolečino utopimo v

drugih stvareh.“

Bojan Kodelja je opozoril, da je

postalo zasvajanje poklicno početje

nekaterih. „Mladostnike in druge

načrtovano zasvojijo, da imajo od

tega lahko koristi. Tako kot so pred

leti to počeli tobačni lobiji, zdaj tem

standardom sledijo še drugi.“ Mladi

so željni pozornosti in stopajo do

roba ali čez samo zato, da jih opazijo,

pravi Kodelja. „In nehote padejo v

primež tistih, ki so jim nastavili pasti.

Poznati pasti ni še nič, bistveno jih je

prepoznati. Žal nas je današnji čas

zasvojil z negativizmom, sovražen in

jezen človek pa je seveda lažje vodljiv

in zasvojljiv.“

Ne gre za alkohol ali igrice, ampak

za namen početja

Pri zasvojenosti z digitalno tehnologijo

imamo več oblik, je pojasnila

Poljančeva. „Na eni strani so to

lahko igrice, kjer gre za bojevitost,

zmagovitost in adrenalin. Potem so

tu spletne klepetalnice in forumi,

ko gre za pomanjkanje pozornosti

in prepoznavnosti. Gre za otroke

in mladostnike, ki ne zmorejo biti

brez površinskih zunanjih impulzov,

s katerimi navidezno lajšajo svojo

bolečino in ranjenost.“

Beg, fantazija, prikrivanje bolečine

ali deprivacija poganjajo peklensko

gugalnico zasvojenosti, je opozorila

Sanja Rozman. „Ali gre otrok igrico

igrat zato, da ne bi eno uro mislil,

kako je njegovo življenje bedno, ali

zato, ker je tako dobra? Zakaj 8-letnik

potrebuje pametni telefon? Smiselno je,

da vzdržujemo idejo, da so računalniki

in ostala tehnologija sredstvo za

izobraževanje, komuniciranje in delo,

ne pa za igranje.“ Internet in igrice

niso zastonj varuška. Če že, naj bodo

za druženje, spodbuja Rozmanova, ki

jo žalosti tudi dejstvo, da so igrišča in

ceste danes prazni. „Največja nagrada

za moje otroke je bilo druženje z

mano in to je bilo bolj zanimivo od

vsake igrice. To, da me 21-letnica

prosi, naj ugasnemo televizijo, da bi

se pogovarjali, imam za uspeh svoje

Sanja Rozman:

„TO, DA ME 21-LETNICA PROSI,

NAJ UGASNEMO TELEVIZIJO, DA BI

SE POGOVARJALI, IMAM ZA USPEH

SVOJE VZGOJE. IN STARŠI SMO ZA

OTROKE RES NAJBOLJ ZANIMIVA

IGRAČA IN IGRICA, SAJ POTREBUJEJO

ŽIVE INTERAKCIJE. HLADNI IN BLEŠČEČI

NADOMESTEK LAHKO POČAKA.“

pro maj 2018

17


foto: Boštjan Debevec

Sodelujoči na okrogli mizi na Vrhniki: Z leve: Bojan Kodelja, Andreja Poljanec, Sanja Rozman in

voditeljica Marjana Debevec

Andreja Poljanec:

„SMO NAJVEČ, KAR OTROKU LAHKO

DAMO, PA KAR KOLI ŽE PAČ POČNEMO.

VERJETI JE TREBA VASE, DA TE IMA

OTROK RAD IN HREPENI PO TEBI.“

vzgoje. In starši smo za otroke res

najbolj zanimiva igrača in igrica, saj

potrebujejo žive interakcije. Hladni in

bleščeči nadomestek lahko počaka.“

Nismo zasvojeni z računalnikom

ali mobilnikom, ampak z vsebino

Na zavodu Neodvisen.si si po

Kodeljevih besedah prizadevajo, da

bi ljudje postali odgovornejši in bi

sami gradili družbo, ne pa, da jih nosi

njen tok. „Ne žugamo in ne kažemo

s prstom samo na mlade, ker niso nič

krivi za čas, v katerem so se znašli. Vsak

človek pač stopa po tistih poteh, kjer se

počuti dobro.“ Odrasli pa so se znašli

v času, ki ga ne razumejo, posledično

so postali nerazumljiv sogovornik z

lastnimi otroki. „Ko navajamo otroke

na cesto, ki je zelo nevarna, smo dober

sogovornik, saj jo dobro poznamo in jih

učimo, kako jo varno uporabljati. Ko je

treba spregovoriti o omrežjih, nasilju,

takrat odrasli pademo v prazen prostor,

ki ga ne poznamo. Otroci to vidijo,

zato iščejo odgovore drugod. Bistvo je

vzpostaviti dobre odnose in pogovor je

in bo ostal najboljši in edini antibiotik

za posameznika ali družbo.“ Dokler

bodo vsebine „posvetnega“ življenja

zanimivejše od družinskega načina

življenja, bodo v premoči in na prvem

mestu. Zato Kodelja spodbuja, naj se

starši bolj potrudijo. „Vedno imamo

tisoč in en izgovor, da smo v primežu

časa, ki ni najbolj enostaven. Rešitev

je v borbi družine, v individualnem

dogovoru in pravilih, ki jih sprejme

zase.“

Tudi Andreja Poljanec je

spomnila, da starši ne verjamejo, da

so dovolj zanimivi za otroke, in to je

po njenem mnenju najgloblja beda

te družbe. „Ne zavedamo se, da smo

največ, kar otroku lahko damo, pa kar

koli že pač počnemo. Verjeti je treba

vase, da te ima otrok rad in hrepeni po

tebi.“ Potrata časa se ji zdijo izgovori,

da smo žrtve te družbe. „Dragoceno

pa si je reči: takole je in iz tega bomo

skušali izvleči najboljše. Takšnega

pozitivnega razmišljanja je v slovenski

družbi premalo, zato si želim, da bi z

novimi smernicami in zavedanjem

obudili upanje.“

„Mladostnik črpa občutek lastne

vrednosti iz tega, koliko se vam ljubi

pregovarjati z njim,“ je misel, ki

Rozmanovo v dolgoletni karieri še

vedno zelo nagovarja. „Tudi če se

prepirate in ne strinjate, je dobro, da

otrok malce brusi krempeljčke na vas,

da se psihološko nauči argumentirati

svoja stališča. To je jedro vzgoje

mladostnikov - da se z njimi čim več

pogovarjaš. Iz tega bodo izšli ponosni,

ker bodo svojo moč preizkušali tam,

kjer je to namenjeno. V družini.“

Pornografija je otrokom dostopna

prej kot alkohol in cigarete

Povprečna starost prve izpostavljenosti

otrok pornografiji je

v tretjem razredu, je opozorila

Rozmanova. „Takšna vsebina je zanj

enaka spolni zlorabi, zaradi posledic,

ki jih pusti. Za otroke so te vsebine

izredno škodljive, ker niso zreli, da

bi jih lahko razumeli. V njih takšne

scene sprožijo travmatično vzburjenje

in pride do želje, da bi te prijetne

občutke ponavljali, zato hitro pride

do zasvojenosti.“ Nedopustno se ji

zdi mnenje nekaterih, da mora otrok

enkrat tako ali tako izvedeti o tem in

da mu zato predvajajo filme, s katerimi

poskušajo na tak način nadomestiti

pogovor o vsebinah. „Spolnost je

povezana z ljubeznijo na pravem

mestu in v takšnem odnosu, ko se dva

spoštujeta, ni s spolnostjo nič narobe.

Kar se ponuja pod pornografijo, pa

ni te vrste spolnost, ni erotika, ni

ljubezen, tam gre za nasilna dejanja.

Poniževanje, nasilje, adrenalin

in hormoni so strupen koktajl, ki

lahko zasvoji že majhne otroke. In

pornografija je otrokom prej dostopna

kot alkohol, sladkor, cigarete ...“

Kako iti iz klobčiča negativnih

vedenj naprej?

Andreja Poljanec: „Zagrabiti

moramo vsako priložnost. Če imamo

možnost vzpostaviti s človekom zaupen

prostor, je to lahko začetek, da si ga

kasneje drznemo nekam napotiti, ne da

bi nas ob tem doživljal kot nekoga, ki ga

krega. Mora priti do spoznanja, da sam

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

18 pro maj 2018


Bojan Kodelja:

„BISTVO JE VZPOSTAVITI DOBRE

ODNOSE IN POGOVOR JE IN BO OSTAL

NAJBOLJŠI IN EDINI ANTIBIOTIK ZA

POSAMEZNIKA ALI DRUŽBO.“

Andreja Poljanec:

„JEDRO VZGOJE MLADOSTNIKOV JE,

DA SE Z NJIMI ČIM VEČ POGOVARJAŠ.

IZ TEGA BODO IZŠLI PONOSNI, KER

BODO SVOJO MOČ PREIZKUŠALI TAM,

KJER JE TO NAMENJENO: V DRUŽINI.“

ne bo zmogel, ker je glavni problem,

da ne vidi problema. Lahko je to tudi

spoved ali pogovor z duhovnikom,

pomembno je začeti s priznanjem in

iskanjem. Nujno pa je tudi, da se v

reševanje težav vključi družina in da

se spremeni družinski sistem.“

Bojan Kodelja: „Iz krempljev

zasvojenosti se lahko iztrga vsak. To

je izziv za vsakega posameznika in

lahko nastane prava pustolovščina,

če seveda ne bomo na zasvojenost

gledali s pozicije strahu. Grde stvari se

dogajajo takrat, ko dobri ljudje ničesar

ne naredijo.“

Sonja Rozman: „Nasprotje strahu

je ljubezen in to je tisto, kar je nasprotje

zasvojenosti in kar nas povleče iz nje.

Otroci in mladostniki v pozornosti,

všečkih, igricah, drogah, sladkobi

iščejo ljubezen. Otroke imamo radi,

oni imajo radi nas, in to je tisto, kar

ustvari človeka. Zakaj je težko reči, da

imaš nekoga rad? Prav to je protistrup

za zasvojenost.“

Posnetku okrogle mize ste lahko prisluhnili v oddaji „Pogovor o“ 5. decembra.

Lahko jo poiščete v našem zvočnem arhivu: https://avdio.ognjisce.si/cikel/pogovor_o

pro maj 2018

19


foto: Matjaž Rušt

Biserna maša očeta

Franca Boleta

Msgr. Franc Bole, direktor Radia Ognjišče, je 8. julija v koprski stolnici

praznoval 60 let duhovništva. Ob biserni maši se mu je pri oltarju pridružilo

dvanajst duhovnikov, ki so z njim tesno sodelovali v duhovniški službi in na

medijskem področju, svetišče pa so napolnili njegovi sorodniki, prijatelji,

sodelavci in drugi verniki. S sveto daritvijo se je Bogu zahvalil za dar

duhovništva, ki ga je prejel 29. junija 1958 v ljubljanski stolnici po rokah

Božjega služabnika škofa Vovka.

Piše: Tone Gorjup

Foto: Izidor Šček

Pri Boletovi biserni maši je pridigal koprski škof Jurij

Bizjak, ki je v nagovoru povzel njegovo življenje

in delo ter poudaril, da slavljenca vseskozi vodi

Gospodov Duh s svojimi sedmerimi darovi. Med

drugim je povedal, da je Franc Bole „vse svoje moči in svoje

znanje posvetil širjenju duha modrosti in razumnosti med

ljudmi: S svojim mnogovrstnim oznanjevanjem, z govorjeno

in pisano besedo se je velikokrat noč in dan trudil, da bi bilo

z izpolnjevanjem Gospodove postave tudi ljudstvo te dežele

modro in razumno ljudstvo … S tem je škof poudaril, da je

Bole na poseben način služil krajevni Cerkvi kot ustanovitelj

revije in založbe Ognjišče ter Radia Ognjišče. Dodal je, da

je imel izreden čut tudi za vse obrobne in oddaljene, vse

izgubljene in iskalce. Po drugi strani je spodbujal dejavno

ljubezen: „Kakor na področju oznanjevanja tako je namreč

oral ledino tudi na področju karitativne dejavnosti in

dobrodelnosti. Koliko reči je danes samoumevnih po zaslugi

očeta Franca, ki je v svojem času videl pravo smer in z močno

roko utiral pot delom krščanske dobrodelnosti in krščanskega

usmiljenja.“ Sem sodijo med drugim povezovanje bolnih

in ostarelih, skrb za tiste, ki živijo v pomanjkanju, podpora

slovenskim misijonarjem po svetu … in to v času, ki temu

ni bil naklonjen. Škof Jurij je Boletu ob koncu čestital za

uspešno pot, ki jo je prehodil.

Biseromašnik oče Franc Bole je v zahvali po obhajilu dejal,

da je dar duhovništva zanj posebna milost in da mu je

Bog dal posebne naloge v življenju. „Sam se vse življenje

čudim, da mi je Bog dal toliko svojih darov in prijateljev,

ki so mi stali ob strani. Njemu in vsem vam prisrčna hvala!

Vem, da nisem na vse te načrte odgovoril, kot bi moral,

zato se priporočam za vašo molitev, da bi Bog ob svoji sodbi

ne bil preveč strog z menoj.“ Večina zbranih bi mu lahko

izrekla zahvalo za marsikaj. V imenu sodelavcev radia in

založbe Ognjišče je to storil odgovorni urednik radia Tadej

Sadar. Med drugim je dejal: „Ta mož, ki mu danes leta ne

prizanašajo, pa si še vedno upa pritisniti na gumb in še vedno

vidiš iskrico v očeh, ko čaka, kaj se bo prikazalo na ekranu

ali prilezlo iz tiskalnika. Tudi tehniko nam je dal Bog in prav

tehniko, od ciklostila, do radijskega mikrofona, je cenjeni

20 pro december 2018


foto: Izidor Šček

Slavljenec v krogu svojih sodelavcev

Franc Bole in Franci Trstenjak pri zavetnici Radia Ognjišče

ob 20. obletnici radia

biseromašnik do konca izkoristil samo za en cilj: oznanjati

Boga in Njegovo besedo prinašati ljudem.“ Zahvali, šopku

cvetja in steklenici je dodal še „tehnološki šopek“, sodobno

spletno stran Radia Ognjišče, ki je uradno zaživela prav na

dan biserne maše njegovega ustanovitelja.

Maši je sledilo druženje z biseromašnikom na dvorišču

Škofijskega doma, ki že desetletja daje zavetje Francetu

Boletu ter reviji in založbi Ognjišče. Poleg biseromašnika

sta bila tam Bojan Ravbar in Silvester Čuk: triperesna

deteljica, ki je pred veliko nočjo 1965 v Postojni snovala

prvo številko Farnega ognjišča. Janez Gril, nekdanji

urednik Družine, ki je bila Ognjišču bolj dobrodošel

sopotnik kot konkurenca, je z Boletom obiskoval svetovna

srečanja izdajateljev katoliških medijev. Jože Ličen, ki je za

Boletom prevzel vodenje župnije Bertoki, je pripovedoval,

kako je svojega predhodnika dobil za kaplana. Prišla je tudi

nekdanja postojnska mladina, ki jo je vodil Franc Bole in v

poletnih mesecih peljal na morje, kar je bilo takrat kaznivo.

Nekdanji sodelavci so obujali spomine na minule čase in

tudi škof Jurij Bizjak, ki živi z Boletom pod isto streho, je

povedal še marsikaj zanimivega.

Škof Jurij pri pridigi o darovih, ki jih je prejel in oplemenitil

srebrnomašnik

Nekdanji urednik

Družine Janez Gril:

„Kakor hitro sem se pojavil v

medijskem svetu, me je sprejel kot

prijatelja, kot kolega. To je ena

izmed odlik našega slavljenca, da

je vse ljudi okrog sebe sprejemal kot

enakovredne.“

Boletov „sostanovalec“

v Škofijskem domu

škof Jurij Bizjak:

„Vsak od ljudi, ki ga poznajo,

mi reče, kako se je v njegovi družbi

dobro počutil. Zakaj? Ker je vedno

vse jemal z lepe strani. In vedno je

obrnil vse na dobro!

Že osemnajst let sva pod isto

streho. In zdaj vedno bolj razumem

arabski pregovori, ki pravi: Če doma

nimaš starega človeka, pojdi na

trg in si ga kupi, ker ti bo prinesel

blagoslov. To je res. Hvaležen sem še

in še, da je on tukaj, da je z nami v

naši družbi …

To tako blagodejno deluje na našo

skupnost, skupnost Ognjišča in

škofijsko skupnost, ker smo povezani.

Vsaj na kosilu smo večinoma

skupaj.“

Miha Turk, ki je za Boletom

prevzel upravo Ognjišča:

„Hvala Bogu se zaenkrat lahko

za nasvet ali pogovor obrnem nanj.

In se tudi zanima za naše delo,

kolikor se lahko in mu zdravje

dopušča … To me najbolj preseneča,

ker nikoli ne kritizira: Vi zdaj delate

tako, mi smo drugače … Vidi, da se

določene stvari spreminjajo, in to

sprejema. Nam je opora; še vedno.“

pro december 2018

21


v sp min …

dr. Andrej

Capuder

Na gori Subasio pri Assisiju,

med ogledom puščavniških

votlin, na mostu pred

vstopom v samostan, med

občudovanjem nizkih vrat,

ki, kot so povedali poznavalci življenja asiškega ubožca,

opominjajo prišleke, kako ponižen je treba biti, med čakanjem

skupine romarjev me je zmotil zvok telefona, da je prišlo

sporočilo.

Sprva si nisem hotela vzeti miru, želela sem ostati v lepem

notranjem miru, v tej davni preteklosti, ko se je zdelo, da

je bilo še vse lepo in prav … Potem pa me je le premagala

radovednost in sem pogledala … Kaj je tako nujnega?

Zapis v kratkem sporočilu me je pretresel: Umrl Capuder.

Kako? Vedela sem, da je bil bolan, ampak … smrt po dobre

letnike pride vedno prezgodaj!

Pred oči mi je priplaval njegov obraz, prožnost njegovega

značaja, njegov prikrit in odkrit smisel za humor, vse to, kar

je bil, in obžalovanje, da ne bo ničesar več povedal in napisal.

Da so bili njegovi Zmrznjeni eseji zdaj zamrznjeni kot

zadnje njegovo objavljeno delo.

Imela sva nekaj srečanj; različno bi jih lahko opisala. Znal

je biti odrezav, a resnice ni obšel. Široko razgledan mož z

lastno mislijo, dobronamerno kritičen, verjetno zato, ker je

vedel, da človek lahko zelo presega samega sebe.

Zanesljivo je vedel, da velja tudi nasprotna smer. Dolgo so

mu ’arbitri elegantiae’ odrekali pravico, da bi kaj njegovega

natisnili.

Toda njegov literarni dar in živ izvir zato nista utihnila.

Pisal je in prevajal.

Kdor hoče spoznati življenje tega moža, naj vzame njegovo

Povest o knjigah in naj bere. O, kako posrečen humor in

kakšna pripovedna širina … In spomin me vrne v čas, ko je

za Povest dobil Rožančevo nagrado. Takrat in še malo pozneje

sva se nazadnje srečala. Na razstavi del kartuzijana p. Janeza

Hollensteina. Tudi zato, ker je v Pleterjah njegov starejši brat,

je prišel pogledat izdelke svojega prijatelja Janeza. Izmenjali

smo si nekaj besed … in kdo bi mislil, da bo to moj zadnji

pogovor z njim.

Naj nas tolaži misel, da mu zdaj ni več treba prevajati

Danteja. Ne zato, ker je to veličastno delo že prevedel, ampak

zato, ker je zdaj zanj Božanska komedija hic et nunc.

Angela

Tomanič

Gledam majhne rdeče

rokavičke na luči pisalne

mize. In vrtim spomine …

Prinesla mi jih je gospa

Angela ob enem od mnogih

obiskov. Naredila jih je na terapijah, ko jo je bolezen toliko

spustila iz rok, da se je lahko kratkočasila z ročnimi deli.

Močna volja jo je spet dvignila na noge in jo končno pripeljala

v njen ljubi Šentvid, kjer se je tako rada sprehajala in kjer sva

se velikokrat srečali.

Vedno sva izmenjali kaj več od le vljudnostnih fraz.

Nikoli ni potožila in nikoli se ni pritoževala. Pokončno

je sprejela tudi vrnitev bolezni. In ko sem ji v enem zadnjih

pisem zaželela zdravja, mi je odpisala, da v teh letih človeku

lahko voščimo srečno zadnjo uro … To me je sprva prizadelo,

potem pa sem videla, kako mirno in spokojno je gospa Angela

v resnici sprejela dejstvo, da nas vse enkrat čaka zadnja ura.

Nečakinja gospe Angele Tomanič je v njeni torbici našla

pesem, ki jo je Angela napisala najverjetneje v zadnjem času ...

Za god

naj cvetja da pomlad,

poletja žarek zlat

obsevaj mlado pot.

Oko

se v solzi izpove ...

Kaj bereš v dnu solze?

Sočutje, strah, slovo?

Spomin ...

sto srečanj, sto lepot,

sto misli, sto samot

in brezno bolečin ...

Ne spominjam se natančno, kdaj je na Radio Ognjišče

prinesla obvestilo, da bo imela koncert, najverjetneje v

Kranju. V spominu je ostalo samo to, da mi je prinesla knjigo

Alojza Rebule V SIBILINEM VETRU in rekla:

„Vas bo to gotovo zanimalo … in počasi moram tudi misliti,

kam bom dala vse stvari ...“

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

22 pro december 2018


Alojz

Rebula

Bila je sobota, 13. oktobra

popoldne, ko me je

prijatelj po telefonu vprašal

za frekvenco, na kateri je

mogoče v Topolšici slišati

Radio Ognjišče. Najbližji oddajnik je v Mozirju, sem pomislil,

in sporočil valovno dolžino. Kmalu je prispelo sporočilo:

„Dragi Tone, hvala. Smo našli Ognjišče … Alojzu Rebuli je

v uteho.“ Ko smo deset dni zatem izvedeli, da je umrl, sem

še enkrat podoživel klic in sporočilo iz Topolšice. Sobota,

13. oktober, 101. obletnica zadnjega prikazanja Marije v

Fatimi. Obenem sem se spomnil zadnjega srečanja z njim na

njegovem domu v Loki pri Zidanem Mostu, ko sva s tehnikom

Izidorjem posnela pogovor ob njegovem 90. rojstnem dnevu.

Z ženo Zoro Tavčar sta naju pričakovala. Šele ko sem postavil

prvo vprašanje, se je sivolasi mož razživel. Prodoren glas in

koščene roke, ki so podkrepile marsikatero besedo, so me

spomnili na osemdeseta leta, ko je grmel izza pulta v dvorani

Teološke fakultete. Novembrska predavanja za študente in

izobražence so bila takrat težko pričakovana, dvorana in

preddverje pa nabito polna. Ostal je isti: neposreden, jasen,

prepričan kristjan, a drzen v svojih mislih, vizionar in realist

obenem, zvest narodu in zavezan slovenski besedi. Ko sva

govorila o slovenski narodni zavesti, je pribil: „Kristjan

bi moral biti trden v tem, da me je Bog postavil na svet kot

Slovenca, da me nagovarja po slovensko, da me bo tudi ob sodbi

nagovarjal slovensko.“

Od njega so se v Loki pri Zidanem mostu poslovili tudi

Tržačani, med njimi nesporno velja za velikana peresa. Ali ga

enako dojema tudi osrednja Slovenija?

Alojza Rebulo lahko upravičeno imenujemo katoliški

pisatelj. Tudi zato je bil v Sloveniji načrtno prezrt, zapostavljen,

odrinjen. Njegova dela, ki jih premalo poznamo in prebiramo,

govorijo o moči njegove besede, njegove misli. Obenem

razodevajo njegovo zavezanost Kristusu, njegovo krščanstvo,

ki ni tradicionalno, ampak iz lastnega iskanja. Po mnenju

mnogih v Sloveniji to spada v zakristijo. On je prinašal na

plano prav to: nenehno iskanje smisla in pritrjevanje Kristusu.

Njegov Credo na zadnji strani Družine je bil izziv marsikomu.

V čem je veličina njegovega opusa?

Bil je nenehen iskalec, večkrat v dvomih, a nikoli brez vere.

Predvsem pa je bil praktičen kristjan in je to tudi pokazal.

Tudi pri marksistih je odkrival sledi krščanstva in spoštoval

vsakega, ki je bil iskren v svojem prepričanju. V pisanju je bil

vedno aktualen, četudi je pisal o stoletjih pred Kristusom, o

novejših časih ali bil zazrt v prihodnost.

Ne vem, zakaj, a na tujem sem pogosto vzel v roke njegovo

zbirko Smer Nova zemlja.

Tone Gorjup

Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice

obvešča o objavi

Javnega razpisa za financiranje obratnih sredstev in

opreme za obdelovalce in predelovalce lesa- B2 2018

za nakup hlodovine vseh vrst in kakovosti,

za financiranje stroškov dela in za nakup opreme.

Cilj razpisa je pospešiti obdelavo in predelavo velikih količin hlodovine v Sloveniji,

ki so nastale kot posledica številnih ujm v slovenskih gozdovih.

Posojilni pogoji: obrestna mera (ROM) referenčna obrestna mera + od 0,5% letno

ročnost posojil do 5 let z možnostjo koriščenja do 2- letnega moratorija idr.

Več informacij na spletni strani: http://www.regionalnisklad.si ,

na tel. št. (01) 836-19-53

ali na e-naslovu info@regionalnisklad.si

pro december 2018

23


Ko zaslišim

znano melodijo

24. Gala koncert Radia Ognjisce

Tradicionalni Gala koncert je tokrat povezal Cankarjevo jubilejno

leto in leto evropske kulturne dediščine. Za prikaz slednjega smo

izbrali viže Lojzeta Slaka. Ta dolenjski godec se je s svojim glasbenim

ustvarjanjem zapisal med snovalce naše kulturne dediščine.

Piše: Matjaž Merljak

Foto: Rok Mihevc

Na koncertu ste slišali osemnajst Slakovih viž in dva

venčka njegovih melodij. Veliko je bilo znanih

pesmi, več ste jih slišali v novi preobleki. Na odru

Gallusove dvorane so jih predstavili narodnozabavni

ansambli Modrijani, Nemir, Veseli Dolenjci ter Igor in zlati

zvoki, pa tudi Slovenski citrarski kvartet in harfistka Erika

Frantar, skupina Proper in Vokalni band Kreativo, Kvintet

Vintgar, Manca Izmajlova je zapela ob spremljavi moža,

violinista Benjamina, Irena Vrčkovnik in baritonist Marko

Fink pa sta zapela ob spremljavi skladatelja in pianista

Gašperja Konca.

smrti slišali o tem našem velikem pisatelju, a izbor besedil

in Marjanova interpretacija sta bila kot neke vrste učna ura

iz domovinske vzgoje in duhovne vaje hkrati. Cankarja

nam je predstavil kot vernega človeka, osvetlil je njegovo

ljubezen do matere, pa tudi skrb za Slovenijo in slovenstvo,

Za zaključek in pravo piko na i našemu koncertu je venček

Slakovih melodij zapela in zaigrala radijska zasedba: Miha

Močnik (harmonika), Jan Gerl (kitara in vokal), Primož

Urbanec (bas kitara in bariton) in pevci Andrej Jerman,

Jure Sešek in Marjan Bunič.

Marjan je bil sicer na Gala koncertu v vlogi Ivana Cankarja.

Ogromno smo v tem jubilejnem letu ob 100. obletnici

Ivanka Slak v družbi nadškofa Cvikla in škofa Lipovška

24

pro maj 2018


Modrijani se kljub vedno polnemu urniku radi in z veseljem odzovejo na vabilo na Gala koncert

Tone Pavček v uvodu Velike pesmarice

ansambla Lojzeta Slaka ob 40. obletnici:

„Slak je znamenje na nebu slovenske

narodnozabavne glasbe, ki je zablestelo v

prejšnjem stoletju in tudi v tem ne izgublja

ne svetlobe ne slovesa.“

spoštovanje jezika in potrkal na našo vest - kakšen je naš

odnos do domovine.

Na odru Gallusove dvorane smo torej združili visoko

literaturo in harmoniko. Na prvi pogled nenavadna

kombinacija, a po vaših odzivih dobra simbioza. Padel je

še en predsodek, bi lahko rekli. No, pa saj je na tem odru

nastopil tudi Slak, nazadnje decembra leta 2010. Ko je igral

prvič, to je bilo leta 1994, je sam dejal, da je bil v nekem

pogledu podrt še en berlinski zid: „Kaj pa je drugega to, če

narodnjak v narodni noši s frajtonarco nastopi v osrednjem

slovenskem hramu kulture."

V Mali galeriji Cankarjevega doma je bila na dan Gala

koncerta na ogled razstava Moje plošče so moje knjige, s

katero Slakova družina obuja bogato dediščino o Lojzetu

in njegovem ansamblu.

Velika hvala vam, dragi PRO-jevci in poslušalci Radia

Ognjišče, da ste Cankarjev dom letos dvakrat popolnoma

napolnili. Hvala vsem, ki se organizirali avtobusne

prevoze iz različnih koncev naše lepe domovine in

poskrbeli za dobro vzdušje na popoldanski predstavi. Že

v tednu pred koncertom sta bili obe predstavi razprodani,

zato ste zamudniki večerni koncert lahko spremljali v

neposrednem radijskem prenosu. Letošnja novost pa je bil

neposredni video prenos na naši spletni strani.

Na razstavi o Lojzetu Slaku v Mali galeriji CD

pro maj 2018

25


Marjan Bunič kot Ivan Cankar

Voditelja Nataša Ličen in Matjaž Merljak

Harfistka Erika Frantar in Ne prižigaj luči, za

katero je aranžma naredil Matija Krečič

Ansambel Nemir

Ansambel Igor in zlati zvoki je zaigral Minili sta že leti dve ter Pomlad na deželi

Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov v

Slakovi pesmi Mamici

NADŠKOF STANISLAV ZORE: „Ob narodnozabavnih

melodijah smo rasli, bile so del praznovanja nedelje, zato so

nam zlezle globoko pod kožo, skoraj v podzavest. In to, da

danes mladi znajo ob teh melodijah oživeti, kaže, da so te

melodije za več generacij.“

ŠKOF STANISLAV LIPOVŠEK: „Slak je res pojem naše

duhov ne zakladnice, Cankarja pa smo spoznali v popolnoma

drugi luči in to, kar smo videli nocoj, je treba poudariti

in ponoviti.“

GAŠPER KONEC, pianist in skladatelj: „S Slakom sva si

delila dvorišče, velikokrat sem bil pri njem. To glasbo že od

nekdaj obožujem, ker je to pristna slovenska glasba.“

ANDREJ BERGANT, pevec skupine Fantje s Praprotna:

„Čudovit občutek je bil poslušati te priredbe, nekatere so

bile res fantastične ... Leta in leta smo bili zaničevani, šele

rojaki po svetu so nam povedali, da prav delamo in naj

nadaljujemo s slovensko pesmijo.“

IGOR PODPEČAN, vodja ansambla Igor in zlati zvoki:

„S Slakovo glasbo sem zelo povezan zadnjih dvajset let,

zadnji dve leti še posebej, ko sem član Fantov s Praprotna. Če

je melodija dobra, jo je dobro ponuditi tudi drugim vrstam

občinstva, tudi mladim.“

BENJAMIN IZMAJLOV, violinist: „Slakova viža Mamici je

izjemno tenkočutna, enostavna, a v njej je skrito veliko lepega

- violina je bila kot čipka, ki se je pletla okoli Mančinega

glasu.“

26

pro maj 2018


Skupina Proper

Vokalni band Kreativo je zapel priredbo

legendarne skladbe Čebelar

Vokalni kvintet Vintgar prihaja z Gorenjske, član Luka Černe je dejal, da je Slak dal človeku srce

in dušo.

Irena Vrčkovnik ob spremljavi pianista

Gašpeja Konca

Slovenski citrarski kvartet

Marcos Fink je ob spremljavi

Gašperja Konca zapel skladbo

Titanik

IRENA VRČKOVNIK, pevka: „Slak si zasluži, da njegove viže,

ki jih imamo zelo v možganih, preoblečemo in postanejo nova

pesem, nadgradnja. Zdi se mi, da gresta pri pesmi „Vračam se

domov“ Slak in ritem rumbe zelo dobro skupaj.“

ROK ŠVAB, Modrijani: „Večer mi je bil eden lepših, saj sem

tudi sam ljubitelj Slakove glasbe. Imel je izjemen nos za

dobra besedila in domačo melodijo, ki je segla globoko v srce.

To se lahko od njega samo učim in mogoče bom kdaj tako

uspešen avtor, kot je bil on.“

MARKO FINK, basbaritonist: „Čutim veliko veselje, da

se lahko dotaknem ljudi tudi preko take glasbe, ki je zelo

božajoča. Danes pa sem zelo navdušen nad Cankarjem, ki

se ni izogibal besedam o Bogu in o pravih, pomembnih rečeh

v življenju.“

MARJAN BUNIČ: „Ob študiranju Cankarjevih besedil sem

znova spoznal, kako je bil umetelen ob nizanju besed, vsaka

stoji na svojem mestu in ima svojo moč. Kombinacija Slak -

Cankar je na prvi pogled nenavadna, a zelo sodi skupaj, saj

sta oba velika domoljuba, ki v sodobnem času ne bi dobila

mesta, kot jima pripada, in oba pišeta iz življenja.“

IVANKA SLAK, soproga Lojzeta Slaka: „Prečudovito,

presrečna sem! To je tak poklon ... Če bi Lojze to doživel ...“

MATIJA SLAK, Lojzetov brat: „Zakaj pa ne bi bilo malo

drugače? Zanimivo, presenečen sem bil. Meni je bilo zato

tako všeč, ker je bilo zelo umirjeno, zapeli so izvrstno, slišal

in razumel si lahko vsako besedo.“

pro maj 2018 27


Nova zgodba o prekmurski ajdi

Hotel Ajda v Termah 3000 – Moravske Toplice je svoj navdih našel v ajdi, ki na prekmurskih tleh raste že več kot 500

let. Ajdo boste v zanimivih upodobitvah našli že v hotelskem preddverju, jo okusili med slastnimi prekmurskimi

specialitetami v jedilnici in zvečer na njenih luščinah celo zaspali v hotelski sobi. To jesen in zimo vas bo v največjih

termah v Pomurju razveselilo tudi popolnoma prenovljeno notranje kopališče v Hotelu Ajda. Čudovitemu velikemu

bazenu se pridružujejo nov otroški bazen z igrali za najmlajše, bazen z znamenito in blagodejno črno termo-mineralno

vodo ter dva masažna bazena. Med plavanjem si lahko oddahnete v počivalnici z aromaterapijo. V sodobnih, elegantnih

savnah vas pričakujeta dve novi finski savni, med savnanjem pa lahko počivate v Ajdovi počivalnici.

Prekmurje v sebi skriva neskončno lepot in zanimivosti. Obiščite prodorne lokalne ponudnike, ki pišejo uspešne

zgodbe. Povonjajte prekmursko orhidejo, paradižnik, bučno olje ali celo čokolado. Obiščite mlin na Muri, čebelarja,

bližnji kmečki turizem ali vinsko klet in doživite pristne #zgodeoprekmurja.

+386 2 512 22 00 | info@terme3000.si | www.sava-hotels-resorts.com

28 pro december 2018


Dragi

dobrotniki,

hvala!

foto: www.pexels.com

Ukrajina se zahvaljuje,

Uganda prosi ...

Letošnja Pustna Sobotna iskrica je rodila

otipljive sadove. Hiša, za katero ste darovali,

dom, namenjen mladim z ulice, namreč že ponuja

zavetje tistim, ki ga nujno potrebujejo.

„Hvala za vaše odprto srce.

Presegli smo najbolj smele

načrte dobrega dela.“

Piše: Jure Sešek

Z veseljem, polni zaupanja v vašo dobroto in Božjo

previdnost, posredujemo zahvalo sester usmiljenk, ki so v

Balti bdele nad nakupom in obnovo hiše. Tako širokosrčni

ste bili tisto soboto, da je bil cilj celo presežen. Preberite,

takole pišejo:

Dragi naši dobrotniki!

V imenu sester usmiljenk ter otrok in mladih iz Balte, se

vam iskreno zahvaljujemo za finančno pomoč pri nakupu

in obnovi hiše, namenjene za center otrok in mladih. S

prejetimi sredstvi smo uspele kupiti tudi hišo za najbolj

potrebno družino s štirimi otroki v našem mestu.

Otroci in mladi že od prvega septembra uporabljajo novi

dom. Nekaj dela bo še z urejanjem okolice. Vesele smo, da

pri delu že ves čas pridno sodelujejo tudi otroci in mladi.

Na praznik sv. Vincencija, sedemindvajsetega septembra,

je bil dom tudi blagoslovljen. Poimenovali smo ga „Dom

sv. Vincencija“. Slovesnosti so se udeležili otroci s starši,

duhovniki iz bližnje okolice ter gostje iz našega mesta z g.

županom na čelu.

Še enkrat se vam iskreno zahvaljujemo in obljubljamo

hvaležen spomin v vsakodnevni molitvi po vaših namenih.

Naj vam Gospod Bog poplača za vaš trud in služenje.

Sestre usmiljenke iz Balte z otroki in mladimi

Kako lepo je spoznati, da je zgodba prišla do srečnega

vmesnega konca, predvsem pa do lepega in koristnega

nadaljevanja. Naj kupljena in obnovljena hiša skrbi za rast

mladine in naj nudi lepe pogoje za delo sester usmiljenk,

ki tako lepo sodelujejo s slovenskimi Marijinimi sestrami

čudodelne svetinje v Kijevu. Tudi njim se iskreno

zahvaljujemo za vso pomoč pri izvedbi dobrega dela.

Družini, ki je s pomočjo darov poslušalcev Radia Ognjišče

prišla do nove strehe nad glavo, pa želimo obilo blagoslova!

foto: Izidor Šček

foto: Arhiv sester v Balti

Jure pred hišo, ki je danes dom sester in mladih

Kupljena in obnovljena hiša, polna lepih načrtov

pro maj 2018

29


foto: Arhiv sester v Balti

foto: Arhiv sester v Balti

„Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo!“ Blagoslov Doma

sv. Vincencija.

foto: Arhiv sester v Balti

Pri obnovi so skupaj zavihali rokave. Delavci,

mladi in sestre usmiljenke.

„Otroci in mladi že od prvega septembra

uporabljajo novi dom, pri katerega obnovi in

urejanju so pridno sodelovali.“

foto: Osebni arhiv Danila Lisjaka

Hkrati pa vas vabimo

že na „Pustno Sobotno iskrico 2019“.

Na pustno soboto, drugega marca

prihodnje leto, bomo znova združili

moči za Afriko! Tokrat bo pustni ples z

dobrim namenom v organizaciji Radia

Ognjišče in Misijonskega središča

Slovenije priskočil na pomoč pri

gradnji ambulantnega centra za otroke

na severu Ugande, kjer deluje naš

misijonar Danilo Lisjak. Kot ponavadi:

vabljeni k poslušanju, sodelovanju,

darovanju. Vabljeni na pustni ples!

Znova bomo skušali dokazati kako

močni smo, kadar stopimo skupaj.

Polna jedilnica in obrok, ki

tekne. V novi hiši še posebej.

Načrtujemo tudi, da bomo Ugando in misijon, na

katerem deluje Danilo Lisjak, pobliže spoznali sredi

januarja, ko nas bo, upamo, radijska akcija „Dobroti

dajemo glas“ popeljala v deželo vzdolž Ekvatorja.

Spoznavajte jo z nami!

„Sobotna iskrica 2019 bo skušala pomagati

Ugandi. Izgradnja ambulantnega centra

za otroke bo pomemben korak k zdravju in

lepšemu življenju otrok na misijonu, na katerem

deluje Danilo Lisjak. Drugega marca skupaj

nadaljujmo lepo zgodbo. Vabljeni!“

30 pro maj 2018


Beseda je vaša!

Zbrala: Mirjam Judež

Dragi prijatelji, tale stran je vaša. Vstopamo

v 25. obletnico delovanja. Če nam imate kaj

lepega sporočiti, bomo to z veseljem prebrali

in objavili na naših radijskih oglasnih deskah,

izbor najlepših sporočil pa boste prebrali v

naslednji, majski številki. Kaj vam pomenimo,

kaj vam je všeč, pesmica, vrstica, karkoli. Lahko

kar na mirjam.judez@ognjisce.si ali pošljite v

kuverti na radijski naslov: Radio Ognjišče, za

Mirjam (revija PRO), Štula 23, 1210 Ljubljana

Šentvid. Velja se potruditi! Pripišite še svoj

naslov in telefonsko številko.

Če imate kak predlog ali pripombo, pa se raje

obrnite na našega urednika Tadeja Sadarja, ki

ob torkih med 10. in 11. uro čaka na vaše klice

na 01-292-75-46.

mini pocitnice

V MORAVSKIH TOPLICAH

25. - 27. 1. 2019

Prijave: 02 / 512 22 00

Avtobusni prevoz iz Šentvida: 01 / 512 11 26

DVA POLNA PENZIONA

Hotel Termal / dvoposteljna soba 97,00 €

Hotel Ajda / dvoposteljna soba 105,00 €

depandansa Termal in APP Trobentica 93,00 €

Cena enoposteljne sobe

Hotel Termal 126,00 €

Hotel Ajda 134,00 €

Otroci na dodatnem ležišču :

do 2. leta gratis

od 2. do 12. leta 9 €/noč,

od 12. do 15. leta 13 €/noč.

Otroci na osnovnem ležišču:

od 2. do 12. leta 50 % na osnovno ceno

od 12. do 15. leta 30 % na osnovno ceno

pro december 2018

foto: Mirjam Judež

G. Kušar je v 25 letih spekel

že več kot 1350 tort. „To je

postala že rutina, vedno se

mi posreči in peka te torte res

ni komplicirana.“ Kako to, da

peče prav sahertorto? „Zgodilo

se je, da smo kolesarili ob

Donavi in se ustavili v kavarni

Sacher na Dunaju. Njihova

„znamenita“ sahertorta ni bila

nič kaj posebno dobra, bolj kot

žaganje. Sem rekel, to znam pa

jaz gotovo bolje speči. Pa so

me prijatelji spodbudili, naj jo

res spečem sam.“

Sahertorta v zahvalo

Miha Kušar iz Ljubljane nas je nek poletni dan presenetil

s svojo odlično specialiteto – sahertorto, ki jih peče že

več kot 25 let. Razlog njegovega obiska? „Na radijskih

počitnicah smo šli enkrat tudi k maši v Trogir. Pred mašo

sem se ustavil v trgovini in kupil razglednice in spominke.

Denarnico sem namesto v žep spustil zraven žepa, na tla.

Čez nekaj časa sem to opazil, iskal, gledal, denarnice ni bilo

nikjer. Mislil sem si, mogoče si bo kdo pomagal z njo. Molil

sem k sv. Antonu. Šel sem k sv. maši, po njej pa so sledila

obvestila. Jure stopa k mikrofonu z mojo denarnico in zares

sem (bil) vesel, da so jo našli. Kako se lahko oddolžim, sem

razmišljal? Pa sem si rekel, da bom enkrat na radio prinesel

eno tortico, saj pošteni najditelji niso nič želeli v zahvalo.

Danes sem to obljubo izpolnil.“ G. Kušar nam je zaupal svoj

recept.

Sestavine za 28 cm tortni model in 7 cm visok biskvit:

• 12 jajc – ločim rumenjake od beljakov.

Rumenjaki so stranski proizvod in žena

iz njih naredi zelo dobro ribano kašo.

• Beljake stepem, dodam vanilijev in rumov sladkor,

200 g sladkorja. To stepem v trd sneg z

mešalnikom.

• Dodam 220 g bele moke in 220 g Benka

(prahu za kakavov napitek).

• Dodam 180 gramov raztaljene maščobe

(masla ali margarine).

• V tortni model namestim peki papir

spodaj in okrog.

• Na 180 stopinj pečem približno 1 uro. Če je

spečeno, preverim z nožem ali zobotrebcem.

Biskvit se hladi nekaj ur zunaj pečice.

• Ko se ohladi, prerežem na pol in poškropim z

rumom (če je za majhne otroke, rum izpustim) ter

namažem z marelično marmelado (lahko tudi s

kakšno drugo).

• Gor položim drugo plast.

• Prelijem z raztaljenim Benkom. Pripravim ga tako,

da dam v posodo malo olja in malo vode, dodam

Benko in nastane gosta zmes, kot za „šmoren“

(praženec). S tem oblijem biskvit (pomagam si z

žlico), na vrhu pa potresem z belimi mrvicami.

• Zraven se zelo lepo poda stepena sladka smetana.

31


2019

Koledar dogodkov

v jubilejnem letu Radia Ognjišče

25.-27. 1. 2019

8. mini počitnice v Moravskih toplicah, v hotelih Ajda in

Termal. Prijave na tel.: 02 512 22 00.

2. 3. 2019

17. Pustna Sobotna iskrica v športni dvorani Zavoda sv.

Stanislava ob 12.00. Zbirali bomo sredstva za potrebe

misijona v Ugandi, kjer deluje misijonar Danilo Lisjak.

2.-3. 3. 2019

Romanje v Lurd (predvidoma). Dvodnevno, s posebnim

letalom z brniškega letališča. Prijave na Kompasu 01 2006

111.

7.-13. 4. 2019

14. radijski misijon.

23. 5. 2019

Praznovanje zavetnice Radia Ognjišče Marije Pomagaj in

večera slovenskih krščanskih izročil na Brezjah. Ob 20.00

bo somaševanje vodil nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

30. 5. - 2. 6. 2019

Romanje v Švico (St. Gallen, Einsiedeln, Luzern, Engelberg,

Bern, Mariastein, Basel). Prijave na Aritoursu 02 22 98 360.

15.-24. 6. 2019

17. radijske počitnice.

Predvidena predstavitev

4. 2. 2019 ob 20.00 v oddaji PRO.

julij + avgust

Srečanji PRO.

8. 9. 2019

Romanje ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k

Mariji.

20.-27. 9. 2019

Križarjenje z ladjo Costa Fortuna po zahodnem Sredozemlju

(Genova, Marseille, Tarragona, Palma de Mallorca, Ibiza,

Olbia, Genova). Prijave na Kompasu 01 2006 111.

7. 10. 2019

Dan rožnega venca na Brezjah.

10. 10. 2019

Ritem srca 2019 v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava.

19.-20. 10. 2019

Romanje v Fatimo (predvidoma). Dvodnevno, s posebnim

letalom z brniškega letališča. Prijave na Kompasu 01 2006

111.

24. 11. 2019

25. Gala koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani.

28. 11. 2019

Zahvalna sveta maša ob 25-letnici Radia Ognjišče

ob 12.00 na Brezjah. Somaševanje bo vodil ljubljanski

nadškof metropolit Stanislav Zore.

Radijci kot slalomisti med

programskimi vraticami!

Piše: Tadej Sadar

„Halo! ... Je to urednik?“

„Da!“

„Glejte, rada bi vas pohvalila, veliko lepih oddaj imate,

ampak pogrešam cerkvene pesmi in več molitve!“

„Dober dan. Rad vas poslušam, veliko dobrih političnih

oddaj, ampak dajte, poskrbite, da vas bodo poslušali tudi

mladi! Naredite kaj za mlade!“

Nekako tako potekajo pogovori po telefonu, ko vsak torek med

10.00 in 11.00 odpremo številko 01 292 75 46 in vas povabimo,

da svoje pohvale in predloge „vpišete“ v našo „radijsko knjigo“.

Zgornja dva primera nakazujeta, kako težko je zadovoljiti

vse okuse, pa tudi želje in potrebe vseh vas, ki vas imamo radi,

saj ste vendar naši prijatelji. In ker to niso zgolj mrtve črke na

papirju, ampak „živa resnica“, nam je vsakokrat težko, ko kateri

od pobud ne moremo ugoditi na račun druge, saj bi se s tem

odrekli nečemu drugemu. Sami o sebi večkrat rečemo, da smo

kot slalomisti, saj moramo med različnimi željami pogosto kar

vratolomno vijugati: ... izogniti se, ustreči mlajšim, starejšim,

švig, švig, zborovska, narodnozabavna, popevka, duhovna,

švig, švig ...“

„Prihodnje leto večjih sprememb ne bo,“ je bil stavek, ki sem

ga sebi in kolegom ponavljal vse poletje. No, na koncu se je

izkazalo, da jih nekaj vendarle bo - vsebinskih in terminskih.

Najbolj nas je razveselil odgovor Gregorja Čušina, saj se

je zavezal, da bo vse leto pripravljal misel dneva, ki ji bomo

lahko prisluhnili pred zvonjenjem ob 7.00 in 12.00. Nov „stalni

sodelavec“ bo tudi bolniški duhovnik, Miro Šlibar, ki bo enkrat

mesečno pripravljal Katehezo za bolnike. Novi bosta oddaji v

torkovem in četrtkovem popoldnevu. V prvi, ki bo imela naslov

Sol in luč, bomo skušali poiskati kar najbolj pozitivne govorce

z vsega sveta, ki dobro razumejo, zakaj je družba v stanju, v

kakršnem je, in kako v sodelovanju in iskanju smisla najti pot iz

teme. Četrtkovo oddajo smo poimenovali Via positiva (pozitivna

pot), v njej pa bomo gostili podjetja in ljudi, ki so uspeli ne samo

z ekonomskega vidika, ampak tudi z vidika človeškosti, dobrih

odnosov v kolektivu ter v sozvočju s trajnostnim razvojem. V

informativnem programu bo novost oddaja Iz naših krajev, v

kateri boste v soboto ob 8.00 ali v ponovitvi ob 18.30 slišali

kakšno novico prav iz svojega kraja.

To so vsebinske novosti, več pa bo terminskih premikov oddaj.

Torkov večer bo bolj enovit, saj vanj uvrščamo oddaje, ki so

si sorodne. Globinam in oddaji Za več sožitja dodajamo prej

nedeljski oddaji Modrost v očeh in Srečanja ter sobotni oddaji

Družinska kateheza in oddajo z dr. Tadejem Strehovcem.

Oddajama Luč v temi ter Vstani in hodi pa boste lahko

prisluhnili ob nedeljah ob 19.00 menjaje z vnovič uvedeno

oddajo Graditelji in s Klepetom z Metko Klevišar. Torkova

oddaja Cerkev v Sloveniji bo po novem na sporedu v nedeljo

ob 8.00, Mladoskop pa menjaje s Kolokvijem v petek ob 21.00.

Oddaja Mozaik bo pol ure prej, ob 18.00, sledila pa ji bo rubrika

Spominjamo se, ki bo tudi nekoliko daljša.

Tako, nanizal sem nekaj večjih sprememb, ostalo pa si

lahko ogledate v sporedu. Ostanimo povezani!

32 pro december 2018


RADIJSKI PROGRAM

Jutra od ponedeljka do nedelje

5.00 Rožni venec 5.30 Poročila 5.45 Za smeh 5.50 Pričevalci

vere 6.00 Napovednik 6.25 Vreme v živo 6.30 Poročila 6.55

Misli 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim, bam, bom 7.30 Poročila

Ponedeljek

7.50 Spominčice 8.00 Svetovalnica 8.50 Minute za

kmetijstvo in podeželje 9.00 Poročila 9.30 Iz Betanije 10.00

Poročila 10.15 Kulturni utrinki 11.00 Poročila 11.15 Šport

11.55 Misli 12.00 Zvonjenje, molitev po namenu 12.12 PRO

12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.55 Za smeh 13.00

Radijsko okno 14.00 Poročila 15.00 Utrip dneva 15.30

Osmrtnice, obvestila, Kulturni namig 16.00 Spominčice

17.00 Poročila 17.02 Spoznanje več, predsodek manj 18.00

Mozaik dneva 18.50 Spominjamo se 19.00 Sveta maša

19.40 Radio Vatikan 20.00 PRO 21.00 Pevci zapojte

Ponovitve: 22.00 Kmetijska oddaja 23.00 Svetovalnica

24.00 Slovencem po svetu 2.00 Moja zgodba 3.20 Šport

4.25 Kulturni utrinki 4.40 Radio Vatikan

Torek

7.50 Pesem z zgodbo 8.00 Svetovalnica 8.50 Minute za

kmetijstvo in podeželje 9.00 Poročila 9.30 Zakladi naše

dediščine 10.00 Poročila 10.15 Kulturni utrinki 11.00 Poročila

11.55 Misli 12.00 Zvonjenje, molitev po namenu 12.12 PRO

12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.55 Za smeh 13.00

Klepetalnica 14.00 Poročila 14.30 Naš pogled 15.00 Utrip

dneva 15.30 Osmrtnice, obvestila, Kulturni namig 16.00

Pesem z zgodbo 17.00 Poročila 17.02 Sol in luč 18.00 Mozaik

dneva 18.30 Naš pogled – ponovitev 18.50 Spominjamo se

19.00 Sveta maša 19.40 Radio Vatikan 20.00 1. Družinska

kateheza, 2. Globine, 3. Srečanja, 4. Za več sožitja / Modrost

v očeh 5. Glas za življenje 21.00 Od slike do besede

Ponovitve: 22.00 Spoznanje več ... 23.00 Svetovalnica

24.00 PRO 2.00 Pevci zapojte 3.20 Šport 4.25 Kulturni

utrinki 4.40 Radio Vatikan

Sreda

7.50 Spominčice 8.00 Svetovalnica 8.50 Minute za

kmetijstvo in podeželje 9.00 Poročila 9.30 Iz Betanije

10.00 Poročila 10.15 Kulturni utrinki 11.00 Poročila 11.55

Misli 12.00 Zvonjenje, molitev po namenu 12.12 PRO

12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.55 Za smeh 14.00

Poročila 14.30 Časnik.si 15.00 Utrip dneva 15.30 Osmrtnice,

obvestila, Kulturni namig 16.00 Spominčice 17.00 Poročila

17.02 Pogovor o … 18.00 Mozaik dneva 18.50 Spominjamo

se 19.00 Sveta maša 20.00 „A štekaš?"- mladinski večer, 5.

Ritem srca XXL 21.30 Ritem srca

Ponovitve: 22.00 Kolokvij / Mladoskop 23.00 Svetovalnica

23.30 Radio Vatikan 24.00 Torkov večer 2.00 Od slike do

besede 4.25 Kulturni utrinki 4.40 Radio Vatikan

Četrtek

7.50 Pesem z zgodbo 8.00 Svetovalnica 8.50 Minute za

kmetijstvo in podeželje 9.00 Poročila 9.30 Ni meje za dobre

ideje 10.00 Poročila 10.15 Kulturni utrinki 11.00 Poročila

11.55 Misli 12.00 Zvonjenje, molitev po namenu 12.12 PRO

12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.55 Za smeh 13.00

Klepetalnica 14.00 Poročila 14.30 Iz Družine 15.00 Utrip

dneva 15.30 Osmrtnice, obvestila, Kulturni namig 16.00

Pesem z zgodbo 17.00 Poročila 17.02 Via positiva 18.00

Mozaik dneva 18.50 Spominjamo se 19.00 Sveta maša

19.40 Radio Vatikan 20.00 Ob radijskem ognjišču 21.40

Radijski roman

Ponovitve: 22.00 Pogovor o … 23.00 Svetovalnica 24.00

Via positiva 3.20 „A štekaš?“ 4.25 Kulturni utrinki 4.40

Radio Vatikan

Petek

7.50 Uspešnice vaše in naše mladosti 8.00 Svetovalnica

8.50 Minute za kmetijstvo in podeželje 9.00 Poročila 9.30 Iz

Betanije 10.00 Poročila 10.15 Kulturni utrinki 11.00 Poročila

11.15 Šport 11.55 Misli 12.00 Zvonjenje, molitev po namenu

12.12 PRO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.55 Za

smeh 13.00 Vabilo na pot 14.00 Poročila 14.30 Komentar

tedna 15.00 Utrip dneva 15.30 Osmrtnice, obvestila, Kulturni

namig 16.00 Uspešnice vaše in naše mladosti 17.00 Poročila

17.02 Doživetja narave 18.00 Mozaik dneva 18.30 Komentar

tedna - ponovitev 18.50 Spominjamo se 19.00 Sveta maša

19.40 Radio Vatikan 20.00 Petkov večer 21.00 Kolokvij /

Mladoskop

Ponovitve: 22.00 Sol in luč 23.00 Svetovalnica 24.00 Ob

radijskem ognjišču 2.00 O klasiki drugače 3.20 Šport 4.25

Kulturni utrinki 4.40 Radio Vatikan

Sobota

7.50 Pojte Gospodu vsi 8.00 Iz naših krajev 9.00 Sobotna

iskrica 11.00 Za življenje 11.55 Misli 12.00 Zvonjenje, molitev

po namenu 12.12 Voščimo PRO 12.30 Poročila, osmrtnice,

obvestila 12.55 Za smeh 13.00 Voščila 15.00 Utrip dneva

15.30 Osmrtnice, obvestila, Kulturni namig 16.00 Pojte

Gospodu vsi 17.00 Poročila 17.02 Naš gost 18.30 Iz naših

krajev - ponovitev 18.50 Spominjamo se 19.00 Sobotni

duhovni večer 19.40 Radio Vatikan 20.00 Sobotni duhovni

večer

Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Doživetja narave 24.00

1. Graditelji, 2. Luč v temi, 3. Klepet z Metko Klevišar 4.

Vstani in hodi, 5. Graditelji 1.00 Sobotni duhovni večer 4.15

Radijski roman 4.40 Radio Vatikan

Nedelja

6.50 Duhovni nagovor 7.50 Pojte Gospodu 8.00 Utrip Cerkve

v Sloveniji 8.45 Pojdite in učite 9.00 Iz življenja vesoljne

Cerkve 10.00 Sveta maša 11.00 Kmetijska oddaja 11.50

Duhovni nagovor 12.00 Zvonjenje, molitev po namenu 12.12

PRO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.55 Za smeh

13.00 Voščila 15.00 Utrip dneva 15.30 Osmrtnice, obvestila,

Kulturni namig 16.00 Pojte Gospodu 17.00 Poročila 17.02

Slovencem po svetu in domovini 18.30 Karitas / Gradimo

odprto družbo 18.50 Spominjamo se 19.00 1. Graditelji, 2.

Luč v temi, 3. Klepet z Metko Klevišar 4. Vstani in hodi, 5.

Graditelji 19.40 Radio Vatikan 20.00 Moja zgodba 21.00 O

klasiki drugače

Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Utrip Cerkve v Sloveniji

23.45 Pojdite in učite 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 1.00

Karitas / Gradimo odprto družbo 3.20 Petkov večer 4.40

Radio Vatikan

pro december 2018

33


Babice in dedki,

ki ljubijo preveč

Piše: Marko Juhant

Babičin gugalnik in

dedkova delovna miza

Ob navdušenju nad vnukinjami in vnuki

nas zanesejo čustva v odzive in dejanja,

ki se zdijo staršem otrok že malo

pretirana.

Kaj je tisto, kar zmoti in imajo

„tamladi“ kar prav, če jim pade v

oči? Če nenehno nadzirate igro in

življenje z nekimi nasveti, pravili,

omejitvami. Pa čeprav to počnete, da

bo red, da se otroku ne bo kaj zgodilo,

da ne bo naredil škode in podobno.

Tako otrok ne more ničesar narediti

po svoje, preveriti, poskusiti. Ne pride

do lastnih spoznanj.

Ko redno skrbite za dejavnosti,

da otroku zapolnite urnik. Sam si

ne zna zapolniti časa in zato vi v

celoti prevzamete odgovornost, da

ubogemu otroku ne bo dolgčas.

Čeprav je otrok iskreno priznal

prekršek, dobi enak ukrep, kot če bi

ga zatajil. Kazen uvajate kot nekaj,

kar naj bi rigorozno delovalo samo po

sebi, ne upoštevate kategorije milosti

in odpuščanja.

Morda otroka nenehno opozarjate,

naj pazi nase, naj se izogiba

neznanim stvarem, vsem tveganjem.

Niti na domačem dvorišču ne

sme stopiti v škornjih v lužo, ker bi se

lahko zmočil. Otrok ne ve, da je dno

stare luže spolzko, ne čuti, da je voda

topla ali ledena, in ne ve, ali ga tanek

led drži ali ne.

Nenehno zavračanje otrokovih

ustvarjalnih pobud, njihovo ocenjevanje

in kritiziranje otroka odvrne od

ustvarjalnosti. Bodite pozorni na prvi

odziv, ko otrok kaj predlaga.

Še ko govori, razlaga, v vas

že odzvanja „Ne!“ ali mogoče „Ja,

ampak …“?

Ali skušate otroka zaposliti in

zapolniti njegovo življenje z velikim

številom predmetov, z igračami, s

telefonom, televizijo, z računalnikom?

Mogoče otroka odvračate od

raziskovanja okolice zaradi strahu,

da bo povzročil kakšne težave, se

poškodoval ali celo umazal.

V veliki ljubezni otroke tudi

označujete, jim dajete nalepke s

stavki, kot so: „Ti si že velik fant, ti bi

moral že vedeti, da se tega ne sme!“ ali

„Punčke ne govorijo tako grdo!“

Primerjanje s slabimi zgledi je še

vedno kar pogosta težava: „Točno tak

si kot sosedov Tine! A veš, da je že dva

tedna v vzgojnem zavodu?“

Mogoče otroka preveč zadržujete

doma, mogoče mu ves čas z enim

očesom sledite in ga nadzorujete. To

težavo ima tudi mnogo staršev, ne le

starih staršev!

Če imate to težavo, se je lotite

sistematično – otroka pošiljajte zdaj

po to, zdaj po ono, da se navadi. In vi

se boste navadili, da ga ne morete ves

čas opazovati.

Kar brez panike! Ko boste

naslednjič hoteli storiti ali reči nekaj,

kar storite vedno, pa veste ali slutite,

da ni prav, se samo ustavite.

Počakajte in vse se bo odvilo

drugače.

Okoliščina, ki otežuje vzgojo, je lahko

tudi dejstvo, da je to morda edina

vnukinja ali edini vnuk (po spolu), ali pa

to, da je sploh prvi vnuk do sedaj.

Vanj stari starši projicirajo vso

svojo ljubezen, skrb, želje in sanje.

Pogosto tudi vsebino denarnice.

Ob tem imajo starši kaj malo

možnosti, da bo vzgoja potekala

uspešno.

Otrok je nagrajevan za vsako

malenkost in izgubi občutek, da mora

delati sam po sebi, da nagrade niso

plačilo za recimo dnevno delo za šolo.

V slepi ljubezni stari starši sklenejo

nov cikel pogajanj: „Veš kaj, Matiček, ti

pridno hodi v šolo, midva ti bova pa

kupila tisti avto na baterije!“

Za darila takega ranga morata

babica in dedek dobiti predhodno

privoljenje staršev.

Treba je določiti, kdaj, zakaj, kako

in kaj hočeta s tem dragim darilom

sporočiti.

Obstajajo darila, s katerimi

ne delate škode.

To so drobna darila iz ljubezni,

ki nimajo skoraj nikakršne cene,

imajo pa veliko čustveno vrednost za

otroka, prav zato, ker jih je dobil od

babice ali dedka.

To je lahko korenčkov piškot, ki

ga ima vnuk tako zelo rad, lahko sta

dve sladki jagodi ali prvo kislo-sladko

komaj dovolj zrelo jabolko z drevesa.

Kapica za najbolj ljubljenega

medveda.

Prve redkvice, ki sta jih z otrokom

posejala skupaj. Kakšno darilo! Pribor

za izdelavo okraskov, ki je danes tako

moderen; vrečka elastik.

Krilce za dekličino punčko,

narejeno iz končno zamenjane zavese.

Škatlica perlic, ki jih nekaj našijeta na

dekletovo puščico.

Od dedka lahko fantje prejmejo

pest žebljev in tri ali štiri deščice – če

so kladivo in klešče že doma.

Trije metri barvne vrvice, ki se ne

pretrga, so lepo darilo.

Ali drobna igrača za urjenje

spretnosti, ki jo je izdelal dedek po

podobi tistih iz svoje mladosti.

Darilo smo čez čas prejeli prav vsi.

Dedek nam je razkril skrivnost, kako se

nabrusi nož, da je res oster.

Še danes točno tako brusim nože.

34 pro december 2018


pro december 2018

35


foto: Matjaž Rušt

Aleksander Mežek

praznuje 70 let

Glasba je najboljše sredstvo,

da prebavimo čas.

(Auden Graft)

Z Aleksandrom Mežkom se nisva srečala že nekaj let, mislim, da nazadnje

poleti leta 2013, ko smo ga gostili v Petkovem zabavnem večeru. Kar težko mi

gre z jezika „gospod“, a v teh letih je zares postal gospod, vendar še vedno

z isto melodijo glasu, ki se ni postarala. Aleksander je eden izmed glasbenih

ustvarjalcev, čigar skladbe imamo Slovenci, se zdi, vgrajene v svoj DNK.

Siva pot, Julija, Ajda pa znova cveti, Podarjeno srcu, Vremenska napoved …

Preveč jih je, da bi jih naštevali, preveč znane so, da bi jih ne poznali.

Piše: Jure Sešek

Takole pravi sam: „Svojo kariero bi lahko poimenoval

'Zgodba dveh dežel'. Odraščal sem v alpskem

kotičku Slovenije, kjer sem se nadihal naravnih lepot

dežele in bogate ljudske folklore. Ljubezen do glasbe

me je peljala v Veliko Britanijo, kjer sem našel prijatelje in

občinstvo. Ugajala jim je zmes slovanskega srca in zahodne

kultiviranosti. Slovenije nisem nikoli zares zapustil. Razširil

sem si prostor, da bi s tem pridobil bolj izostren čut za svoj

lasten ustvarjalni izraz. Pot ni bila lahka, sem pa vesel, da

sem gradil mostove med deželama, ki sta mi pri srcu. Med

tisto, ki mi je dala življenje, in tisto, ki me je sprejela kot

prijatelja.“

V radijskem intervjuju v našem „Petkovem večeru“ je

Aleksander ob praznovanju sedemdesetega rojstnega dne

razmišljal o svoji poti, delu, življenju, ustvarjanju, bolezni …

„S svojimi skladbami se pogovarjam

in spoznavam, da še vedno

verjamem v tisto, kar sem

takrat napisal.“

Siva pot, vodi me ...

„Kot mlad si nisem znal predstavljati, kaj pomeni biti del

glasbenega sveta, kako je biti ujet vanj. Skladbe iz svojega

zgodnjega obdobja danes izvajam povsem drugače kot

takrat. Upam, da poslušalci slišijo, da je moj pogled na

skladbe dozorel. Vedno znova se sprašujem, ali razumem

„tistega fanta“, ki je pri sedemnajstih ustvaril pesem Ajda

pa znova cveti. Občutki, ki sem jih takrat prelival v kitice

in melodijo so zoreli z menoj. Pa vendar ostajajo mladi. S

svojimi skladbami se pogovarjam in spoznavam, da še vedno

verjamem v tisto, kar sem takrat napisal. Pri vseh teh mislih

je odločilno, da si avtor del, da ne gre le za interpretacijo,

ko ne poznaš osebnega ozadja občutka, to je pač znano le

avtorju.“

V Žiro'n'c' na skedn'u se je igrala ...

„Pred časom sem šel v Žirovnici mimo šole. Na robu ceste

so sedeli mladi, igrali kitaro in prepevali pesem Siva pot.

Kako lep občutek, ko se nihče več ne sprašuje, kdo je pesem

napisal. Najlepše je, ko tvoje delo postane pesem tistega, ki

36 pro maj 2018


Mežkova zgodba je zgodba

slovenskega najstnika, ki si na

začetku šestdesetih let v vaški

kinodvorani ogleda filmsko

uspešnico takrat najbolj

popularnih britanskih rock ‘n’

roll zvezdnikov Cliffa Richarda

in skupine The Shadows z

naslovom‘The Young Ones’

in se navduši nad igranjem

kitare, petjem in pisanjem

pesmi. Štiri leta kasneje sreča

svojega idola v Zagrebu, še

štiri leta za tem pa se začne

njuno glasbeno sodelovanje,

ki še vedno traja.

Starodavni London

in nadebudni

Aleksander leta 1972.

„S Cliffom Richardom

sva se spoznala že

leta 1967 v Zagrebu.

Bil je pravi čudež, da

so me res poklicali in

povabili v London, v

velemesto, ki je bilo

za fanta iz Žirovnice

nekaj povsem novega.

Mladi danes ne

morejo razumeti, kako

drugačen svet je bil

London takrat zame.“

jo poje, pesem vseh. Vedno znova se počutim počaščenega,

ko spoznavam, da moja dela živijo. Vesel sem, da so tudi

v različnih pesmaricah v Angliji in Ameriki. Tam se veliko

hitreje izgubi sled minulih časov, utrip vedno krojijo nova

glasba in mladi glasbeniki, ki šele prihajajo na površje. Jasno

je, da mlade navduši pripoved vrstnikov, pesem tistega, ki

živi njihov čas. Utopija bi bila, da bi se glasbenik moje

generacije boril za prostor med mladino, ki ustvarja danes.

Glasbenik mora biti predvsem iskren, verjeti mora v tisto,

kar igra, zaupati temu, kar pripoveduje.“

Štejem zakrpane dni ...

„S Cliffom Richardom sva se spoznala že leta 1967 v Zagrebu.

Takrat sem hodil v šolo, imel določene glasbene želje in bil

je pravi čudež, da so me po štirih letih res poklicali in me

povabili v London, v velemesto, ki je bilo za fanta iz Žirovnice

nekaj povsem novega. Mladi danes ne morejo razumeti, kako

drugačen svet je bil London takrat zame. Danes mladina

potuje, poti so proste, letalske vozovnice dosegljive. Imel sem

srečo, da so me povabili Angleži, ki so bili odgovorni zame

in mi zagotavljali varnost. Živel sem v angleški družini in

le tam se lahko zares naučiš, kako tečejo stvari v družbi.

V družino se stekajo različne poti; če želiš, se lahko učiš.

Zanimala me je angleška kultura, rad sem spoznaval jezik,

odkrival, kako živeti v drugačni družbi od naše. Angleži se

radi pogovarjajo, marsikaj jih zanima, zelo korektni so. Če

foto: Osebni arhiv Aleksandra Mežka

foto: Osebni arhiv Aleksandra Mežka

sem odgovarjal na njihova vprašanja, so mi radi vračali z

različnimi „skrivnostmi“ svojega življenja. Tako sem lažje

zaživel v novem okolju.“

Slovenija, ti si reka ..

„Moje življenje je imelo „dve plati“. Na angleškem trgu sem

deloval drugače kot doma, kjer so me poznali kot kantavtorja s

kitaro. Med Angleži sem vedno delal z glasbenimi skupinami.

Tam sem bil Alexander John, doma Aleksander Mežek. Vse

do ustvarjanja glasbenega projekta „Podarjeno srcu“ je bilo

tako. Ko sem ustvarjal pesmi za to ploščo, so me prevevala

posebna občutja. Slovenija je v tistih letih stopala na novo

pot, hrepenela po samostojnosti, iskala svojo identiteto.

Iskala jo je moja domovina, iskal sem jo tudi sam, kajti ne

glede na to, kako lepo se počutiš v tuji deželi, še vedno nisi

domačin. Nikoli ne bom Anglež. Drži, na tujo kulturo se

lahko prilagodiš, nemogoče pa je živeti tako, da sam sebi

iskreno rečeš, da povsem sodiš vanjo. Ko sem začel pisati

skladbo Podarjeno srcu, sem spoznal, da se na tako ploščo

ne morem podpisati kot Alexander John. Ni šlo. Odločil sem

se tudi na tujih trgih biti Aleksander Mežek. S to odločitvijo

se je končala moja kariera v Angliji, Alexandra Johna ni

bilo več. Zame je bilo pomembno to, da sem ostal zvest sebi,

prislužil sem si vrnitev tega, kar sem, Slovenec!“

„Glasbenik mora biti predvsem

iskren, verjeti mora v tisto, kar igra,

zaupati temu, kar pripoveduje.“

Ljubezen moje zemlje oživlja v meni vero ...

„Ohraniti slovenščino, slovensko srce je bilo nekaj, čemur

sem vedno želel slediti. Glede na to, da sem bil petinštirideset

let v Angliji, bi se lahko zgodilo, da bi pozabil na izražanje v

maternem jeziku. Vesel sem, da sem imel priložnosti vračati

se domov, vesel, da sem vedno čutil potrebo po ustvarjanju

v jeziku tistih, katerih pisanje občudujem od malega. V

okolici moje Žirovnice je živela vrsta mož, katerih delo me je

zaznamovalo in od katerih korenin se nisem želel oddaljiti.

Pod Ajdno je očitno zemlja, ki je rodovitna po tej plati,

navdušili so me lipa v Vrbi in kamni, na katerih so sedeli

staroste vaške skupnosti. Rad sem sedel na tistih kamnih in

razmišljal o prednikih, ki so načrtovali pot, ki nas je pripeljala

tudi do samostojne države, na katero smo premalo ponosni.

Ne cenimo dovolj tega, kar nam je podarjeno, ne zavedamo

se, kako so nekoč hrepeneli po tem, kar se nam danes zdi

samoumevno. Imeti svojo državo je nekaj posebnega, končno

uresničenega.

Ko sem se pred štirimi leti za vedno vrnil domov, sem

se zavedel, kakšen blagoslov je znova živeti tu, kjer se je

začela moja pot. Živim v hiši, v kateri sem odraščal. Ko

pro maj 2018

37


„Od mladosti se zavedam, da sem

z vsakim dnem bližje koncu, ki mu

nihče ne more uiti. Vsaj tu smo

enakovredni, enkrat jaz, drugič ti.“

pogledam skozi okno, vidim sebe pri trinajstih, petnajstih,

morda šestih letih. Vidim lipo, ki mi je kot otroku dajala

senco. Lepo je biti tam, kjer si doma; imam občutek, da sem

na svojem in lepo se mi zdi, da bom tu zaokrožil svojo pot.“

Skozi okno zrem z željo, da mi krila zrastejo ...

„V moji glasbi je od začetka do danes prisotno duhovno

razmišljanje. Vsako čustvo, ki ga doživim, vsako doživetje

presojam skozi sito duhovnosti. Vedno se trudim odzivati

se na pravi način; vsako besedilo, vsako pesem razumem

tudi kot odgovornost na tem nivoju. Ne želim zavajati ljudi,

ničesar nočem vsiljevati, rad bi bil iskren. V življenju in

svojem delu.“

In če na koncu bomo znal' zapet ...

„Ob vsaki resni bolezni spoznaš, da gre življenje vedno

naprej, tudi takrat, ko si priklenjen na posteljo in utrujen

zaradi bolezni. Vedno se najde tudi pomoč. Ko sem izvedel,

da imam raka, sem bil pripravljen na vse, vključno s

koncem. Ni mogoče, da se soočaš z resno boleznijo, da ti v

bolnici povedo, da ti je preostalo pol leta življenja, ti pa se

ne vprašaš, kaj to pomeni. Ni mogoče! Ko so me sprejeli v

bolnišnico, me je pričakal konzilij, zaupali so mi diagnozo,

kirurg pa mi je rekel: „Hočemo vam rešiti življenje.“ Pogledal

sem ga in mu odgovoril, da je to nemogoče. Lahko mi ga le

podaljša. Sam se že od mladosti zavedam, da sem z vsakim

dnem bližje koncu, ki mu nihče ne more uiti. Vsaj tu smo

enakovredni, enkrat jaz, drugič ti. Bolezen, ki je lahko zelo

huda reč, sem skušal „spustiti skozi sebe“. Nisem se ukvarjal

z njo, nisem je hotel zadrževati v sebi. Ko sem izvedel za

resno diagnozo, sem se vrnil domov in začel pisati, skladati.

„Tečem skozi čas“ je bila ključna plošča, ki mi je, pravzaprav

C

bi lahko rekel, rešila življenje. To ploščo sem začel delati,

ko so mi odkrili raka, ko sem šel skozi kemoterapijo in Mje

Y

CM

bilo vmes nekaj tednov počitka, in sem se odločil, da bom

doma, v Žirovnici, in sem hotel samo počivati. Glasba lepo

vpliva na bolnega človeka, zmore te dvigniti od skrbi, olajša

bolečine, dobro vpliva na zdravje.“

„Ko sem postal dedek, sem začutil,

kako je zrasla veja, kako je iz

debla pognalo nekaj zelenega.“

Srce mi gori kot še nikoli prej ...

„Vem, kaj pomeni imeti otroka. Mislil sem si, da je občutek, ko

ti v naročje položijo vnuka, podoben tistemu, ki te napolni,

ko zreš v svojega otroka. Pa ni tako, drugače je. Ko sem

postal dedek, sam imam najraje besedo „ata“, se mi je zdelo,

da sem začutil, kako je zrasla veja, kako je iz debla pognalo

nekaj zelenega. Lepo je, neznansko lepo! Ko sem postal

oče, sem začutil, da sem odgovoren tudi za duhovno oporo

hčerki, da si moram prizadevati, da tudi duhovno zraste v

dragocenega človeka. To bi rad podelil tudi vnukoma in sem

hvaležen, da mi je bilo dano doživeti vso to lepoto. Dokler

bom zmogel, bom svojim stal ob strani in se zahvaljeval za

dni, ki jih doživljam.“

Pogovoru v celoti lahko prisluhnete tukaj:

http://radio.ognjisce.si/sl/208/utrip/28505/

Rojaki,

mineva leto, v katerem smo bili soočeni tako z

radostmi kot z zahtevnimi preizkušnjami.

Nekateri so in še vedno vztrajajo, da moramo

Slovenci zapustiti hišo, zgrajeno na skali naših

vrednot, in zgraditi novo na pesku. Zato smo

sredi boja za ohranitev našega načina življenja,

slovenske kulture in samobitnosti ter evropske

civilizacije, temelječe na desetih božjih zapovedih

in razsvetljenstvu.

MY

foto: Osebni arhiv Aleksandra Mežka

CY

CMY

K

Praznični čas novega upanja, ki je pred nami, nas

navdaja z novo močjo.

Želimo vam blagoslovljen božič, ponosno

praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter

miru, poguma in dobre volje v letu 2019.

Domača hiša in lepa Gorenjska

38 pro december 2018


OD MARIJE

K MARIJI –

SKOZI SRCE

SLOVENIJE

Deveto radijsko kolesarjenje

skozi Grozdetove kraje

V še temnem in meglenem jutru smo se štirje kolesarji prebijali

skozi prometne zamaške proti Domžalam. Ostalih šest radijcev

je izbralo morda udobnejšo, a v jutranji konici časovno podobno

zahtevno nalogo: pripeljati se (na štirih kolesih in z ostalimi na

strehi) do župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja, ki je bila

določena za začetek devetega radijskega kolesarskega romanja od

Marije k Mariji. Izkušnje iz preteklih let so v obrisih dajale slutiti,

kaj nas v prihodnjih treh dneh čaka. A pred nami so bili neprevoženi

kilometri v kraje, ki jih še nismo obiskali. Vsaj na kolesih ne.

Piše: Blaž Lesnik

Septembrska kolesarjenja Radia

Ognjišče so se rodila iz želje

obuditi tradicijo romanj na mali

šmaren. Obenem na pristen način

tkemo vezi s poslušalci v njihovih

domačih krajih, kamor se pripeljemo

na kolesih. Kolesarjenje je poleg

pešačenja eden najboljših načinov za

neposreden stik s pokrajino in ljudmi.

Seveda so zraven tudi napori, a brez

tega romanje ni pravo. Letošnjega smo

namenili vsem živim in pokojnim

prijateljem Radia Ognjišče ter pripravi

na jubilej našega radia, ki ga bomo

praznovali prihodnje leto.

Blagoslov v domžalski župniji po sveti

maši ob sedmih zjutraj je bil dvojen.

Z obilnim zajtrkom je obnovil telesne

moči, duhovna popotnica župnika

Klemna Svetelja pa je potrdila tudi

naš duhovni namen romanja. Prvi

bolj ravninski kilometri so nas kmalu

pripeljali v moravško občino, do

gradu Tuštanj pa je bilo vendarle

treba malce bolj pritisniti na pedala.

Pa se je splačalo, saj nam je grajska

vrata odprl sam graščak Peter Pirnat s

soprogo. Po prisrčnem sprejemu nam

nista le razkazala bivalnih prostorov z

opremo, temveč se je na koncu graščak,

ki je tudi pevec v zboru Slovenske

filharmonije, poslovil z imenitno

izvedbo Verdijeve Napitnice.

Z zanosom smo potegnili do

moravške podružnične cerkve Marije,

kraljice angelov, kjer nas je že čakal

nov sprejem. Ob župniku Kancijanu

Čižmanu so bili zbrani župljani,

med njimi skupina mladih, pa tudi

90-letna gospa Vida Per, ki je vse prav

lepo po moravško pozdravila in nam

zaupala tudi staro Marijino molitev.

Seveda ni šlo brez mikrofona, ki je

krajše utrinke prenašal v radijski

eter, druge, daljše pogovore, pa smo

shranjevali za kasnejše oddaje. Ob

vrtenju pedal namreč skrb posvečamo

tudi ustvarjanju programa, ki ga

mnogi v tistih dneh spremljajo še bolj

pozorno. Živahno dogajanje vsakič

spremljajo dobrote, ki jih kolesarjem

pripravijo gostitelji, in pa neusmiljeno

pomanjkanje časa, saj so pred nami

novi kilometri in ljudje, ki nas čakajo.

Zato se tudi s tem zapisom še enkrat

zahvaljujemo vsem, ki ste nas sprejeli,

pogostili, in se hkrati opravičujemo,

če se nam je preveč mudilo naprej in

nismo mogli v miru poklepetati.

Ker smo na romanju (in ne tekmovanju), je

izmenjava dobrin celo med vožnjo dovoljena,

pomoč pa dobrodošla.

pro maj 2018

39


Kilometri so bili razporejeni

približno enakomerno: prvi

dan smo prevozili 76 km,

drugi dan 69 km in potem

tretji dan še nekaj malega iz

Krškega do Brestanice.

Spokojen mir in prijetna utrujenost sta nas obdajala na cilju prvega dne v Grozdetovi kapeli. V

oltar so položene njegove relikvije.

Iz Moravč se je začela naša pot

nekam čudno vzpenjati, dihanje je

postajalo hitrejše in glasnejše, kaplje

znoja pa vse obilnejše. Traserja poti

Urša in Izidor se vzponom seveda

nista mogla izogniti, saj smo morali

prečkati Posavsko hribovje. Čez

estitka_MilanZver_december2018_2_NOV1.pdf 1 3. 12. 2018 15:15:19

„zasavski Triglav“ sicer ni bilo treba,

na 645 m nadmorske višine smo se pa

vendarle vzpeli, in sicer do točke, ki

so jo geodeti določili kot geometrično

središče Slovenije - GEOSS. Na tej

točki težišča smo doživeli razigran

sprejem z veliko ljubezni, ki naj bi

se iz srca širila na vse strani naše

dežele. Pobudo Zvonka Kolenca smo

vzeli zares in ji sledili kar takoj: v

našo redno opoldansko molitev smo

skupaj z vaškim župnikom Ivanom

Trnovcem vključili poslušalce iz vse

Slovenije. Spust skozi Vače, zibelko

železnodobne kulture, če sklepamo

po bogatih najdbah, je vključeval

obvezen postanek v mogočni cerkvi sv.

Andreja s steklenim božjim grobom

iz leta 1864, ki ob prižigu luči (nekoč

sveč) zasije v vsej svoji barvitosti.

Spoštovane državljanke, cenjeni državljani!

Leto, ki se počasi poslavlja, je bilo radodarno. S

ponosom lahko povem, da je bila po našem sorojaku

dr. Jožetu Pučniku poimenovana ena od prestižnih

konferenčnih dvoran v Evropskem parlamentu. Tudi

drugi naši sorojaki; športniki, umetniki, podjetniki,

znanstveniki in kuharski mojstri nas navdušujejo z

uspehi, ki jih dosegajo doma in po svetu. Naravne

danosti Slovenije so vedno bolj pogosto prepoznane

kot izjemen dragulj na zemljevidu sveta. Radostno

praznujmo svoje uspehe in se veselimo danosti!

Čeprav so Slovenijo v tem letu zaznamovale tudi

številne nepravilnosti in krivice, naj nas prihajajoči

državni praznik samostojnosti in enotnosti še posebej

spodbudi, da bomo kot aktivni državljani skupaj

oblikovali boljšo prihodnost za vsakega posameznika.

Ob prazniku dneva samostojnosti in enotnosti vam

iskreno čestitam, ob bližajočih se praznikih pa

voščim miren in blagoslovljen božič ter veliko

navdiha, volje in poguma za doseganje

astavljenih ciljev v novem letu.

dr. Milan Zver, evropski poslanec

40 pro maj 2018


Ko se je kolesarsko romanje nagnilo

v zgodnje popoldne prvega dne, smo

prevozili široko Savo in se znašli v

Litiji. Župnik Jože Tomšič je predstavil

župnijsko cerkev sv. Nikolaja, v kateri

izstopata čudovita mozaik in križev

pot p. Ivana Rupnika. Po izvrstnem

kosilu k sreči ni bilo daleč do sosednje

občine z arhitekturnim biserom, ki v

oči pade že od daleč (milijon opek,

rdeča barva in velikost): župnijska

cerkev sv. Martina v Šmartnem pri

Litiji je prava dominanta v prostoru.

Srečanje z župnikom Janezom

Kvaternikom in farani, oglašanje v

eter in že nadaljujemo pot čez mehke

dolenjske gričke ... Kolesarski števci

kažejo, da nekaj deset kilometrov pač

že imamo v nogah, a glava dojema

drugače. Prijetni vtisi srečanj z ljudmi

se množijo, pokrajina se iz klančka v

klanec spreminja ...

Na mestu mučenja in smrti bl. Alojzija

Grozdeta

Letošnje kolesarjenje nas

je vodilo po zelo razgibani

pokrajini. Prevozili smo

Posavsko hribovje,

dvakrat prečkali Savo, se

navduševali nad mehkimi

dolenjskimi griči ...

Dneva pa sploh še ni konec. Čez

Polšnik, kjer se je vredno ustaviti v

razstavnem salonu Mizarstva Kos,

saj skozi izdelke pripoveduje zgodbe

kar 28 poklicev, smo se nekateri

povzpeli z lastnimi močmi, drugim

je bilo brcanje v klanec prihranjeno, a

spust do Gabrovke je bil spet skupen.

Tik pred sv. mašo nas je v župnišču

prijazno pogostil župnik Stanislav

Škufca mlajši. Dan se je prevešal v

večer, ko smo odmerjali zadnje moči:

finiš je bil tak, kot se spodobi. Kljub

letom, ki se vsem pridno nabirajo,

smo tako ali drugače zmogli zadnji

pošten zalogaj, pot do romarskega

središča novomeške škofije. Čudovita

Marijina cerkev na vrhu Zaplaškega

hriba je v toplem septembrskem

večeru samevala in naš gostitelj župnik

Marko Japelj jo je prijetno utrujenim

kolesarskim romarjem razkazal, še

preden smo popadali k počitku.

Pred župnijsko cerkvijo v Šentrupertu je bilo

že v dopoldnevu veselo. S harmoniko in

simpatičnim nasmehom nas je pričakala Teja

Podlogar.

Marijino svetišče na Zaplazu je maja

leta 2011 sprejelo relikvije blaženega

Alojzija Grozdeta, ki zdaj počivajo v

oltarju stranske kapele. Z Grozdetovo

zgodbo je bil povezan začetek drugega

kolesarskega dne, saj smo se po

jutranji maši in zajtrku na Zaplazu

spustili do mesta, kjer so leta 1943 ob

potoku Vejeršca našli njegovo truplo.

V molitvi smo božjemu usmiljenju

priporočili vse žrtve in svojce med- in

povojnega nasilja pa tudi tiste, ki so

pri njem sodelovali.

Zaradi romanj na kraj mučeniške

smrti blaženega Grozdeta pride tudi v

Mirno vedno več ljudi. Župnik Robert

Hladnik je pred gotsko cerkvijo Sv.

Janez Krstnika povedal: „Grozdetov

duh tu živi in Bog vedno najde pota do

ljudi.“

Grički, toplarji, vinska trta, nekaj

vzponov in že smo v Šentrupertu

z eno najlepših gotskih cerkva v

pro maj 2018

41


Srečanje prijateljev in poslušalcev se je začelo s sveto mašo v polni baziliki Marije Lurške. Somaševanje je vodil nadškof Marjan Turnšek.

Sloveniji. Župnik Jakob Trček nas

je po prijaznem sprejemu z zvoki

frajtonarice usmeril proti Mokronogu,

kjer nas je čakalo kosilo, po njem pa

smo se peš povzpeli še do več stoletij

starega Marijinega romarskega

središča. Župnik Klavdio Peterca nam

je prijazno razkazal romarsko cerkev

s Svetimi stopnicami in pet kapelic

Marijinih žalosti. Res je danes malo

tako mirnih in nedotaknjenih krajev,

ki odsevajo duhovno moč preteklih

stoletij.

Napoved ploh in neviht nas ni

odvrnila od nadaljevanja. Kako bi

odnehali, Žalostna gora se je kopala v

soncu, z njenega vrha pa se je pogled

razprostrl vse tja do Sevnice, od koder

ni več daleč do Krškega, cilja našega

drugega dne. Seveda pa so bili vmes

posejani še postanki, brez katerih pač

Proti koncu drugega dne smo imeli že toliko

poguma, da smo si upali pozirati s člani

sevniškega kolesarskega društva.

na takšnem romanju ne gre. Pravim

kolesarjem bi takšni postanki najbrž

odvzeli vse veselje, saj si človek še

dobro ne pretegne nog, pa je tu že nov

sprejem. A tokrat smo na radijskem

romanju, zato je ritem drugačen.

Kljub temu so nas v Tržišču, kjer je

bil krščen bl. Grozde, poleg župnika

Jožeta Koheka in župljanov pričakali

člani sevniškega kolesarskega društva,

povečini s specialkami, in v njihovem

zavetrju je tistih nekaj kilometrov

do Boštanja kljub nekaj dežnim

kapljam zletelo mimo kot bi mignil.

V pogovoru z župnikom Fonzijem

Žibertom smo izvedeli, da je v župniji

veliko mladih sodelavcev, in sledovi

minulega oratorija so to potrjevali.

Na nebu so se nabirali črni oblaki, a

po spustu v Sevnico so nam kolesarji

pripravili še presenečenje: pripeljali

so nas do kolesarske trgovine s

čisto posebnim kolesom – zanimiva

izkušnja. Melanijina torta je bila

sladka tudi v nalivu in bliskanju,

salezijanska župnija sv. Nikolaja

v Sevnici pa pravšnje zavetje pred

neurjem. Vse do septembra so v

salezijanskem mladinskem centru

skrbeli za počitniško varstvo, nam je

zaupal župnik Jože Brečko. Vsekakor

si velja vzeti čas za ogled Sevnice in

okolice, a med pogovorom in javljanji

v oddajo Doživetja narave je dež

ponehal in čas je bil za zadnjo etapo

do Krškega. Ob prijaznem gostoljubju

krškega župnika Alfonza Grojzdka

bi lahko pogovor o kraju in njegovi

zgodovini potegnili še dolgo v noč, a

nekaj utrujenosti se je v celem dnevu

vendarle nabralo. Misel na posteljo je

bila vsem dovolj blizu, da smo se po

logističnih ovinkih, ki so vključevali

pripravo na naslednji dan, vendarle

hitro razporedili in odpravili k

počitku.

Zaključek našega romanja je bil,

kot že vrsto let poprej, združen s

prisrčnim srečanjem naših prijateljev

in poslušalcev, tokrat v sodelovanju

z župnikom Jožetom Špesom.

Največje posavske cerkve in ene

izmed sedmih bazilik v Sloveniji se je

zaradi zgodovine njene gradnje prijel

vzdevek Slovenski Lurd.

Misli nadškofa Marijana Turnška so

bile povezane z življenjem, saj smo

praznovali Marijino rojstvo, rojstni

dan pa nas vedno vabi k zahvali za

življenje. Mi smo potovali od Marije k

Mariji in nadškof je na kratko povzel

duhovni pomen našega romanja.

Kolesarji romarji smo skupaj izrazili

hvaležnost za vsakega od prevoženih

150 kilometrov, za vsak stisk roke,

prijazen in spodbuden nasmeh ali

besedo na poti in za vse dobrote, ki

ste jih pripravili prijazni domačini.

HVALA!

42 pro maj 2018


Mir je že na mizi sveta!

130 romarjev na grobu sv. p. Pija in sv. Frančiška molilo za domovino

Radio Ognjišče in agencija Aritours sta od 24. do 27. maja 2018 pripravila romanje v Italijo v Assisi in San

Giovanni Rotondo, obiskali pa smo tudi Monte Sant'Angelo in Ortono. 130 romarjev z vseh koncev Slovenije

sta duhovno spodbujala glavni urednik radia msgr. Franci Trstenjak in vikar za Slovence v goriški škofiji

Karlo Bolčina. Večine romarjev sta se dotaknili preprostost sv. Frančiška in svetost sv. p. Pija.

Piše in fotografira: Alen Salihović

Romanje smo začeli na grobu sv. Frančiška v Assisiju,

kjer nas je sprejel Slovenec p. Janez Šamperl. O tem,

ali je sporočilo tega svetnika živo danes, je povedal:

„Mir vam dam in svoj mir vam dajem, nam pravi Gospod in

pri vsaki maši to slišimo. Mir je torej že na mizi sveta, samo

mi smo tisti, ki raje vzamemo meč!“ Sicer pa nas je med

sveto mašo nagovoril Bolčina. Dejal je, da so slaviti Očeta,

biti ponižni in hvaliti tri vrline, ki bi jih morali kristjani

vedno postavljati v ospredje. „Hvaliti se s križem pomeni

biti odpuščajoč, kakor Kristus. Smo sposobni odpustiti?“ V

Assisiju smo se ustavili še pri sveti Klari in v lepi, mogočni

cerkvi, kjer se nahaja Porcijunkula, Frančiškov najljubši

prostor, kjer je največ molil in premišljeval.

Drugi dan nas je pot najprej peljala v Monte Sant'Angelo,

ki velja za glavno svetišče svetega Mihaela, od koder se je

njegovo češčenje razširilo po vsej Evropi. Bazilika, zgrajena

nad to votlino, je bila pomembna točka za romarje in

križarje, ki so iz severne Italije potovali v Sveto deželo.

„Naj se tudi v nas prebudi vest, da ne moremo in ne smemo

vztrajati v svojih grehih, ampak jih je potrebno zapustiti

in živeti v svobodi Božjih otrok,“ je v pridigi dejal msgr.

Trstenjak ter jo sklenil z molitvijo k nadangelu Mihaelu:

„Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju, bodi nam v pomoč

zoper zlobnost in zalezovanje hudega duha.“

Sveti nadangel Mihael,

brani nas v boju, bodi nam

v pomoč zoper zlobnost in

zalezovanje hudega duha!

Assisi je mesto miru, ki nas vedno vabi k molitvi za mir

v svetu.

Večer smo preživeli pri p. Piju. Skoraj vse življenje je nosil

stigme - znamenja Kristusovih ran - in je bil izredno

priljubljen spovednik. „Najbrž smem v imenu vseh nas

reči, da smo tudi mi nekje v daljavi slišali svetnikovo vabilo

„Pridite na moj grob“ in smo se zato odločili, da poromamo,

in to v želji in upanju, da nam bo sveti pater Pij pomagal v

naših stiskah in potrebah, da bo posredoval za nas pri Bogu,“

je v pridigi poudaril msgr. Trstenjak.

Mnoge je pri p. Piju nagovoril svetnikov grob v kripti

nove moderne cerkve, ki ga je skupaj s hodnikom z

veličastnimi mozaiki obogatil naš rojak jezuit p. Marko

Ivan Rupnik. „To so bili nepozabni štirje dnevi, pika na

i pa so bili mozaiki našega velika rojaka Marka Ivana

Rupnika,“ je dejal romar Vojko, Marija pa je dodala: „Zelo

me je pretresla veličina p. Pija z njegovim trpljenjem, pri

bratu Frančišku pa njegovo bratstvo.“ Številni romarji so

povedali, da so v luči bližajočih se državnozborskih volitev

molili in prosili tudi za domovino.

Romanje smo sklenili v nedeljo v Ortoni, ki je cilj

priljubljene romarske poti sv. Tomaža apostola (Cammino

di San Tommaso), katere začetek je sicer v Rimu. V

tamkajšnji baziliki hranijo svetnikove relikvije. „Sestre in

bratje, želim vam, da bi postal vsak izmed nas eno telo v treh

razsežnostih. Odnos do Boga, odnos do bližnjega, odnos do

sebe,“ je v luči praznika sv. Trojice ob sklepu romanja dejal

Karlo Bolčina.

foto: Lachlan Gowen

44 pro maj 2018


Po lepi

modri Donavi

Radio Ognjišče in agencija Aritours sta od

14. do 16. septembra 2018 pripravila potovanje

„Po lepi modri Donavi“. Trije avtobusi izletnikov

smo obiskali Dunaj, Linz, St. Florian, Melk in

Krems, za duhovno vodstvo pa je poskrbel glavni

urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak.

Piše in fotografira: Alen Salihović

Prvi dan je bil namenjen ogledu avguštinskega

samostana St. Florian, ki sodi med največje bisere

avstrijskega baroka in velja za center kulturnega

dogajanja Gornje Avstrije. Tukaj je deloval in je danes tudi

pokopan slavni skladatelj Anton Bruckner. Ogledali smo

si čudovito samostansko baziliko, katere največji zaklad so

Brucknerjeve orgle, največje cerkvene orgle Avstrije. Sveto

mašo je daroval in zbrane nagovoril glavni urednik Radia

Ognjišče msgr. Franci Trstenjak.

Pot smo nadaljevali do glavnega mesta Gornje

Avstrije Linz. Staro mestno jedro očara s pomembnimi

renesančnimi zgradbami, med katerimi izstopata deželna

hiša in stara mestna hiša s svojim ličnim arkadnim

dvoriščem. Cerkev sv. Martina, del katere izhaja iz leta 788,

je izvorno najstarejša ohranjena cerkev v Avstriji; skupaj

z novo katedralo je največja cerkev v državi. Nato smo

se z osrednjega trga z najbolj strmo adhezijsko železnico

Evrope vzpeli na hrib Pöstlingberg, ki velja za eno glavnih

znamenitosti mesta. Na hribu kraljuje mogočna baročna

bazilika.

Drugi dan smo začeli z ogledom benediktinske opatije

Melk, ki kraljuje na skalnatem pobočju nad Donavo in

slovi kot najpomembnejša stvaritev avstrijske baročne

umetnosti. Sveta maša je bila v čudoviti baročni cerkvi,

zbrane pa je nagovoril odgovorni urednik Radia Ognjišče

Tadej Sadar.

Po maši smo se z ladjo popeljali po Donavi skozi

Wachau, največje vinorodno območje Avstrije. Med vožnjo

smo občudovali vinograde, slikovite vasi, razvaline nekoč

slavnih trdnjav ... Ladjo smo zapustili v Kremsu, kjer sta

doma tudi dobra hrana in odlično vino.

Zadnji dan je bil v znamenju cesarskega Dunaja. V

eni najlepših svetovnih prestolnic se na vsakem koraku

srečujemo z bogato zapuščino preteklosti. Naprej smo

obiskali cesarski dvorec Schönbrunn, ogled pa nadaljevali

z vožnjo po znamenitem „Ringu“. Nato smo se sprehodili

mimo gradu Hofburg, po starem mestnem središču mimo

cerkve sv. Petra ter po Grabnu, z znamenitim kužnim

znamenjem, sprehod pa zaključili pri katedrali sv. Štefana,

največji arhitekturni znamenitosti mesta, ki velja za eno

najpomembnejših gotskih stavb v Evropi.

Za konec romarskega popotovanja smo se zapeljali do

cerkve na Steinhofu, ki je simbol napredka mesta ob

prehodu stoletja - mojstrovina slavnega arhitekta Otta

Wagnerja, pri katerem se je učil tudi naš Plečnik. Zbrane

je med mašo nagovoril urednik msgr. Franci Trstenjak.

Pred daleč naokrog najbolj znanim baročnim dvorcem

pro maj 2018

45


Poromali smo v Fatimo

Od 20. do 21. oktobra 2018 smo v sodelovanju s Kompasom pripravili

tradicionalno romanje v Fatimo pod duhovnim vodstvom upokojenega

koprskega škofa Metoda Piriha.

Piše: Franci Trstenjak

Foto: Izidor Šček

Zaradi tehničnih težav letala smo romarski program

nekoliko prilagodili. Po pristanku nas je čakalo še

200 km poti do Fatime, med vožnjo pa smo poslušali

posebno radijsko oddajo o fatimskih prikazovanjih in

sporočilih ter molili rožni venec.

Najprej smo se podali do kapele Jezusovega vstajenja,

kjer smo obhajali sveto evharistijo na čast Fatimski Mariji.

S škofom Metodom smo somaševali trije duhovniki. Med

svojim mašnim govorom je povedal tudi naslednje besede:

„Ko poslušamo, beremo ali razmišljamo, kako se je Marija

prikazala trem pastirčkom tukaj v Fatimi pred sto leti, se

morda marsikoga polasti zavist, češ, zakaj pa nam ni bila

dana ta milost in sreča. Sveto pismo nas vabi k veri: Blagor

tistim, ki niso videli, pa so verovali. Bog zmore prodreti do

nas predvsem z notranjimi čuti. Dejansko je največji dar,

ki nam ga Marija prinaša, Jezus. In če Jezusa sprejmemo,

pride k nam, v naše srce, veselje, kajti Jezusova navzočnost

v nas človeka napolni s smislom, z mirom, z upanjem in z

vedrino.“

Molitev v Fatimi odmeva pozno v noč. Romarji prinašajo pred Fatimsko

gospo svoje skrbi, prošnje in zahvale. Velikanski trg pred kapelo

prikazanja je preplavljen s pesmijo, molitvijo in svečami.

Po maši smo počastili Fatimsko Gospo v kapeli

prikazovanj, pozno zvečer pa smo se udeležili molitve

rožnega venca, ki se je v tem večeru molil kar v enajstih

jezikih, tudi v slovenščini. Sledila je procesija s svečami,

ki se je je udeležilo približno 30.000 romarjev. Nekaj pred

23. uro se je sklenila Marijanska pobožnost, ki nas je vse

prevzela.

Gospodov dan smo znova začeli z molitvijo rožnega

venca v kapeli Jezusovega vstajenja, nadaljevali pa s sveto

mašo, ki smo jo neposredno prenašali tudi v radijskem

programu. Škof Metod Pirih je svoj mašni nagovor

namenil vprašanju vere, za katero prosimo Marijo. „S tem,

ko izpovedujemo in živimo vero, odkrivamo njeno lepoto,

radost, bogastvo in zlasti moč vere. Vera še zdaleč ni nekaj

postranskega ali nepomembnega za človeka. Vera edina

odgovarja na človekova najgloblja vprašanja ...“

Po maši smo obiskali baziliko Kraljice rožnega venca,

kjer so grobovi sv. Francka in sv. Jacinte ter s. Lucije, potem

pa sta nas avtobusa odpeljala na začetek križevega pota.

Doživeli smo igro narave z dežjem na začetku in toplim

soncem na koncu. Po uri molitve smo se podali tja, kjer se

je v letu 1916 fatimskim vidcem dvakrat prikazal angel. Pot

smo nadaljevali do vasice, kjer so otroci živeli. Nekaj uric

smo lahko izkoristili po svoje. Največ romarjev je pohitelo

v kapelo prikazovanj z namenom osebne molitve ali pa v

baziliko Svete Trojice, kjer je ogromen mozaik p. Marka

Rupnika. Na domači zemlji smo srečno pristali malo pred

polnočjo.

Čeprav je bilo romanje nekoliko krajše, nam je vendarle

uspelo izpeljati ves romarski program. Prepričan sem, da

nam je Marija izprosila potrebnih milosti in blagoslovov

za vse namene, s katerimi smo se podali v Fatimo. Marija

nikoli ne pusti svojih otrok praznik rok.

46 pro maj 2018


Katalog PRVI MAJ 2019_1del.indd 1 27/11/18 14:58

VAŠ PRAVI KOMPAS ZA POTOVANJA IN POČITNICE

Grčija, Turčija, Italija in Španija

2019

Mediteran

2019

Jadran

Slovenija, Hrvaška, BiH & Črna Gora

mediteran 2019

• first minute popusti do 510 €

• otrok do 18 let brezplačno

za vse rezervacije 31. 12. 2018

• najugodnejše ponudbe

v grčiji že od 399 €

• kompasovi družinski klubi

v italiji in turčiji

Mediteran

Italija in Španija

Grčija, Turčija,

• 5% popust za seniorje

2019

• 5% gotovinski popust

• garancija najnižje cene

• kompasov predstavnik

• preverjeni hoteli

• programi raziskujemo in okušamo

jadran 2019

• first minute popusti

do 30%

• dva otroka do

16. leta brezplačno

v družinski sobi*

Hrvaška, BiH & Črna Gora

Slovenija,

• kompasov družinski klubi Jadran

• klubi za seniorje 60 let +

2019

• prvih 50 na pot

brezplačno**

• brezplačno na trajekt***

• brezplačna smučarska

vozovnica****

prvomajska

potovanja 2019

• first minute popusti

do 200 €

• odlični programi – največje

uspešnice zadnjih let

• odlični vodniki

• vodenje v slovenskem

jeziku

• novi programi

• križarjenja, obisk prestolnic,

sanjska potovanja

• veliko zagotovljenih

odhodov

*V določenih namestitvenih objektih. ** Prvih petdeset, ki boste rezervirali svoje počitnice do 31. 12. 2018, prejmete brezplačni povratni avtobusni prevoz iz Maribora, Celja, Ljubljane. Velja za določene kraje in

namestitvene objekte v določenih terminih. Število rezervacij je za posamezen termin odhoda omejen. ***Pri rezervaciji 7 ali večdnevnih počitnic do 31. 1. 2019 vam Kompas podari povratno trajektno vozovnico.

Velja za rezervacije v določenih hotelih na otoku Rab in Lošinj. **** Prvih dvesto potnikov, ki boste svoje počitnice rezervirali do 31. 1. 2019,

Vstopite v svet počitnic in potovanj:

prejmete brezplačno enodnevno smučarsko vozovnico za Krvavec ali Roglo. Velja za določene

namestitvene objekte. Velja za prijave do 28.2.2019.

pro maj 2018

Poslovalnice Kompas d.d. • 01 2006 111 • www.kompas.si • info@kompas.si

47


Začutili smo Božji objem

Tudi na 16. Ritmu srca je vsem v dvorani srce bílo v istem ritmu

Piše: Tanja Dominko

Foto: Rok Mihevc

Športno dvorano Osnovne šole Alojzija Šuštarja je v četrtek, 11. oktobra 2018,

napolnilo 1200 mladih, malo manj mladih in tudi nekaterih najmlajših, željnih

prijetnega večera ob duhovni glasbi. „Noro, petje, slavljenje, vau!“ „Večer z

neverjetno energijo!“ „Večer slavljenja in molitve!“ „Pozitivni šok!“

To je le nekaj vtisov udeležencev, prav vsi pa so dvorano zapuščali

navdušeni, z nasmehom na obrazu.

Ritem srca je v tokratni različici prinesel novost, „festivalsko

ogrevanje“ z zasedbo Svetnik. Njen vodja Tadej Vindiš je pred več

kot 300 zbranimi v avli OŠ delil svojo življenjsko zgodbo in vmes

nizal skladbe, s katerimi slavi in pričuje o veri. Tudi z nadaljevanjem

v športni dvorani je bil nadvse zadovoljen. „To je poseben dogodek,

takih v Sloveniji ni. Izjemno je! Zanima me, kaj se dogaja v srcih

ljudi na tribunah.“

Letos smo slišali sedem novih skladb. S svojo lastno Izgubljeni

sin je nastopil tudi festivalski bend Proper, ki se je na Ritmu

srca predstavil kot novinec, a smo ga lahko srečali tudi na več

drugih glasbenih dogodkih, npr. na Emi. Glavni vokal skupine je

Luka Sešek: „Kar nekaj koncertov je za nami, ampak ta je nekaj

posebnega, je nepopisna energija. Zelo vesel sem, da sem bil lahko

del tega slavljenja. Polna dvorana do zadnjega kotička, vsa grla so

pela, čudovito! Všeč mi je bilo, da smo mi na odru in tisti pod njim

dihali skupaj, res je bil lep večer, hvala Bogu za vse.“

Neža in Damjan Pančur sta zakonca,

ki sta s festivalom povezana že nekaj

let zaporedoma. Letos sta v veselem

pričakovanju, morda sta tudi zato

na odru še posebej žarela. Damjan

poudari, da je festival vsako leto

boljši. „Letos se mi zdi še poseben

čar v dvorani, tudi skladbe in vse

drugo je na višjem nivoju, vzdušje je

noro. Festival podpiram z vsem srcem

in vso dušo, midva živiva zanj.“

Skupino Spes sestavljajo dekleta iz

Veržeja, ki so se prvič na Ritmu srca

predstavile leta 2016. „Lep trenutek

je, ko je toliko ljudi zbranih, vsi so

na kupu in začutili smo Božji objem.

Smo hvaležne ostalim glasbenikom

in poslušalcem, ki so nam dali

občutek skupnosti.“

Primož Križaj, član zasedbe Odsev,

prav tako ni nov obraz, ampak vsakič

se festivalu z veseljem pridruži.

„Zdi se mi, da gre festival v pravo

smer, preliva se iz novih skladb v

bolj znane, čutiti je povezanost med

nastopajočimi in skupaj ustvarjamo

lep, slavilen večer.“

48 pro december 2018


Tudi vezna beseda

igralca Gregorja Čušina

in sklepni blagoslov

direktorja Zavoda sv.

Stanislava Toneta

Česna sta dodala svoj

kamenček v mozaik

duhovne globine

tokratnega večera.

Kristina Sadar je debitantka. Pravi,

da je povsem drugače na odru kot

pod njim. „Pri vseh teh medijih in

množici informacij je pomembno, da

imamo tudi kristjani nekaj takega,

pri čemer lahko uživamo in je del

nas. Treme nisem imela, teren mi

je domač. Zdi se mi, da so ljudje

zbrano poslušali vse skladbe.“

Kristina je imela pod odrom

podporo sestre Petre, ki festival

spremlja že mnogo let: „Ves čas sem

ji govorila, da so to njeni talenti,

ki jih je dal Bog; to lahko naredi

Njemu v zahvalo. Zdi se mi, da se je

odlično odrezala, solz nisem mogla

zadržati.“

Festival je podprl:

Tudi Marko Nzobandora je imel podporo žene Katarine in svojih otrok, ki

so bili navdušeni: „Bil je večer, poln Božje prisotnosti. Vsi glasbeniki so peli

iz srca, peli so Bogu, polni energije, vsi so plesali. Ponosna sem na moža,

vsakič, ko ga vidim na odru, me dvigne.“ Marko pa: „Čutiti je odziv publike,

navdušen sem, lažje je tudi za nas izvajalce. Verjamem, da je Bog dal

darove, ki jih moramo deliti naprej.“

Ritem srca je doslej zbral številne ustvarjalce duhovne

glasbe. Nekateri še danes pojejo in nastopajo, drugi so se

prepustili klicu družine. Ko se srečamo, ugotavljamo, kako

pomemben korak je bil za skoraj vsakega nastop na Ritmu

srca (duha). Tudi za Judito Karba.

„Že 15 let je preletelo, odkar ptica v srcu poje „Vsa zemlja

govori, kako je lepo." Meni vrača svetle prizore dvorane drugega

Ritma duha, kako valovijo roke in kako se prst dviguje navzgor, kajti

On je takrat povezoval naša srca deveterice na odru in … Bog ve, koliko src v

zbranem prostoru. Občutki veselja, ki jih do takrat nisem poznala, so še vedno

glasni. Presenečenje in sreča. Dve nagradi sta bili zame veliko znamenje od

Boga, da se je začelo moje poslanstvo, ko moja pesem postaja občestvena ...

in s tem Njegova. Ustvarjanje je dobilo smisel. Zato je ta spomin zame tako

živ in goreč ... Da se sredi objemov petih hčerk zavem, da me nekje še čaka

poslanstvo. Morda ga v tem trenutku ne morem živeti v vsej polnosti srca,

ampak verjamem, da Gospod usliši hrepenenja svojih dragih …“

Vodja projekta Andrej Jerman je tokrat

na Ritmu sodeloval tudi s svojo kitaro;

ob koncu je bil zadovoljen: „Vesel sem

odziva, saj je to sad dela velike skupine

ljudi, ki diha za isti dogodek. Želim, da bi

Ritem srca postal dogodek, na katerega bi

izvajalci in obiskovalci vse leto nestrpno čakali - nekdo

zaradi nove glasbe, drugi zaradi družbe, tretji zaradi

duhovnega naboja ...“

Ko se zaveš, da je treba začeti z organizacijo festivala,

je tvoja prva misel ...?

Ups, „kater'ga smo že"?! Prvi korak je zagotovo objava

razpisa za nove pesmi in širjenje glasu o tem, potem

sledi obdobje čakanja na prijave. Sam festival je takrat

datumsko še zelo daleč, zato je tudi konkretnih skrbi

glede dogodka še bolj malo.“

Si raje za odrom ali na odru?

Odvisno od vloge - ampak večinoma bi izbral „na odru“.

Največja skrb oziroma strah zadnji dan pred festivalom?

Ali bo dvorana polna? Hvala Bogu in seveda

obiskovalcem, smo bili zadnja leta nagrajeni z lepim

obiskom.

Kaj najbolj ceniš pri izvajalcih?

Iskrenost nastopa in oseben odnos do glasbe, ki jo

izvajajo.

Najboljši komentar s strani udeležencev po koncu

dogodka?

„Bilo je tako dobro, da so mi šle na trenutke kocine

pokonci.“

Če denar ne bi bil vprašanje, kaj bi naredil?

Nadgradili bi tehnično vizualno plat, plačali kakšnega

sodelavca več, vložili v dodatno promocijo, posneli

videospot izbranih pesmi ... Idej je veliko. Nas pa

verjetno prav omejen finančni okvir usmerja, da se

ukvarjamo s tem, kar je najbolj bistveno.

pro december 2018

49


50 pro maj 2018


JORDAN PETERSON

NAS KLIČE NA PUSTOLOVŠČINO

IN K ODGOVORNOSTI

Avtor knjige „12 pravil za življenje“ v Sloveniji

Piše: Marta Jerebič

foto: Tatjana Splichal

Jordan Peterson, ki je po svetu zaslovel s svojo knjigo „12 pravil za življenje:

protistrup za kaos“, je 18. novembra v Ljubljani nagovoril tudi približno 1800

Slovencev, večinoma mladih. Brezplačne vstopnice so bile takoj razgrabljene, na

črnem trgu so se pojavile tudi po ceni 100 evrov. Avtor, ki se v knjigi med drugim

loteva totalitarizmov in drugih ideologij, je bil tokrat prvič v eni od držav, ki so bile

nekdaj za železno zaveso. Predavanje Petersona v Sloveniji si lahko ogledate na

Youtube kanalu Družine. Po delih pa mu v zvočni obliki lahko prisluhnete tudi v

našem programu.

Kdo je pravzaprav ta 56-letni Kanadčan, ki se političnim

korektnežem zdi nevaren zaradi svojih pogledov, v

katerih razgalja takšne ali drugačne ideologije in s

katerimi jezi feministke?

Klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v

Torontu je že leta 2013 začel snemati svoja predavanja in

jih objavljati na Youtubu. Do avgusta 2018 so imeli njegovi

videi več kot 65 milijonov ogledov, na njegov kanal je

naročenih več kot 1,5 milijona ljudi.

Jordan Peterson je poročen z ženo, ki jo pozna že od

otroštva, ima sina in hčer, oba že odrasla, in je tudi že

dedek.

Svetovno znan je postal leta 2016, ko se je javno uprl

pravno predpisani rabi spolno nevtralnih zaimkov na tej

univerzi. Transspolne osebe bi moral nagovarjati z nekim

drugim predpisanim zaimkom. V zvezi s tem, na podlagi

raziskav v skandinavskih državah, kjer so šli z enakostjo

najdlje, razlike med moškim in žensko povečujejo.

Peterson dodaja, da ljudje, ki trdijo, da so vse razlike med

moškim in žensko družbeni konstrukt, želijo človeka na

novo definirati v skladu s svojo ideologijo. In od takih

ljudi je treba čim prej stran, pravi. Pristaja na intervjuje z

radikalnimi feministkami, ki so videti kot dvoboj ali celo,

kot da je na zaslišanju. Morda se katera na koncu v svoji

samozaverovanosti še sprašuje, kdo je zmagal, za tistega,

ki iskreno išče resnico, pa je zmagovalec on, ker ne išče

zmage, ampak resnico samo. Včasih s svojo intelektualno

superiornostjo deluje celo zastrašujoče, argumente podaja

tako prepričljivo, da o njih ni mogoče dvomiti. Morda

pri tem, ko je na dvoboju s svojimi nasprotniki, daje vtis

jeznega človeka, vendar se nikoli ne razburi. Ko napačno

interpretirajo njegovo knjigo, jih takoj popravi. Nikoli se

ne zmede. Ne preklinja. Redko maha z rokami. Pravzaprav

deluje dokaj togo. Po besedah tistih, ki so imeli izkušnje z

njim, ostaja profesionalen tako pred kamerami kot takrat,

ko žarometi še ne gorijo, oziroma že ugasnejo.

Kaj ponuja Jordan Peterson, česar drugi ne?

Ljudje so lačni razprav o odgovornosti in smislu, kar

pa ni del javnih razprav. Zadnjih 50 let smo se namreč

osredotočali na pravice in privilegije svobode ter trenutne

užitke, pravi, a to so plehke stvari, zaradi katerih je življenje

težje, kot bi bilo potrebno. V tem smislu bi lahko rekli, da

je Jordan Peterson v svetu to, kar je pri nas na področju

vzgoje specialni pedagog Marko Juhant, ki prav tako

poudarja, naj se nehamo ukvarjati z otrokovimi pravicami,

pozornost moramo nameniti njihovim dolžnostim.

Slovenske moške je pozval, naj se podajo na pustolovščino,

začnejo naj reševati problem, ki ga zaznavajo, zastavijo naj

si cilj, smisel, ki upravičuje trpljenje.

Slovenci smo prevod knjige „12 pravil za življenje:

protistrup za kaos“ dobili med prvimi, približno tri tedne

po izvirniku. Direktor Založbe Družina Tone Rode je

povedal, da Peterson že načrtuje novo knjigo. Izšla naj bi

septembra prihodnje leto.

petersonova pravila za življenje:

1. PRAVILO Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni

2. PRAVILO S seboj ravnajte kot z nekom,

ki ste mu dolžni pomagati

3. PRAVILO Za prijatelje izbirajte ljudi,

ki vam želijo najboljše

4. PRAVILO Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne

s tem, kar je nekdo drug danes

5. PRAVILO Svojim otrokom ne dovolite narediti

ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi

6. PRAVILO Spravite svoj dom popolnoma v red,

preden kritizirate svet

7. PRAVILO Delajte, kar je smiselno (ne, kar je

prikladno)

8. PRAVILO Govorite resnico – ali vsaj ne lažite

9. PRAVILO Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate,

morda ve nekaj, česar vi ne

10. PRAVILO Bodite natančni, ko govorite

11. PRAVILO Ne težite mulcem, ko rolkajo

12. PRAVILO Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici

pro maj 2018

51


„Brati pomeni početi podvige“

(T. Pavček)

Z branjem gradimo odnose, ki jih

v hitrem načinu življenja tako pogrešamo

Letos se v Sloveniji prvič odvija Nacionalni mesec skupnega

branja. O tem, da je čas, preživet z otrokom ob knjigi, z

branjem, pripovedovanjem in pogovarjanjem, kakovostno

preživet čas, ve veliko povedati predsednica Bralnega društva

Slovenije in bibliotekarka mag. Savina Zwitter. Z njo sem se o

pomenu branja pogovarjal v jutranji Svetovalnici.

Piše: Blaž Lesnik

Diplomirana profesorica angleškega in slovenskega jezika

in književnosti ter bibliotekarka specialistka je že skoraj dve

desetletji zaposlena kot knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad.

Pravi, da so gimnazijci populacija, ki najmanj sodeluje v

skupnem branju z drugimi. A na gimnaziji v sodelovanju

s Knjižnico Bežigrad živi skupina medgeneracijskega

branja, kjer se ob knjigi mesečno srečujejo zaposleni, dijaki

in starejši iz lokalnega okolja.

Kako pa je z branjem manjših otrok, kdaj naj bi starši

začeli brati svojemu otroku?

Mislim, da je najpomembnejše branje v družini. Lahko se

začne zelo zgodaj, nekateri pravijo, da je otroku smiselno

brati še preden se rodi. To so zadeve, ki niso dokazane,

dokazano pa je, da je že v prvih mesecih otrokovega

življenja branje zelo pomembno. Pomembno je, da otrok

začuti, da je branje dejavnost, ob kateri uživa. Navadno gre

skupaj s crkljanjem, v naročju.

Tako se lahko razvije tudi pogovor ob branju. A

opozarjate, da mora biti branje kakovostno. Kaj to

pomeni?

Kakovostno branje pomeni dvoje: Eno je izbira besedila,

drugo pa je, da lahko otrok pri branju sodeluje. Pri odločitvi

za besedilo imamo na Slovenskem zelo dobre priporočilne

sezname, ki jih pripravlja Pionirska knjižnica. Vsako leto

pripravijo nabor kakovostnih knjig za mlade.

Zakaj pa je sodelovanje otroka pri branju tako

pomembno?

Gre za to, da otrok začuti, da to ni nekaj, kar mu odrasli

preberemo in je s tem zadeva zaključena. Sodelovanje pri

branju pomeni, da nekaj pokaže na sliki, vpraša, morda

zgodbo nadaljuje ali pove svoj del vmes. Vse to razvija

njegovo domišljijo, kar je za naprej velika spodbuda, saj

Spletni portal o dobrih knjigah:

https://www.dobreknjige.si/

52 pro december 2018


„Branje pripomore k otrokovi

sproščenosti, umirjenosti. Če ga vpeljemo

kot redno rutino, recimo zvečer, lahko

pripomore, da se otrok bolje spočije, ker

se umiri, preden gre spat.“

gre za intimno doživetje, ki ga lahko deli z nekom, ki ga

ima rad. Zelo pomembno je, da se to dogaja kontinuirano

z istimi osebami, bodisi starši ali starimi starši. Otrok mora

imeti nekoga, s katerim lahko izkušnjo branja večkrat

doživlja.

Razumevanje besedila je seveda odvisno od otrokove

starosti in razvoja. Omenili ste, da so že prvi meseci pri

dojenčkih pomembni. Zakaj?

Pomemben je stik prek besede, otrok posluša zven jezika.

Fonetike jezika se najlažje naučijo majhni otroci. Če

pri desetih letih začneš nekoga učiti kitajščino, bo imel

bistveno več težav z izgovarjavo oz. fonetiko kot majhen

otrok. Tudi materinščine se učimo s pomočjo živega stika

z jezikom. Besedilo se seveda spreminja. Otrok pri starosti

pol leta bolj posluša zvok, doživlja stik z odraslim ali

s sorojencem, ki mu že lahko bere ali pripoveduje. Zelo

pomembno vlogo ima namreč tudi pripovedovanje. Otrok

pri desetih letih seveda že bere sam. A če skupno branje

v družini načrtno gojimo, s tem razvijamo medsebojni

odnos, zdrava navezanost se izboljšuje. Gre za odnose, ki

jih v današnjem hitrem načinu življenju tako pogrešamo.

Starši dobivamo številne nasvete o tem, kako je

potrebno pri otroku razvijati občutek za glasbo, ples,

šport, tuje jezike ... Kam v ta natrpan urnik umestiti

branje?

Če ima otrok preveč dejavnosti, seveda tega ne zmore in

mu ni do branja, ker je ob koncu dneva že izčrpan, ne samo

utrujen. Branje pripomore k sproščenosti, umirjenosti.

Če ga vpeljemo kot redno rutino, recimo zvečer, lahko

pripomore, da se otrok bolje spočije, ker se umiri, preden

gre spat.

Koliko pa ob vseh šolskih obveznostih berejo

srednješolci – imajo čas?

Raziskave kažejo, da se ravno ob koncu osnovne in skozi

srednjo šolo izgubi največje število bralcev. Res pa je,

da se marsikdo kasneje tudi vrne. Danes je zelo težko

meriti, koliko dijaki preberejo. Nekateri namreč nikoli ne

pridejo v knjižnico, pa veliko berejo. Bodisi gredo sami v

splošno knjižnico ali pa berejo na bralnikih. Ko smo imeli

pogovor z urednico iz založbe, je bila zelo presenečena.

Otroci so ji namreč povedali, da do zanimivega naslova

pridejo s pomočjo spleta: „Na goodreads najdeš, snameš,

kupiš za dva dolarja in prebereš“. Kaj pa znanje jezikov? „Ni

problem,“ odgovarjajo. „Jaz berem v angleščini in nemščini,

on v francoščini, tretji v španskem jeziku ...“ Današnji otroci

ne poznajo več jezikovnih pregrad. Če jih nekaj zanima,

imajo vse možnosti za stik z jezikom. Tako lahko mirno in

brez težav berejo v jeziku, za katerega so se odločili.

Beremo lahko seveda tudi časopis, revijo ali spletne

objave ne bralniku ali telefonu ...

Ko se po svetu govori o branju, se ne govori le o branju

leposlovja, v Sloveniji pa imamo v glavnem v mislih

slednje. Tudi branje na bralniku ali telefonu je branje.

Tudi televizija ni konkurenca branju, če se otrok (ali drug

gledalec) zavestno odloči, kaj bo gledal; da to ni le mašilo,

samo da se nekaj dogaja, meni pa ni potrebno misliti.

Kaj pa dober zgled odraslih? Pomaga?

Seveda. Če domačo knjižnico dovolj založimo, potem

otroci, hote ali nehote, sežejo po kakšni knjigi. Še bolje je,

če je knjižnica založena s knjigami za različne starosti, ki

so razporejene tako, da jih otroci lahko dosežejo. To je ena

od velikih spodbud.

Pomembno pa je tudi, da odrasli sami beremo ...

… in da jim pokažemo: Imam prosti čas, ne bom delal

drugega, ampak bom vzel knjigo in bral. Seveda je zaželeno,

da tako delajo vsi v družini, ne le mame, ampak tudi očetje,

dedki, babice. Pomembno je, da otroka ne priganjamo: če

vzame knjigo v roke, ga seveda ne grajamo, da lenari, in mu

ne naročamo, kaj vse še mora postoriti doma ali za šolo.

Tisti, ki imajo stvari urejene, lahko s časom razpolagajo.

Če pa so domače naloge zadnja stvar, ki pride na vrsto ob

desetih zvečer, seveda tudi za nobeno knjigo ni časa.

Pogovor s Sabino Zwitter je vedno na voljo

v poslušanje v našem avdio arhivu. Naša

gostja je bila 14. novembra 2018.

https://avdio.ognjisce.si/cikel/svetovalnica

pro december 2018

53


DARILO ZA DRUŽINE

Brezplačen ogled za 2 otroka

25. do 30. december 2018 / 13.00 • 14.00 • 15.00

Doživite edinstvene podzemne Žive jaslice v Postojnski jami! 150 igralcev, svetlobni učinki, glasbeni nastopi in

16 prizorov na postajah ob poti skozi Postojnsko jamo, bodo pričarali pravljično doživetje za vso družino.

5 kilometrov dolg spektakel, o katerem govori ves svet, bo na ogled le šest dni; ne zamudite ga!

Rezervacije in več informacij: www.postojnska-jama.eu

54 pro december 2018


Ko ti jaslice hodijo

po glavi vse leto …

Piše: Urša Sešek

Foto: Izidor Šček

Na obisku pri zvestih

poslušalcih Manueli

Nagode in Poldiju

Nagodetu

Bil je sončen, skoraj zimski dan, ko sva z Izidorjem pozvonila na naslovu Veliki

Otok 10a pri Postojni. No, ni res. Nisva zvonila. Ni bilo potrebno, saj sta naju

že na dvorišču ob mahanju pričakala do ušes nasmejana Manuela in Polde

Nagode. Morda ste se z njima že srečali na kakšnih radijskih počitnicah, na

katerih Manuela nadvse uživa, Polde pa … No, o tem več v nadaljevanju. Nekaj

dni je do božiča in zdelo se nam je prav in zanimivo, če vam povemo, zakaj

nas je pot peljala na Postojnsko. Zaradi jaslic, ki jih Polde že trideset let z vso

ljubeznijo pripravlja, popravlja, dodeluje in z veseljem tudi pokaže. Njegova

največja želja je, da bi jaslice videlo in se z njimi razveselilo čim več ljudi.

Manuela in Polde Nagode sta

se obiska Radia Ognjišče

iskreno razveselila.

Kje se je rodila ljubezen do jaslic?

„Ko sem bil na šolanju v Ljubljani in sem prvič videl

jaslice pri frančiškanih, sem bil navdušen, ker se je vse

premikalo in gibalo, in sem si rekel: „Če bom imel kdaj svoj

dom in družino, bom take jaslice naredil za svoje otroke.“ No,

nisem bil skromen, prepričan sem bil, da lahko naredim še

boljše (smeh). Ko sem začel delati, pa sem videl, da to ni

enostavno in kar naprej sem iskal rešitve, izboljšave.“

V čem so vaše jaslice drugačne?

„Ker so premikajoče. Vsak prizor sem posebej prikazal.

Marijino oznanjenje, Jožefovi dvomi, pot v Betlehem,

rojstvo … Prav Marijino oznanjenje in rojstvo Jezusa sta bila

zame najbolj čustvena prizora. Z oznanjenjem sem se zelo

veliko ukvarjal, tako z mislimi kot z rokami, in ni in ni šlo

tako, da bi bil zadovoljen. Ko mi je umrla žena in ko mi je bilo

najtežje, sem si misli zaposloval s tem prizorom in uspelo

mi je tako, da sem bil zadovoljen. 14 elektromotorčkov je

potrebnih samo za prizor Marijinega oznanjenja.

Ste kdaj računali, koliko ur je vloženih v te vaše edinstvene

jaslice?

„Ne, nikoli. Nikoli nisem razmišljal o stroških, o vloženih

urah … Samo o končnem cilju. Premišljujem in premišljujem,

včasih se mi tudi sanja, pa sredi noči vstanem in grem delat.

Pred leti včasih sploh nisem spal. Ponoči sem delal, zjutraj spil

kavo in šel v službo. Pokojna žena je celo mislila, da jo varam,

ker sem se ponoči večkrat odkradel iz spalnice.“

Koliko časa traja ogled vaših jaslic?

„Eno uro. Najprej je malo uvoda, sam prikaz jaslic

traja pol ure, potem pa odgovarjam na različna vprašanja.

Najlepše mi je, ko vidim vesele ljudi. Dostikrat, ko imam čas,

vzamem v roke zvezek vtisov in prebiram. To mi daje moč

in si rečem: „Splačalo se mi je potruditi!“

Vam gre vedno vse po maslu?

„Kje pa! Vam povem, da je včasih toliko težav … Naj

povem primer o prizoru prihoda svetih treh kraljev. Hecal

sem se, da so moji kralji gorenjski, kajti kralji so prišli z

darili in jih potem tudi odnesli. Ni mi bilo všeč, a nisem

znal drugače. Ko sem eno leto stal zraven jaslic, gledal ta

prizor in premišljeval, kako bi lahko naredil drugače, me

je žena Manuela prepričevala, da je dobro in da sem lahko

zadovoljen, a ko je videla, da ne bom odnehal, je odšla in se

vrnila s Svetim pismom. Pred mano ga je naključno odprla

in prebrala: „Prišli so modri z vzhoda, padli predenj in ga

počastili.“ Te besede sem slišal že velikokrat, a še nikoli

niso bile tako pomenljive kot takrat. Dale so mi navdih, da

moram narediti take kralje, ki se bodo dobesedno nagnili,

padli pred Jezuščka in s tem odložili darove. Tisto leto mi

je uspelo.

pro december 2018

55


argumente in razloge, zakaj naj ostaneva doma. Nisem se

pustila prepričati. Grčija nama je bila namenjena in šla bova.

Začetek je bil težak, konec dober (smeh).

Manuela in Polde: „Najbolj sva vesela obiskovalcev in njihovih

začudenih obrazov. Dobrodošli!“

Manuela, doslej niste prišli do besede. Povejte, kako ste prišli v

to hišo? Polde je nekajkrat omenil svojo pokojno ženo.

Manuela: „Najina skupna zgodba se je začela pred

približno 14 leti. Poldija poznam že dolga leta, zaradi jaslic

in tudi, ker nam je popravljal avto. Ko je bila njegova žena

bolna, smo zanjo molili in prosili za čudež, ki pa se ni zgodil.

Ko je družina s štirimi, sicer že odraslimi otroki ostala

sama, sem razmišljala, kako bi jim lahko pomagala. Sama

nisem imela družine in v sebi sem imela željo pomagati.

Nekega dne me je obiskal, saj je svojo bolečino želel deliti

tudi z drugimi. S Poldijem sva se začela veliko družiti in

pogovarjati. Izguba žene ga je zelo bolela in jo je razumel kot

kazen. Jaz pa sem mu v veri v posmrtno življenje govorila, da

je žena izpolnila svoje poslanstvo na tem svetu in sem Boga

zagovarjala. Imela sva burne debate in ko sva se pogovarjala,

sva se tudi spoznavala in iz prijateljstva se je rodila ljubezen.

Kljub vsem razlikam in težavam, ki sva jih imela, sva Bogu

hvaležna že za 13 let zakona.“

Rada gresta z nami na radijske počitnice, kajne?

Manuela: „Ja, jaz grem rada, Poldi pa ne, ker je zapečkar.

Pravi, da gre lahko samo tako daleč, da vidi zvonik svoje

otoške cerkve (smeh). Kljub temu mi ga uspe kam spraviti

in prvič sva šla z vami v Grčijo. Lahko rečem, da je bil to, da

sva šla, mali čudež. Poldija je namreč že mesece prej bolel

križ, ležal je na kavču, saj drugega ni mogel. V ponedeljek,

na god Leopolda Mandiča, se je zbudil brez bolečin. Zvečer

sva dobila elektronsko pismo prijateljice, ki je spraševala

po Poldetovem zdravju. Rekla sva ji, da ga je prejšnji dan

še vse bolelo, tisti dan pa je bilo vse dobro. Povedala je,

da je bila pred nekaj dnevi v Padovi in se ustavila tudi pri

Leopoldu Mandiču in prosila prav za Poldijevo zdravje. Že

takrat je imela občutek, da bodo prošnje uslišane. Ker je

bil zdrav in ker je bil še malo evforičen, na moje vprašanje,

če naju lahko prijavim na radijske počitnice, nisem dobila

negativnega odgovora. Klicala sem na Kompas, seveda je

bilo vse zasedeno, a so naju vpisali na čakalno listo. Rekla

sem si: „Če je Božja volja, bova šla.“ Dnevi so tekli, izgubila

sem že vse upanje, moža pa ni bilo več strah, da bo moral

od doma (smeh). Kakšnih 10 dni pred odhodom sem dobila

klic s Kompasa, da sta dva odpovedala in da lahko greva,

če želiva. Jaz sem skakala do stropa, on pa je začel zbirati

Spominjam se, ko smo na ladji prvi dan zbirali vtise počitnikarjev.

Vaju še nismo poznali in se spomnim, da je moj mikrofon prišel

do Poldija in sem ga nagovorila: „Dober dan, gospod, se imate

lepo?“ Poldi pa je odgovoril: „Ne, nisem zadovoljen, ni mi fino.“

Poldi, je bilo res tako hudo?

Polde: Še hujše (smeh). Pred mano si imela že intervjuje

z drugimi počitnikarji. Pa sem si mislil: „Joj, naj mikrofona

ne da meni pod nos.“ Naprej si spraševala Manuelo, hvala

Bogu, sem si mislil. Potem si še mene vprašala, kako je, jaz

pa sem seveda v tistem besu povedal vse tako, kot sem čutil.

Spomnim se, da si me po končanem intervjuju objela. No, to

je pomagalo, da se je moje srce malo omehčalo.

Polde: „Po naravi sem

zelo zvedav človek.

Že kot otrok sem

gledal in poslušal

atov gramofon in na

vsak način želel najti

tisto Italijanko, ki

je pela v njem. Zato

sem ga razstavil in

celega pregledal, kje

se skriva. Nisem je

našel. Ata je našel

mene! (smeh)“

Tisto niso bile vajine zadnje radijske počitnice, kajne?

Polde: Seveda ne, mislim da sva bila od takrat naprej

na vseh! (smeh) Naslednje leto sem šel z napihnjeno

avtomobilsko zračnico, ker me je spet zagrabilo v križu.

Manuela: „Saj bova šla tudi na naslednje počitnice,

kajne?“

Polde: Nič ne rečem (smeh).

Za konec najprej sama vabim na ogled vajinih jaslic. Povabita

še vidva.

Polde: Jaslice sem naredil za obiskovalce, ogled je zastonj.

Minula leta sem imel oglede od 26. 12. do 2. 1. vedno po

tri obiske na dan – ob 15., 16. in 17. uri. Ves januar pa ob

sobotah in nedeljah ob istih urah. Prosim, pokličite me, da

se dogovorimo. Moj telefon je 040-972-021. Naslov: Polde

Nagode, Veliki Otok 10a, Postojna.

To je bil naš prvi obisk za revijo PRO pri naših

zvestih poslušalcih. Če imate tudi vi zanimivo

življenjsko zgodbo ali veselje, strast, hobi, pa bi to

radi pokazali našim poslušalcem oziroma bralcem,

nas pokličite in se bomo dogovorili za srečanje in

snemanje. 01-512-11-26 (Mirjam Judež)

56 pro december 2018


16-ič skupaj na morju -

letos v Trogirju!

Piše: Lidija Zupanič

Foto: Izidor Šček

KAJ PRIPRAVITI NAŠIM

POČITNIKARJEM LETOS?

... Je bilo moje prvo vprašanje, ko smo se začeli intenzivno

pripravljati nanje.

Zavedam se, da je počitnikarjem najbolj pomembna

informacija, kam gremo, kdaj gremo in koliko stanejo

počitnice. Nam pa, radijskim sodelavcem, je pomemben

program. Kakšen program pripraviti?

pod sedeži avtobusov. To je zelo pomembno dejstvo,

saj bi bile sicer naše počitnice skromnejše. Ker želimo

počitnikarje zadovoljiti, tudi presenetiti, so priprave na

skupne počitniške dni za nas radijce resnično pomembne.

Hvala Bogu so tudi letos dnevi minevali tako, kot

smo načrtovali. Zares, hvala Bogu, saj se njemu radi

priporočamo in ga prosimo, naj blagoslovi skupne dneve,

varuje nas in naše počitnikarje. Trdno verjamemo, da

je v teh letih uslišal naše prošnje, saj smo se prav zaradi

Njegove dobrote vračali domov zadovoljni in zdravi. Zato

res, Bogu hvala!

Prva počitniška sveta maša v cerkvi sv. Jožefa v Karlovcu.

Tudi letos, ko smo se pripravljali za počitnikovanje v

Trogirju od 21. do 28. junija, je bilo tako. Kresanje mnenj,

zbiranje idej in tehtanje o možnostih izvedbe že kar nekaj

mesecev pred odhodom. Sestanek, dva, trije in razdelitev

obveznosti, odgovornosti ter ... čakanje na odhod. Še skrb

„Bo šlo vse v avtobuse?“ moram dodati, saj je potrebnih

mnogo pripomočkov, da na počitnicah vse teče tako, kot

si želimo in smo si zamislili. Letos smo s seboj peljali

šampanjec, jabolka, sokove, žganje, zastave, vodo ... Hvala

našim pridnim voznikom (Avtobusni prevozi Poličnik), ki

vsako leto z razumevanjem z našo radijsko ekipo že dan

pred odhodom dodobra naložijo in založijo skrite kotičke

Radijski in Kompasovi vodniki z domačim župnikom

pred kipom sv. Jožefa, priprošnjika mnogih v stiskah

Ko začnem razmišljati o tem, kaj vse smo doživeli na

letošnjih, že 16. radijskih počitnicah, ne morem mimo

prvega dne in svete maše v Karlovcu. Tam nas je domači

duhovnik nagovoril s tako konkretnimi primeri zaupanja

in vztrajnosti, da smo iz cerkve sv. Jožefa odhajali v tišini,

ganjeni in s solzami v očeh. V tej novi cerkvi, katedrali,

za katero se je župnikov predhodnik boril leta in leta in

jo postavil na močvari, so se zgodili mnogi čudeži, nova

rojstva, ozdravljenja, k sv. Jožefu se zatekajo v varstvo pred

poplavami ...

Ne bi si mogli želeti lepšega uvoda v letošnje počitnice.

Čutiti hvaležnost za vse, kar imamo, in se zavedati, da nam

vera in zaupanje zares prinašata upanje!

pro december 2018

57


4

Nadškof Alojz Uran

ob predstavitvi

življenja in srebrne

obletnice škofovskega

posvečenja. VELIK je,

a hkrati čisto preprost,

vsakdanji, ljudski,

preprosto NAŠ!

1

Spoznavni večer, poln zabave in smeha, s prvim izzivom: o

imenu na balonu izvedeti več.

TROGIR, LETOŠNJI CILJ; MANJ ZNANO

DALMATINSKO MESTO V BLIŽINI ŠIBENIKA.

5

V radijskih majčkah, s katerimi smo četrti dan

radijskih počitnic preplavili mesto, v cerkvi v

Trogirju, polni zakladov z bogato zgodovino.

2

Naš dom na 16. radijskih počitnicah, hotel Medena, nekaj

kilometrov oddaljen od mesta Trogir

Dnevi v Trogirju so minevali ob druženju, plavanju,

sprehodih in skupnih večerih, ki smo jih, tako kot vedno,

tematsko obarvali.

Letošnje počitnice so obogatili vsakodnevni izzivi, ki

so nas še bolj povezali in jih popestrili ter nas spodbujali k

raziskovanju in opravljanju različnih nalog.

S Cankarjem na predvečer slovenske državnosti,

slovenska pesem, zdravljica ...

6

3

Jutranja telovadba je iz udobnih hotelskih sob privabljala iz

dneva v dan več počitnikarjev.

7

Bog te živi, domovina, in tvoje prebivalce, naj

prebivajo v sožitju, razumevanju in medsebojni

pomoči. Na zdravje s penino iz Radgonskih goric.

58 pro december 2018


13

Dobrodošlica plesnega

večera za vsak okus,

brez alkohola in z njim.

Slovenski proizvod,

DANA iz Mirne; hvala!

8

Slovenska zastava naj plapola neštetokrat, še

posebej ob praznikih, in tako trka na našo zavest,

komu pripadamo in kdo smo. Hvala stranki SDS za

tako lepo darilo.

9

Kljub slabemu

vremenu se nas je na

Crnici v Međugorju,

kraju prikazanja

Marije šestim

otrokom, zbralo kar

nekaj počitnikarjev.

14

Složnost radijskih sodelavcev je osnova za dobro

izpeljan projekt, letos že šestnajstič

15

10

Na svetem kraju zbrana tudi delovna ekipa radijskih in

Kompasovih vodnikov ter voznikov avtobusov, ki se med

nami vedno lepo počutijo.

V Trogir, ki leži blizu

Šibenika, smo odšli dobro

opremljeni. Hvala naši

ALPINI!

11

Ob obisku Međugorja še skupna fotografija,

kot se za romarski dan tudi spodobi.

12

Jabolka iz Slovenije sredi

Međugorja še kako pridejo

prav. Bila so zares okusna.

Sadjarstvo Šilec, hvala!

pro december 2018

59


PAMETNA ENERGIJA

Z lastno sončno

elektrarno proizvajate

prihranke.

S čisto, zeleno energijo do 75 %

nižjih računov za električno energijo.

WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558


PROJEKT

NA KLJUČ

BREZSKRBNOST

NA DOLGI ROK

NALOŽBA,

KI SE IZPLAČA

60 pro december 2018


S poslušalci znova v

Radencih in srečanje

PRO v Ljutomeru

Med prijatelji ni nič težko –

v enem dnevu iz tople vode v Termah

Radenci na srečanje v Ljutomer

„Zakaj ne pripravite kakšnega krajšega dopusta še za tiste, ki ne moremo z vami na radijske

počitnice?“ smo večkrat slišali. Zato smo se opogumili in v začetku avgusta pripravili kratek

oddih za konec tedna v Radencih. Odziv nas je presenetil. Več kot 200 se nas je družilo v

Radencih in mnogo več v Ljutomeru na srečanju PRO.

Piše: Urša Sešek

Izkazalo se je, da srečanje s poslušalci

v termah v toplem poletju ni

brca v temo. Topla voda najbrž

ni bila najprivlačnejši element za

prijavo, dobra družba, odlična hrana,

ugodna cena in zanimiv program pa

zagotovo. Radenci nas pregovorno

razvajajo z domačo in zdravo hrano

ter prijaznim osebjem. Prvi večer so

nam domači strokovnjaki povedali

o pomembnosti gibanja, pravilnega

sedenja in aktiviranja vseh mišic v

telesu. Ob vsem tem pa je pomembna

zdrava in uravnotežena prehrana. Vse

dni smo to pridno upoštevali – tako

pri hrani kot pri mišicah; najraje smo

trenirali obrazne smejalne mišice.

Po dveh prijetnih dneh smo

si tretji dan rekli nasvidenje in se

odpeljali v Ljutomer, kjer so pripravili

osrednjo slovesnost ob 150-letnici

prvega slovenskega tabora, ki je v

teh krajih potekal 9. avgusta 1868.

Udeleženci, takrat naj bi se jih zbralo

približno 7000, so med drugim

zahtevali jezikovno enakopravnost

in Zedinjeno Slovenijo. Praznovanju

jubileja smo se pridružili tudi na

Radiu Ognjišče, saj smo na skupno

povabilo župnije in tamkajšnje občine

v Ljutomeru pripravili 45. srečanje

prijateljev in poslušalcev radia.

Ob slovesnosti tudi sveta maša

Več sto sodelavcev, prijateljev

in poslušalcev Radia Ognjišče ter

udeležencev slovesnosti se je nato

združilo pri sveti maši v župnijski

cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki jo je

ob somaševanju duhovnikov daroval

glavni urednik radia msgr. Franci

Trstenjak.

Po maši smo se udeleženci že

45. srečanja PRO imeli priložnost

prepričati o gostoljubju Prlekov.

Pred cerkvijo nas je čakala prava

pogostitev. Župljani so nam želeli

tudi skozi kulinariko predstaviti svojo

pokrajino. Prav za vse so zunaj pekli

langaš, palačinke in razkriške mlince.

Gospodinje so prinesle domači kruh z

zaseko in mesom iz tünke, kvasenice,

postržjače ter različno domače pecivo,

moški pa so nam stregli z domačim

vinom in slatino, kakor mineralni vodi

rečejo v Prlekiji. Zelo so se potrudili

in nihče s cerkvenega dvorišča ni

mogel oditi lačen. Pa četudi bi: na

trgu sta vsakega PROjevca čakala tudi

klobasa in kruh - da smo se lahko še

dodatno okrepčali za obisk lončarja,

Puhovega muzeja, kasaškega muzeja

ali kasaških dirk.

Bogat in prijeten konec tedna

nam je vlil pogum, da bi se v Radence

mogoče spet vrnili tudi prihodnje

poletje. Boste z nami?

Marija Pušenjak,

organizatorka

srečanje PRO v

Ljutomeru

„Že več let sem

prijateljica Radia

Ognjišče. Z možem se rada

udeležujeva vaših srečanj. V

meni je že nekaj let tlela želja,

da bi tudi v Ljutomeru pripravili

srečanje PRO. To željo sem

zaupala takratnemu župniku g.

Andreju Zrimu in članom ŽPS

Ljutomer. Bili so ZA. Župnik je

idejo predstavil tudi županji

mag. Olgi Karba. Priprave so

usklajeno tekle na ravni občine

in znotraj župnije. Sodelovali so

verniki iz vseh 18 vasi in mesta

Ljutomer. K sodelovanju smo

povabili tudi članice Kulturnega

in narodopisnega društva

Razkrižje, ki so pekle posebne

razkriške mlince. Družilo nas

je iskreno veselje in resnična

pripravljenost dokazati našo

prleško gostoljubnost. Bilo je

nepozabno druženje prijaznih in

iskrenih ljudi iz celotne Slovenije,

ki imamo radi našo domovino

Slovenijo, ki imamo radi Radio

Ognjišče in vse, ki ustvarjajo

pester program. Srečanje je še

dolgo odmevalo v naši župniji

in naši občini. Zato se, dragi

bralci revije PRO, opogumite in

pripravite srečanje PRO tudi v

vašem kraju. Priprave na srečanje

povežejo farane in duhovnike,

prav tako pa imajo ljudje

priložnost, da se v živo srečajo s

sodelavci radia, ki jih sicer samo

poslušajo po radiu.“

pro december 2018

61


ZAPRETI USTA IN ODPRETI SRCE. POSLUŠATI.

Premiera filma Največji dar

Potem ko je film Marijina zemlja tudi v slovenskih

kinematografih zabeležil velikanski uspeh (ogledalo

si ga je več kot 11.000 ljudi, kar je 2.000 več od

povprečja za nek film), je v Slovenijo prišel še film

Največji dar, delo istega režiserja Juana Manuela

Cotela. Po matični Španiji je bila tokrat Slovenija

prva država, kjer je bila premiera tega filma.

Piše: Marta Jerebič

Foto: Rok Mihevc

15. novembra se je tako v ljubljanskem Koloseju v

soorganizaciji Pridi.com, distribucije Fivia in Radia

Ognjišče znova zbrala polna dvorana gledalcev. Tokrat

nam je režiser postregel z resničnimi zgodbami sprave, s

katerimi kaže, da odpuščanje postavi konec vsaki vojni. V

Španiji, na Irskem, v Franciji, Mehiki, Kolumbiji, Ruandi …

konstruktivna moč odpuščanja ne pozna meja. A za to je

najprej potrebno zapreti usta in odpreti srce. Poslušati. Kar

je ugotovila tudi nedavna sinoda o mladih v Vatikanu.

Po mnenju gledalke Mete film prinaša „povsem drug

Pomožni škof Franc Šuštar: „Odpuščanje je

rešitev za narod in posameznika. V filmu me

je zelo nagovorilo, da so večkrat poudarili

molitev, zaupanje v Boga, evharistijo. Vse

te stvari vstopajo v življenje in spreminjajo

človeka.“

pogled na svet, družino, odnose in politiko.“ Gledalca

Martina je nagovorilo to, da nas „pomiri srečen konec

vsakega odpuščanja, v vsaki zgodbi pa se lahko najdemo

tudi sami.“

V času, ko Cerkev pretresajo škandali spolnih zlorab,

film prikaže, kako so bili velikokrat duhovniki tisti, ki

so brez obsojanja sprejeli ljudi, ki so zašli na stranpota

življenja. Prikaže, kako pomembno je, da starši na otroke

prenašamo veselje in da smo sami lahko veseli le, če v srcu

ne gojimo zamer in sovraštva.

V filmu Največji dar spoznamo tudi zgodbo Francoza, boksarja Tima

Guenarda. Potem ko mati triletnega Tima pusti ob samotni poljski

cesti in ga očetovi udarci nato za dve leti priklenejo na bolniško

posteljo, iz njega zraste deček z razbitim srcem in obrazom. Tim je bil

leta 2000 gost na Stični mladih, njegova zgodba pa je izšla v knjigi

Močnejši od sovraštva, ki je izšla pri Mohorjevi založbi.

Konec ni hollywoodski, kjer bi eden ubil drugega, kjer bi CM

prišlo do zadoščenja z maščevanjem, ampak bollywoodski. MY

Spravi namreč sledita ples in agape.

CY

Vsi smo poklicani k dejanjem sprave in odpuščanja,

CMY

začnemo lahko z malimi dejanji in spodbujamo oziroma

K

nakazujemo mir v družbi. Začenši v družini. Naj navedem

le en primer, podoben temu filmu. Tudi pri pisanju pravljic,

kar v osnovni šoli obravnavajo v 6. razredu, velja klasika -

dobro zmaga nad slabim. Sinu sem predlagala, naj naredi

drugačen konec. Naj se slabi liki v zgodbi poboljšajo in

skupaj živijo srečno do konca svojih dni.

Kdo smo namreč mi, da ne bi odpustili?

Premiere filma so se udeležili tudi (od desne proti levi): vodja

pastoralne službe Nadškofije Ljubljana, Igor Dolinšek; prelat Anton

Slabe; ljubljanski nadškof Stanislav Zore in ljubljanski pomožni

škof Franc Šuštar. Igor Dolinšek: „Sporočilo filma je živeti v svobodi,

z mirnim srcem in to deliti bližnjim. Mislim, da človek, ki želi na pot

odpuščanja, pa do tega še ni prišel, po tem filmu stopa na to pot.“

C

M

Y

62 pro maj 2018


Med 20.12. in 3.1. bomo vse naročnike

razveselili z odprto

TV programsko shemo,

ki bo popestrila praznične dni.

pro maj 2018

63


Ker cenimo

ZAUPANJE

Mi znamo z ljudmi.

Ne zamudite paketa

za zveste stranke!

Novo v Deželni banki Slovenije!

Podarimo vam:

izdajo plaËilne kartice Activa Maestro,

enoletno Ëlanarino za Activa Mastercard ali izdajo

predplaËniške Activa Mastercard,

pristop k elektronski banki DBS Net in generator gesel,

DBS varnost SMS obvestilo za 6 mesecev ob sklenitvi

zavarovanja vsaj ene plaËilne kartice,

posebne ugodnosti ob najemu kreditov.

• PAKET ZA DOPOLNILNO

DEJAVNOST NA KMETIJI, ki

kmetovalcem omogoca cenovno bolj

ugodno bancno poslovanje.

• UGODEN KREDIT ZA NAKUP

TRAKTORSKIH PRIKLJUCKOV

z rocnostjo od 1 leta do 3 let in

nespremenljivo ali spremenljivo

obrestno mero.

• PAKET »KREDIT + ZAVAROVANJE«

- do 31. 5. 2014 vam ob sklenitvi

kateregakoli kredita za kmetijsko

dejavnost nudimo 15 % popust pri

kmetijskem zavarovanju posevkov in

plodov ter 0,10 o. t. nizjo obrestno

mero kredita za kmetovalce.

Tudi novim strankam nudimo veliko ugodnosti. Preverite!

VeË informacij v poslovalnicah DBS,

na www.dbs.si ali na telefonski številki 01 4727 228.

moji zemlji predana

More magazines by this user
Similar magazines