KLAS - januar 2019

dsopreddvor
  • No tags were found...

Glasilo Doma starejših občanov Preddvor in enote Naklo, letnik 30, št. 259, januar 2019

1


enota Preddvor

Iskrene čestitke stanovalcem,

ki praznujete januarju!

ga. Julijana Celar

ga. Darinka Hernec

ga. Antonija Kožuh

ga. Frančiška Marinič

ga. Antonija Pongrac

ga. Frida Knez

g. Alojz Zebec

ga. Antonija Mrak

g. Anton Vršnik

ga. Frančiška Pregrad

g. Pavel Rezar

ga. Frančiška Dolinšek

g. Ivan Mlakar

ga. Antonija Štular

Remic

ga. Helena Tomšič

enota Naklo

ga. Marija Kaltenekar

ga. Neža Povše

ga. Antonija Tolar

ga. Frančiška Grujić

ga. Marija Ritlop

2


Spoštovani bralci Klasa,

Glasila Doma starejših občanov

Preddvor.

Pravijo, da je življenje potovanje,

za katerega nihče ne dobi zemljevida.

Vsakdo potuje po svoje, in si sproti

riše svoj zemljevid.

Tako kot na zemljevidu se tudi na

listu življenja rišejo poti, gozdovi,

vzpetine, jezera, modrina morja…

Želim naj bodo poti, ki so začrtane v

letu 2019 prijazne, svetle in igrive.

Naj bodo napolnjene z ljudmi in

dogodki, ki jih imamo radi.

Voščim vam vesele in blagoslovljene

božično novoletne praznike!

Naj bo leto 2019 leto dobre volje,

ljubezni in zdravja!

Andreja Valant, direktorica

3


Mlado leto

Sneg kot lani še žari

in nebo je sinje,

v naši peči ogenj tli –

v gazi nove so stopinje.

Novo leto je prišlo

k naši peči sedlo –

in ko se stemni nebo,

je pravljico razpredlo:

»V teh stopinjah mojih bo

teloh zacvetel;

ko sonce bo pripekalo,

klas bo v njih zorel.

Preden mine leto dni,

boste jabolk v njih nabrali –

zlati listi pa stopinje

bodo v mraz zaznamovali.

In potem prišlo bo spet

drugo mlado leto –

pravljico povedalo,

kdo ve kdaj začeto.«

Neža Maurer

4


Utrinki

___________________________________________________________________________

V prijetnemu Domu starejših občanov v Naklem

V Domu v Naklem razstavlja rezbar g. Peter Guček. Povabili so

nas na ogled in z veseljem smo se odzvali.

Po sprejemu s kavico in prijetnem klepetu ter spoznavanju med

seboj so nas zaposlene odpeljale v zgornje prostore Doma, kjer

so razstavljena dela g. Gučka, ki se ob vstopu v pokojninski staž

nikakor ni prepustil brezdelju, ampak se oprijel rezbarjenja. To

delo mu je ustrezalo, zato se je dodatno učil in izpolnjeval svoje

vedenje in seveda sprotno dosegal lepe uspehe. To mu je dalo

veselje in vzljubil je svoje delo. Uspehi so se vrstili.

Motive za svoja dele je iskal v naravi. Konj, konjska glava, konj

v galopu, jelen, srna, boj dveh jelenov, ko se lomi rogovje,

kozorog, ki se vzpenja, volk, ki se skriva, divji petelin v planini,

... Da ne pozabim lepa vrsta cvetlic, vrtnice, sončnice, lipe in

čudoviti grozdi. Zraven seveda povsod čudovito izdelani listi,

katerih vsak za sebe je univerzalen.

Mnenja sem, da mora človek veliko tega doživeti in čutiti, da

lahko vse to pokaže v svojem delu.

Čestitamo g. umetniku in se zahvaljujemo, da nam je omogočil

doživeti tako čudovit dan ob spoznavanju njegovega dela.

P.M., stanovalka Doma Preddvor

5


Miklavževanje v Domu v Preddvoru

V soboto, 8. decembra, smo imeli v jedilnici nastop preddvorskih

mladincev. Priredili so čudovito igro, ki je bila poučna in zabavna.

Prišel je tudi sv. Miklavž. Skupaj smo zapeli nekaj pesmi in molili

molitvico Sveti angel. Dobri Miklavž je s pomočjo angelov delil

dobrote – bombone in mandarine. Program so popestrili tudi

parkeljni.

Spomini so nas popeljali v mladost, na tiste naše otroške čase.

Bilo je nepozabno.

Zahvala velja naši delovni terapevtki Irmi Čebašek, ki je kljub

prosti soboti žrtvovala čas, da je organizirala prireditev.

Naj pripišem še pesmico, ki je »zrasla na mojem zelniku«:

Dragi Nikolaj,

prinesi mi kaj –

šibe ne nosi,

saj zanjo te nihče ne prosi …

Še dve misli:

Življenje ni pesem,

je nepopravljiva umetnost,

ki jo je treba znati živeti in doživeti.

V življenju ni izgubljenih bitk,

le dragocene izkušnje,

ki gradijo našo notranjo moč!

Knez Frida, stanovalka

6


Predpraznični program dijakov Gimnazije

Franceta Prešerna iz Kranja

Kot vsako leto, so nas tudi letos obiskali dijaki Gimnazije

Franceta Prešerna. K nam prihajajo že 54 let, kar je res velika

številka. Zopet so nam pripravili zelo lep občudovanja vreden

program. Vidi se, koliko je bilo vloženega truda, da je program

potekal tako kot so si ga zamislili.

Najprej se je zaslišala harmonika, ki nas je takoj spravila dobro

voljo. Predstavili so se nam in veseli smo bili, da so zopet prišli

v isti zasedbi kot lansko leto.

Tudi letos so nastopila dekleta z gimnastično točko in s plesom.

Posebno nas je navdušila dijakinja, ki je izvedla »špago«, saj ta

točka ni enostavna.

Imeli so dve povezovalki, ki sta napovedovali vsako točko

posebej. Ena od dijakinj je prebrala deklamacijo, druga je zapela

pesem, potem sta dijaka zaigrala na harmoniko in kitaro in

zapela. Harmonikar je bil zelo dober. Takoj se opazi, da mu ta

instrument ni neznan.

Po vsem tem dogajanju so nam pripravili še tombolo in čakali

smo, kdo bo prvi imel vse številke, da bo dobil nagrado. Res so

nas razveselili.

Lepa hvala gre profesorici Križnarjevi, ki skrbi, da so dijaki

pripravljeni zbrati toliko denarja, da so nam lahko kupili darila.

Vsem prav lepa hvala.

Upam, da se naslednje leto zopet vidimo.

IMM, stanovalka

7


Smo dijaki Gimnazije Franceta Prešerna in kot vsako leto smo

tudi letos prišli v pričakovanju teh prelepih praznikov, v katerih

bodo tudi letos darila razdeljevali trije dobri možje: Sveti Miklavž,

Božiček in dedek Mraz. Če sem prav štela, smo letos pri vas že

54. leto in gotovo vas bomo obiskovali še mnogo let. Letos smo

z vami dijaki 3. letnika gimnazije in prav tako kot vi smo tudi mi

navdušeni, da bomo nekaj časa preživeli z vami.

Tudi letos bomo imeli že skoraj tradicionalno tombolo, čas pa

nam bodo polepšali že prej predstavljen Luka s svojo harmoniko,

Brina s svojim petjem, Nik s svojo kitaro ter naša plesna

skupinica, ki bo že tako prazničnem vzdušju pikica na i.

Na koncu našega programa se nam bo pridružil prav poseben

gost, ki ga prav vsi poznate.

Od vseh letnih časov mi je najbolj všeč zima, saj se vsako leto,

ko potrka na vrata, spomnim tele pesmice.

TONE PAVČEK: ZIMSKI ANGEL

Moja doba je zima.

Moja barva belina.

Moj sovražnik lavina.

Moja sestra smučina.

Po njej tekam in skačem

k sankačem, smukačem,

k vsem belim sanjačem,

jih od padcev odvračam.

Ko pa plane lavina

in se v grozi planina

nasrši, razkolje tišina,

čuvam vašega sina.

8


Beli angel sem, najbolj beli.

V belem bregu, v črni globeli

Pomagam s svojimi deli.

Takega so me mnogi veseli.

Ko premišljujem o prazničnem času, vedno najprej pomislim na

skupne trenutke, ki jih preživimo skupaj z vsemi, ki so nam blizu.

Ta praznični čas je prav prepojen z ljubeznijo.

TONE PAVČEK: ANGEL LJUBEZNI

Lep je angel ljubezni,

kot je ljubezen lepa.

Zaljubljenim poje pesmi

in vrata raja odklepa.

V srcu zna iskro vžgati,

vodi na prvi zmenek

in ko sta ljubimca v zagati,

jima razveže pomenek.

Z njima deli rdečico,

z njima hlepi po poljubih

in z njima pozna govorico

in zapoved edino: Ljubi!

A takrat ko dotakne

kot v raju telo se telesa,

se njun angel umakne

v svoja mala nebesa.

Letni časi so bolj različni kot enaki. Pozimi je sneg, spomladi rože,

poleti je neznosno vroče, jeseni pa se narava spravlja k počitku

Vsi letni časi so enako dolgi in pripomorejo k harmoniji v naravi.

Ko je zima, velikokrat pomislim na poletje.

9


TONE PAVČEK: ANGEL POLETJA

Iz sončne dalje ali še bolj od daleč,

iz nekega vročega obnebja,

je priletel do naše obale

vroči angel poletja.

S krili je zganil veter v solinah,

ohladil pregrete fige in oljke

in z mulci v bližnjih plitvinah

nabiral polže in školjke.

Potem si je končno snel perutnice

na portoroški plaži.

Zdaj dečka, ki je dobil ježice

v peto, neutruden tolaži.

Preden se razidemo, bi vam rada zastavila nekaj ugank, ki sem

jih našla v pesmi Rime, ki jo je napisal Frane Milčinski - Ježek.

Je na koncu leta zima, a na koncu verza …

Zima je in dol in breg že pokril je beli …

Rima!

Sneg.

Vsa zasopla mala Anka se po strmem klancu …

A drsalka, mlada Breda driča, šviga prek o…

Pepček pa, korajžna buča, se že tretje leto …

Tudi jaz bi smučal, toda prevelika sem …

Cingl-congl poje zvonec, tele pesmice je …

Sanka!

Brega?

Smuča.

Neroda?

Konec!

Vsak, naj Francl bo al Nežka, prejme naj pozdrav od …

Ježka

Iz veznega teksta dijakov na predpraznični prireditvi.

Dijaki Gimnazije Franceta Prešerna Kranj

10


Moje življenje

Rodila sem se leta 1942 v vasici Podsreda na Kozjanskem. Kot

mlada deklica sem leta 1957 po končani maturi nižje gimnazije

prišla v Kranj v internat. Obiskovala sem takratno Tekstilno šolo

– oddelek pletilstva in jo po štirih letih uspešno končala. Že v

mladosti sem, ker sem bila kmečki otrok, imela rada pse, mačke,

rože, naravo, gozd, travnike … Doma sem vedno imela psa in še

vedno imam lepe spomine nanj in na mojo mladost.

23. marec 2015 je moj drugi rojstni dan. Takrat sem doživela

hudo možgansko kap. Takrat sem živela sama v svojem

stanovanju, 24 let kot vdova. Otroci so odšli in si ustvarili svoje

družine. Mlajši sin, ki je tudi moj skrbnik, živi na Bledu. Starejši

sin pa je že pokojni. Imam pet vnukov. Vsi so pridni. Najmlajša

vnukinja je že polno letna in živi v Kranju blizu mojega

stanovanja. Zelo smo povezani in obe družini obiskujem.

Ko me je doletela kap, so me po približno šestih urah z

reševalnim avtomobilom peljali v bolnišnico na Jesenice. Tam

sem bila na negovalnem oddelku. To je najboljša bolnišnica in

vsemu osebju sem zelo hvaležna za pomoč.

Pet dni nisem nič govorila in ne hodila. Mislila sem, da ne bom

preživela. Po naravi sem trmast človek – kozoroginja po

horoskopu. Nisem se predala. Tretji dan po tako hudi kapi sem

sestre prosila, naj mi pomagajo, da poskusim hoditi. Po 15 dneh

v bolnišnici sem šla na rehabilitacijo v zdravilišče Laško. Tam sem

pa dobesedno garala – vsak dan sem imela do osem ur

fizioterapije in obiskovala čudovito logopedinjo. Vse sem

poslušala in ubogala. Zelo sem hvaležna zdravnici ge. Luciji in g.

Alenu, ki je pravi strokovnjak za športnike. Tam so me postavili

na noge. Vse sem se morala naučiti od začetka – poštevanko,

abecedo, vrstni red datumov, imena mesecev in dni … Ogromno

sem trenirala govor in čim več govorila na glas.

Tu v Domu v Preddvoru sem s pomočjo čudovitih terapevtk

Lidije, Irme in Kaje še napredovala.

11


Največ pa mi pomeni in tudi pomaga gospa Madam Išane. To je

psička, ki mi da posebno energijo. Ona je kot veliko sonce, ki mi

daje toploto. Res je nekaj posebnega. Ima lepe oči, ki te iskreno

pogledajo, je graciozna, izredno inteligentna, prava manekenka

s svojo hojo, ima čudovito lesketajočo črno dlako.

Psička Iša je Ambasadorka nasmeha. Komaj čakam, da se

srečava. Iskreno sem hvaležna tudi njeni mentorici Ireni, ki jo

dvakrat mesečno pripelje v naš Dom.

Frida Knez, stanovalka

Modro brati in kramljati

Bralna srečanja - Mestna knjižnica

Kranj

Maruša Krese

Vsi moji božiči

Hodim po berlinskih ulicah, ki so polne ljudi, polne luči, zvezdic

in vsak je poln upanja in verovanja v jutri. Jutri bo nov dan, novo

leto in vse bo redu in lepo in otroci me čakajo ob prižganih lučkah

s široko odprtimi očmi, me veselo sprejmejo, gledajoč po

zavitkih, ki se bleščijo v mojih rokah. Z veseljem se lotijo

raziskovanja in osvajanja in ko so utrujeni in zasijo, ostanem

sama, po vsem direndaju obsedim in spomnim se na svoj dom,

ki je 1000 km daleč. Ne, nočem nazaj, nekoč sem si želela in še

to je preteklost. Otrokom hočem pokazati svet.

Živimo v mestu Iowa, v hiši vrhu hriba, s pogledom na planjavo.

Sneg, vse je belo in mala Ana se izgubi v njem, užitka na pretek.

Pa jo zazebe in greva notri, spijeva topel čaj, obriševa mrzel

nosek in že je telefon, kjer naš pesnik obljublja, da pride jutri. Mi

pa gremo s prijatelji židovskega porekla k polnočnici. Ana sedi v

spalni srajci, čaka na pesnika in srečna navija radio. Srečen

božič, moj mala.

12


Težko je najti prave besede za tesnobo, ki te navdaja, hodiš po

mestu in čakaš, da mine čas, ko pride David iz bolnice, kjer je

vse dopoldne na dializi, ker ga bolijo ledvice. Bori se z boleznijo

v teh rosnih letih, pa še sredi božičnih praznikov. Res sem

zaskrbljena in danes imam službo – branje božičnih pesmic in to

preprosto zato, da bom dobila honorar, ki mi bo omogočil, da

otrokom skuham kosilo. Pohitim domov, otroka prižgeta božične

svečke – spet smo skupaj – srečni.

Želela sem si stran od zime, božičnih dreves in žalosti zavoljo

vseh laži, stran od praznega pričakovanja, da nam bo za božič

lepo. Zdaj smo lezli na Mojzesov hrib, a nismo prišli na vrh, ker

je bilo prevroče in preveč turistov. Hoteli smo v Katarinin

samostan, a so nas menihi odslovili, ker sem nosila kratke hlače.

Za Ano, mojo hčerko, mi ponujajo kamele in David se spreobrača

v muslimana, kadarkoli se mu zazdi. Ležimo na vročem pesku in

nobenemu ni mar za naslednjo grobnico ali kip Faraona. Jaz

gledam izmučene otroke, ki razmišljajo o stari mami, lepo

okrašenem božičnem drevesu in o darilih. Pravzaprav bi jih danes

morala danes, za božič, peljati v Betlehem.

Sneži. Pogled skozi okno, vidim dohodno pot in avto – spet je

nekdo potreben pomoči. Tukaj je že sedaj polno in nadzornica je

zaskrbljena, jaz pa v neugledni zeleni halji s papirnato čepico, ki

je sploh ne morem zapeti k glavi in vsak moment mi lahko pade

na tla. Pacienti zahtevajo vsak trenutek novo uslugo. Resno se

bojim, da sem edino bitje tu notri, na katero je dovoljeno vpiti.

Ko pridem domov, padem v posteljo. Trudna, nesrečna, rada bi

šla domov, a ne upam si priznati. Rada bi bila doma, s prijatelji

v kafiču, kjer bi popila kavico in pokadila cigareto. Vsega tega

domačim ne upam in ne morem povedati, ker bi pomenilo

priznanje, da sem izgubila na celi črti in da se mama ni motila,

ko mi je odsvetovala tako slabo načrtovano pot.

V Londonu živim pri družini polni otrok, polno igrač in vsak bi rad

imel božično drevo. Mati je učiteljica angleške literature v kolidžu

in s svojo 13 letnico se prepirata in nazadnje obe jokata. Dolgo

sem potrebovala, da sem razumela, kaj se v tej hiši iz

petnajstega stoletja dogaja. Z prijateljico Liso sva bili

13


dogovorjeni, da greva zvečer k polnočnici in ona mi je razložila,

da je mož na vozičku oče te deklice in ženska, ki ga pripelje z

vso njegovo invalidsko pripravo, njegova žena. Mož na vozičku

spi, mati in hčerka se prepirata in mala reče: »Vsi so danes

srečni, samo jaz ne.«

Končno pozvoni na vratih, svoji gospodarici ponosno predstavim

Liso in ji povem, da prihaja iz Hamburga, kar gospo čisto vrže iz

tira. Kako sem mogla pripeljati v hišo Nemko, ko vem, koliko

gorja so Nemci storili njej in njenemu možu.

Seveda z mojim izhodom ni bilo nič, ker je nisem smela žaliti, pa

karkoli mi Lisa že pomeni. Piše se leto 1960. Judje, božič, ateisti.

Jutri zapustim to hišo.

Spet smo v Ljubljani, utrujeni od Berlina. Grem na pokopališče,

grem do cerkve pri Tromostovju, grem na trg, hodim ob

Ljubljanici in mislim na svojo prvo ljubezen, ki je najbrž bila edina

v mojem življenju. Še vedno zardim, ko ga srečam. Tudi zdaj po

30 in več letih. Sanjam o morju, o nečem razburljivem, o

varnosti, ki je ni. Mogoče bi šla v Benetke ali v stari Berlin, ko je

bil še zid in so bili ljudje prijazni. V Ljubljani je tisoč novih trgovin

in novih kavarnic. Zopet se nosijo hlače na zvon in prebira se

tibetanska knjiga mrtvih. Moja generacija hodi na golf v Berlin,

nekoliko manj Berlinčani imajo raje hiše v Toskani ali kopeli na

Tajskem. Pa vesel Božič.

V pečici imam potico, tri noči nisem spala, kajti peka je bila vedno

Pepcino področje. Dvignem Ano in stečem k telefonu. Včeraj

popoldne sem naročila pogovor z Jugoslavijo. Govorim z

domačimi, slišim njihove glasove, jokamo, čas pogovora hitro

poteče. Jokam, Ana me gleda, mama ne jokaj, stisnem jo k sebi.

Kaj pravzaprav počneva tukaj? Želim si s tovorno ladjo spet oditi

domov.

Pred vrati slišim šepetanje. Odprem vrata in pred mano stojijo

sestra, Miha, Anin prijatelj, David in Jakob. »Stara mama boš in

jaz bom stric«, presrečno zavpije Jakob. Norčevali smo se iz nje,

da se je zredila, pa je povedala, da je noseča. Ana. Otrok. Božič.

Sneg. Tišina. Bodo otroka krstili?

Povzeto po prebrani knjigi P.M., stanovalka

14


Vsi moji božiči, vse moje življenje...

Maruša Krese (1947–2013) je bila pesnica, pisateljica,

novinarka, publicistka. Njeno življenje, študij, delo je bilo razpeto

med Slovenijo, Nemčijo, ZDA, Veliko Britanijo in drugje, vedno

je bila na poti, pogosto sama s svojimi otroki. In trideset kratkih

zgodb, ki se dogajajo vedno ob istem času, ob božiču, tkejo njeno

življenjsko zgodbo.

Maruša je otroštvo preživela v času, ko je bil božič prepovedan,

starši so ta večer odšli na partijski sestanek, od sosedov pa je

dišalo po potici. Gospodinjska pomočnica jo je skrivaj peljala v

cerkev gledat jaslice, Maruša pa ji je morala obljubiti, da tega ne

bo nikomur povedala, saj bi lahko izgubila službo. Nikakor ni

mogla natančno doumeti, kaj pomeni božič, ki naj bi vodil k

sožitju vseh ljudi. Njeni božiči v odrasli dobi so se zgodili

večinoma nekje na poti, v tujini, v domovini, na obisku, na meji,

v času vojne v Sarajevu, med konfliktom s partnerjema, starši in

prijatelji.

Pisateljica je odkritosrčno, iskreno in včasih tudi ironično orisala

njene tako drugačne božične večere, ki so polni strahu,

odtujenosti, skrbi...

Avtorica je za literarno delo Vsi moji božiči leta 2008

prejela nagrado Fabula za najboljšo zbirko kratkih

zgodb.

Milena Enci, Mestna knjižnica Kranj

15


Kaj lahko storim, da ne padem?

V četrtek, 29. 11. 2018, smo se s stanovalci v enoti Naklo

zbrali, da se bomo pogovarjali o nevarnostih padcev.

Teme današnjega druženja nisem izbrala povsem

naključno. Pretekli mesec je padlo nekaj naših

stanovalcev in zdela se mi je prava priložnost, da se o tej

temi spregovori in da si stanovalci med seboj izmenjajo

kakšno izkušnjo.

Kaj je padec?

Najbolje opiše naravo padca pet pridevnikov, ki se vsi pričenjajo

s črko N:

Padec je nenadno, nepričakovano, nehoteno,

nenadzorovano in nekoordinirano zrušenje na tla, ki se

pripeti zaradi telesnih ali okoljskih vzrokov in se konča s

poškodbo ali brez nje. Preprosta opredelitev padca bi se lahko

glasila:

Padec je, če padeš na tla, ne da bi to hotel in ne da bi te

kdo porinil.

Žrtve padcev so pádavci, osebe, ki so padle in se pri tem

poškodovale ali pa niso utrpele nobenih posledic. Pádavec je

vsak, ki je v pol leta ali v enem letu vsaj enkrat padel. Ker pa

nekateri padejo večkrat, pádavce delimo na posamične in

pogoste. Tisti, ki so samo enkrat padli, so po svojih fizičnih

16


lastnostih bolj podobni tistim, ki ne padajo, za pogoste pádavce

pa je značilno, da imajo težave z vidom, močjo, ravnotežjem, da

so upočasnjeni in da imajo še vrsto drugih za starost značilnih

težav, ki so vse dejavniki tveganja za ponovne padce. Ženske v

povprečju padejo večkrat, moški pa se pri padcih bolj

poškodujejo, med njimi se več padcev konča s smrtjo ali

invalidnostjo. Možna razlaga teh razlik je v bolj tveganem načinu

življenja med moškimi, večje število padcev med ženskami pa je

pogojeno tudi z njihovim daljšim preživetjem.

Padci so pri starejših pogosto nastopajoč, nevaren problem, ki

lahko privede do nezmožnosti na vseh ravneh človekovega

delovanja. Splošen občutek je, da nanje ne moramo vplivati,

vendar je to le negativna perspektiva. Zaradi naraščanja števila

starejših nad 80 let v nekaj naslednjih desetletjih, se bo število

padcev pri starejših v prihodnosti močno povišalo.

Preprečevanje padcev

Možnosti preprečevanja padcev so različne. Največkrat so

vezane na izboljšanje dejavnikov osebe:

- izboljšanje ravnotežja s telesno vadbo,

- izboljšanje vida s pregledom pri okulistu ali

operacija katarakte,

- pregled pri zdravniku,

- nadzorovano in vodeno jemanje zdravil,

- skrb za lastno zdravje.

Načrtno lahko delujemo tudi na okoljske dejavnike. Pomembno

je oceniti bivanjske dejavnike tveganja in jih odstranjevati

oziroma načrtovati bivanjsko okolje prijazno starejšim ljudem

17


(dobra ograja ob stopnišču, označen rob stopnic, dobra osvetlitev

hodnika, stopnišča). Iz raziskav je razvidno, da je kar 40 %

padcev povzročilo spotik ob neraven asfalt, rob pločnika in

neravna sprehajalna pot.

Posledice padcev :

- Zdravstvene

Med zdravstvenimi posledicami so najpogostejše poškodbe in

zlomi (kolk, nadlahtnica, zapestje, glava) ter njihove

komplikacije - operacije, zdravljenja, rehabilitacije, zmanjšana

ali izgubljena gibljivost oziroma invalidnost, zmanjšana mišična

masa in druga stanja. Čeprav se večina padcev konča brez

resnejših posledic, se polovica med njimi konča s podplutbo ali s

prasko. Od težjih poškodb se jih 5 % konča z zlomi. V povprečju

je na 100 padcev 1 zlom kolka. Med starejšimi so padci

najpogostejši vzrok napotitve v bolnišnico, kar se povečuje z

naraščajočo starostjo. V primerjavi s hospitalizacijami po padcih

v starostni skupini 65 – 69 let, je njihovo število v starosti 85 let

šestkrat večje. Padci so med starejšimi peti najpogostejši vzrok

smrti, v starosti 75 let pa najbolj pomemben vzrok smrti zaradi

poškodb. Kdor po padcu obleži, oz. ni več sposoben sam vstati,

je v primeru, da nima pomoči, izpostavljen nevarnosti

dehidracije, pljučnice in preležanin.

18


- Socialne so nižja kakovost življenja, zmanjšanje stikov z

družino in prijatelji, lahko celo socialno osamitvijo, odvisnostjo

od nege ali odhodom v negovalno ustanovo.

- Psihološke posledice so strah pred ponovnim padcem, upad

samozavesti, depresija in umik v osamljenost.

- Ekonomske posledice padcev prizadevajo posameznike,

družine, lokalne skupnosti in družbo.

Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije državam članicam

v zvezi s preventivo padcev je:

• V javnosti krepijo zavest o nevarnostih padcev in njihovi

preventivi.

• Za starejše uvajajo programe za vzdrževanje moči, okretnosti

in ravnotežja.

• Podpirajo varnost bivališč.

• Odpravljajo tveganja za padce na javnih prostorih.

• Posebno pozorno obravnavajo skupine z največjim tveganjem.

Starostne spremembe, ki vplivajo na padec:

• upočasnjeni refleksi,

• zožena pozornost,

• spremenjeno gibanje in hoja,

• manjša mišična moč,

• bolečine,

• osteoporoza,

• poslabšanje vida in sluha,

• slabše ravnotežje in koordinacija.

19


Padci so prisotni v vseh življenjskih obdobjih, vendar so

posledice najbolj izrazite prav v starosti.

Padci v številkah

Vsako leto pade:

- 1/3 starih 65 let in več (20 – 25 % večkrat)

- vsak četrti nad 75 let

- vsak drugi nad 85 let (ženske padejo pogosteje, moški se

pogosteje poškodujejo)

- padec je 5. najpogostejši vzrok smrti med starejšimi

- padec povzroči približno 320 smrti letno.

Kako se zgodi največ padcev?

- Večina se spotakne ali jim spodrsne (59%)

- Pri hoji po stopnicah (5%)

- Pri vstajanju iz postelje

- Na ledu in snegu (4%)

Priporočila za preprečevanje padcev se osredotočajo na:

1. Vsi starostniki bi se morali ukvarjati z redno telesno vadbo,

da si tako izboljšajo ravnotežje in okrepijo moč. Ena od zelo

koristnih aktivnosti je tai chi, ki poveča prožnost, izboljša

držo in okrepi moč.

2. Vsi starostniki bi morali skupaj s svojim zdravnikom

ponovno preveriti vsa zdravila, ki jih jemljejo.

3. Slabovidnost je pogosto povezana s padci, zato bi morali

starejši ljudje redno hoditi na okulistične preglede.

Ameriški Center za varovanje zdravja (CDC) je objavil seznam

stvari, ki jih je treba storiti, da bi bil dom »varen pred padci«.

Kratka različica tega seznama vključuje:

● Odstranite preproge ali pa jih trdno pričvrstite.

● Umaknite pohištvo tako, da bo pot prosta.

● S tal umaknite vse električne kable in jih spnite ali pa napravite

dodatne vtičnice.

● Vsi prostori naj bodo dobro osvetljeni, dodajte luči v mračnih

prostorih in redno menjavajte žarnice. V hodnik postavite nočno

20


signalno lučko, tako da bo pot iz vaše postelje v kopalnico

osvetljena.

● Postavite zaščitno ograjo na obe strani stopnic in namestite

držala ob straniščni školjki in kopalni kadi.

● Stvari z visokih polic umaknite v omare. Tiste stvari, ki jih

pogosto uporabljate, hranite na višini vašega pasu.

● Kadar dalj časa sedite ali ležite, vstajajte počasi.

● Obujte si čevlje s trdim in nedrsečim podplatom, izogibajte se

ohlapnim natikačem.

● Za boljšo stabilnost uporabljajte ustrezna pomagala (palice in

držala za hojo).

21


Namesto zaključka …

Pazimo nase in na ljudi, ki jih imamo radi. Ni vsak dan najlepši,

je pa lahko zelo lep.

Petra Valjavec,

Vodja SZNO enota Naklo

22


Učenci Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor

o prijateljstvu

__________________________________________________________________________________

Pravi prijatelj

Prijatelj

Pravi prijatelj je vedno pri tebi,

nikoli ni od tebe oddaljen.

Pravi prijatelj te ščiti,

ko ne moreš skrbeti zase

in ve, da ranjen si ti.

Prijatelj mora govoriti resnico,

saj laganje boli

in drugega v srčku tišči.

Če se lažeš, je grdo

in potem ti je težko.

Moj prijatelj Jan

Jan vedno dela to kot jaz,

tudi če tega noče sam.

V vasi živi,

a tudi če daleč živi,

pogovarja se z menoj

in reče mi :

"Jaz sem s teboj."

23

Anžej Jekovec, 4. a

Neja Kalan, 4. a

Ažbe Jekovec, 4. a


Prijateljica

Moja prijateljica je zabavna

in se rada smeji.

Vedno mi pomaga,

če rabim pomoč

in me razveseli!

Je najboljša prijateljica

in skupaj se imava lepo.

Ob meni je tudi,

če mi je slabo.

Eva Zaplotnik, 4. a

Prijatelj

Pravi prijatelj je tisti,

ki ti v strahu pomaga.

Ti pokaže pot,

ko ti kdo nagaja.

Te iz strahu vodi v smejanje.

Prijatelj

Hana Boncelj, 4. a

Prijatelj ti vsak dan

prihiti na plan.

Nikoli te ne žali

in te raje povabi.

Četudi je kdaj nesramen,

med vama spet zagori plamen.

Ažbe Rakovec, 4. a

24


Prijatelj

Pravi prijatelj

ti vedno pomaga

in ti vedno stoji ob strani.

Pravi prijatelj

ti nikoli ne laže.

Pravi prijatelj

po navadi misli

iste reči kot ti.

Pravi prijatelj

Anže Hafner, 4. a

Pravi prijatelj ti vedno zaupa

in upa, da ga ne izdaš.

Prijatelj te vedno tolaži,

kadar ti ni lahko.

Prijatelj je vedno ob tebi

in te včasih povabi k sebi.

Tia Gorenc, 4. a

25


Pregled dogodkov v letu 2018

v Domu starejših občanov Preddvor in enoti Naklo

_____________________________________

Januar

Dom Preddvor

❖ 2. januar – Obisk kolednikov, Skavti iz Preddvora

❖ 6. januar – Večer božičnih in narodnih pesmi – Ženski

cerkveni pevski zbor in otroški pevski zbor iz Kokre

❖ 11. januar – Recital pesmi Neža Maurer– Nežine steze

❖ 18. januar – Čajanka s kitaristom Frenkom Bobičem

❖ 22. januar – Modna revija – Senior trgovina

Dom Naklo

❖ 9. januar – Koncert Mešanega pevskega zbora Antona

Tomaža Linharta Radovljica

❖ 16. januar – Muzikal Janko in Metka, plesna skupina Skokice

OŠ Naklo

Februar

Dom Preddvor

❖ 13. februar – Pustovanje z učenci OŠ iz Kokre

❖ 14. februar – Peka valentinovih srčkov

❖ 15. februar – Recital pesmi Franceta Prešerna z Nežo

Maurer

❖ 17. februar – Kulturni program – KUD Grosuplje

❖ 28. februar – Koncert Kvarteta flavt Filozofske filharmonije

Dom Naklo

❖ 7. februar – Kulturni program učencev OŠ Naklo ob

slovenskem kulturnem prazniku

26


❖ 9. februar – Koncert Mešanega pevskega zbora Dobrava

Naklo

❖ 13. februar – Pustovanje z otroci iz vrtca Mlinček Naklo in

harmonikarjem Zlatkom

❖ 14. februar – Peka valentinovih srčkov

❖ 19. februar – Bralno srečanje »Prišla bo pomlad, učakal bi

jo rad…« z Natašo Kranjc

Marec

Dom Preddvor

❖ 7. marec – Srečanje stanovalcev gorenjskih domov v

Domu v Tržiču – ustvarjalna delavnica, polstenje volne

❖ 8. marec – Nastop otrok iz vrtca Storžek Preddvor ob

dnevu žena

❖ 12. marec – Koncert Učiteljskega pevskega zbora OŠ

Šenčur

❖ 15. marec Klepet ob kavi in poeziji z Nežo Maurer

❖ 22. marec – Koncert Mešanega pevskega zbora Antona

Tomaža Linharta Radovljica

Dom Naklo

❖ 13. marec – Kulturni program učencev OŠ Naklo ob dnevu

žena

❖ 20. marec – Nastop Jurjevih godcev ob materinskem

dnevu

❖ 23. marec – Program učencev Waldorfske OŠ Gorenjske

ob materinskem dnevu

❖ 26. marec – Nastop plesne skupine Miške iz OŠ Naklo

❖ 27. marec – Koncert Pevskega zbora Lek iz Ljubljane

April

Dom Preddvor

❖ 2. april – Velikonočna maša

❖ 4. april – Praznovanje 100. rojstnega dne stanovalke ge.

Šilar z glasbeniki FS Sava Kranj

27


❖ 10. april – Predstavitev Žoga Benda na Srečanju Žoga

Bendov Socialnih zavodov Slovenije v Prevaljah

❖ 11. april – Obisk v mestni knjižnici Kranj

❖ 18. april – Kuhanje domačih štrukljev

❖ 19. april – Koncert učencev glasbenih šol Piano Forte in

Promusica iz OŠ Preddvor

❖ 25. in 26. april - Socialni praktikum dijakov Škofijske

klasične gimnazije Ljubljana Šentvid

❖ 25. april – Sprehod do jezera Črnava in druženje z dijaki

Škofijske klasične gimnazije Ljubljana Šentvid

❖ 25. april – Nastop Folklorne skupine Šenčur

❖ 26. april – Recital pesmi - Nekaj zelo, zelo lepega z Nežo

Maurer

Dom Naklo

Maj

❖ 3. april – Nastop plesne skupine Frajle iz OŠ Naklo

❖ 5. april – Velikonočna maša

❖ 10. april – Predvajanje filma o pisateljici Berti Golob -

Likovno društvo Naklo

❖ 10. april – Predstavitev Žoga Benda na Srečanju Žoga

Bendov Socialnih zavodov Slovenije v Prevaljah

❖ 17. april – »Moje društvo, moje veselje« – nastop DU za

Poljansko dolino

❖ 19. april – Obisk v knjižnici Naklo

❖ 25. april - Socialni praktikum dijakov Škofijske klasične

gimnazije Ljubljana Šentvid

Dom Preddvor

❖ 1. maj – Koncert Pihalnega orkestra MO Kranj

❖ 4. maj – Obisk Rdečih noskov – klovnov zdravnikov

❖ 10. maj – Koncert ansambla Jurjevi godci

❖ 10. maj – Druženje s stanovalci iz Doma Petrovo Brdo

❖ 16. maj - nastop Žoga Benda na Paradi učenja v okviru

Tedna vseživljenjskega učenja v Kranju

❖ 17. maj – Koncert Mešanega pevskega zbora Slavček iz

Lesc

28


❖ 18. maj – Izlet in obisk maše na Brezjah

❖ 21. maj – Nastop Folklorne skupine pastirček in OŠ

Simona Jenka Kranj

Dom Naklo

❖ 4. maj – Obisk Rdečih noskov – klovnov zdravnikov

❖ 11. maj – Koncert Mešanega pevskega zbora Dobrava

Naklo

❖ 14. maj – Nastop plesnih skupin - Smeške iz OŠ Duplje in

Pikice iz OŠ Naklo

❖ 15. maj – Nastop Folklorne skupine DU Naklo

❖ 17. maj – Obisk v knjižnici Naklo

❖ 18. maj – Izlet in obisk maše na Brezjah

❖ 22. maj – Čajanka z učenci OŠ Naklo

❖ 25. maj – Sprehod in druženje s prostovoljci

❖ 30. maj – Obisk v vrtcu Mlinček Naklo

Junij

Dom Preddvor

❖ 1. junij – Kulturna program in predstavitev zbornika ob

185-letnici rojstva Josipine Urbančič Turnograjske v

organizaciji Kulturnega društva Josipine Turnograjske

❖ 7. junij – Koncert Moškega pevskega zbora Maj iz Kranja

❖ 11. junij – Nastop folklorne skupine in druženje s

stanovalci – Rotarack klub Kranj, Brnik

❖ 13. junij – Koncert Moškega pevskega zbora Lek iz

Ljubljane

❖ 14. junij – Predstavitev slovenskih narodnih nošenj in

ljudskih instrumentov – Ljudska univerza Kranj

❖ 15. junij – Peka pehtranove potice

❖ 15. junij – Kulturni program in druženje s stanovalci –

Dekliška skupina iz Vogelj

❖ 16. junij – Piknik s svojci z ansamblom Duo King

❖ 20. junij – Koncert Dinamitki in MinA

❖ 20. junij – Srečanje stanovalcev gorenjskih domov v

Domu v Kranjski Gori – ustvarjalna delavnica, rože iz

blaga

29


❖ 21. junij – Koncert Mešanega pevskega zbora Petra Liparja

iz Kranja

❖ 28. junij – Klepet ob kavi in poeziji z Nežo Maurer

Dom Naklo

❖ 6. junij – Nastop Otroške folklorne skupine Pastirček iz OŠ

Simon Jenko Kranj

❖ 7. junij – Obisk v vrtcu Mlinček in ogled igrice Kdo je

napravil Vidku srajčico

❖ 14. junij – Otvoritev razstave Panjske končnice, Likovno

društvo Naklo

❖ 20. junij – Obisk v knjižnici Naklo

Julij

Dom Preddvor

❖ 5. julij – Koncert Ženskega pevskega zbora Lipa DU

Radovljica

❖ 12. julij – Predavanje Invalidi v zgodovini sveta, g. Igor

Mravlja, Združenje invalidov Forum Slovenije

❖ 18. julij – Izlet skupine za ročna dela na Šobec

❖ 25. julij – Sladoledni piknik s harmonikarjem Vidom

Šumijem

Dom Naklo

❖ 3. julij – Sladoledni piknik z nastopom Žoga Benda

❖ 31. julij – Sladoledni piknik s harmonikarico Darjo Jelenc

Avgust

Dom Preddvor

❖ 2. avgust – Sladoledni piknik z Duom Frenky

❖ 17. avgust – Maša ob Velikem Šmarnu

❖ 23. avgust - Sladoledni piknik s harmonikarjem Vidom

❖ 24. avgust – Druženje ob ledeni kavi

30


Dom Naklo

❖ 9. avgust – Koncert Ženskega pevskega zbora Lipa

Radovljica

❖ 21. avgust – Sladoledni piknik z otroci iz vrtca Mlinček

September

Dom Preddvor

❖ 13. september – Izlet v Bohinj

❖ 14. september – Maša v okviru praznovanje 70-letnice

DSO Preddvor

❖ 22. september - Koncert ansambla Beneški fantje za

stanovalce in svojce v okviru praznovanje 70-letnice DSO

Preddvor

❖ 26. september – Ogled filma Regens Chori, Portret dr.

Mirka Cudermana, v okviru Glasbenih uric

❖ 27. september – Osrednja prireditev ob 70-letnici DSO

Preddvor

Dom Naklo

❖ 11. september – Nastop Folklorne skupine DU Naklo

❖ 13. september – Izlet v Bohinj

❖ 14. september – Sprehod in druženje s prostovoljci in

terapevtskimi psi Društva Tačke pomagačke

Oktober

Dom Preddvor

❖ 4. oktober - Nastop Folklorne skupine DU Naklo

❖ 15. oktober - Dan Rdečega križa - peka piškotov z učenci

OŠ Preddvor v okviru akcije Drobtinica in prireditev s

kulturnim programom in obdaritvijo stanovalcev, Območno

združenje RK Kranj

❖ 18. oktober - Kostanjev piknik z učenci OŠ Preddvor

❖ 25. oktober – Križanka s stanovalci iz Doma Petrovo Brdo

❖ 29. oktober – Koncert Okteta Zven iz Črnuč

31


Dom Naklo

❖ 16. oktober – Gibalne aktivnosti v vrtcu Mlinček v okviru

Simbioze giba

❖ 16. oktober - Dan Rdečega križa - prireditev s kulturnim

programom in obdaritvijo stanovalcev, Območno

združenje RK Kranj

❖ 18. oktober - »1000 gibov« - telovadba s prostovoljkami

Šole za zdravje, skupina Lastovke Naklo v okviru Simbioze

giba

❖ 19. oktober - Kostanjev piknik z otroci iz vrtca Mlinček in

harmonikarjem Zlatkom

❖ 22. oktober – Otvoritev razstave »Ko les zaživi« s

predstavitvijo avtorja razstave Petra Gučka

❖ 23. oktober – Koncert Mešanega pevskega zbora Petra

Liparja iz Kranja

November

Dom Preddvor

❖ 9. november – Martinovanje z Društvom ljubiteljev vina

Šenčur in Jurjevimi godci

❖ 14. november – Srečanje stanovalcev gorenjskih domov v

Domu v Kranju – potopisno predavanje Azori

❖ 28. november - Koncert Mešanega pevskega zbora

Dobrava Naklo

❖ 29. november – Izlet stanovalcev, ki pomagajo pri hišnih

opravilih, ogled Hiše čez cesto na Miljah

❖ 30. november – Ogled razstave »Ko les zaživi« v Domu

Naklo

Dom Naklo

❖ 9. novembra – »Prižgimo si lučke« - nastop učencev

Walfdorske šole ob sv. Martinu

❖ 23. november – Koncert mešanega pevskega zbora

Slavček Lesce

❖ 30. november – Medgeneracijsko povezovanje z učenci OŠ

Helene Puhar iz Kranja

32


December

Dom Preddvor

❖ 3. december - Peka Miklavževih piškotov z učenci krožka

RK iz OŠ Preddvor

❖ 5. december - Praznični kulturni program in obdaritev

stanovalcev, dijaki Gimnazije Franceta Prešerna Kranj

❖ 8. december - Miklavževanje, mladinska skupina in Karitas

iz župnije Preddvor

❖ 13. december - Ustvarjalna delavnica - sejanje božičnega

žita

❖ 19. december - Praznično kosilo z ansamblom Duo King

❖ 21. december – Čajanka s citrarko Francko Šavs

❖ 21. december – Sprejem Luči miru iz Betlehema, Skavti iz

Župnije Preddvor

❖ 26. december - Božična maša

Dom Naklo

❖ 1. december – Miklavževanje in ustvarjalna delavnica

prazničnih aranžmajev, Rotary klub Naklo Tržič

❖ 4. december – Nastop učencev OŠ Duplje

❖ 5. december - Peka Miklavževih piškotov

❖ 5. december – »Miklavž za vse večne čase« igrica v

izvedbi učencev OŠ Naklo

❖ 18. december - Praznično kosilo z ansamblom Duo King

18. december - Obisk kolednikov, Folklorna skupina DU

Naklo

❖ 20. december - Voščilo otrok iz vrtca Mlinček Naklo

Poleg navedenih dogodkov so se stanovalci dnevno,

tedensko oz. mesečno udeleževali tudi naslednjih

skupinskih aktivnosti in dogodkov:

• Skupinske gibalne aktivnosti

• Modro brati in kramljati z Mileno Enci iz Mestne knjižnice

Kranj

33


• Aktivnosti in terapija s pomočjo psa – Ambasadorji

nasmeha in Tačke pomagačke

• Zgodovinski krožek z Markom Ogrisom

• Glasbene urice z Aleksandro Gartnar

• Individualno družabništvo s prostovoljci iz OŠ Preddvor,

Društva z Roko v roki Kranj, Združenja invalidov-Forum

Slovenije, Mali prostovoljci iz OŠ Naklo in ostalimi

prostovoljci

• Pevski popoldnevi ob harmoniki z Darjo Jelenc

• Skupine za samopomoč s prostovoljci Društva z Roko v

roki Kranj

• Molitvene skupine, maše in obiski duhovnika

• Praznovanje rojstnih dni s harmonikarico Darjo Jelenc,

harmonikarjem Zlatkom, kitaristom Frenkom Bobičem in

Duom Frenki

• Tombola

• Miselno družabne igre

• Vaje za vadbo spomina

• Skupinsko reševanje križank

• Skupina za ročna dela

• Terapevtska vadba Žoga Bend

• Računalniške urice

• BioSinhron skupinska terapija

• »Gremo v Garklc«

• Brain Gym – telovadba za možgane

• Izposoja knjig v knjižnici

• Pogovorna skupina z Jernejo

• »1000 gibov« telovadba s prostovoljkami skupine

Lastovke iz Nakla, Šola za zdravje, ...

Pripravila Irma Čebašek,

delovna terapevtka

34


Pozabljen čas – 45. del

________________________________________________________________

Poljubila je Ano na lice in odšla, da jo ne bi predolgo čakal. Težko

je pripeljala do fakultete, kjer jo je že čakal, izstopila iz avta in

rekla: »Jure, ti pelji, moje moči so pošle. Ne morem več.«

Nežno jo je objel in vprašal: »Kaj je spet s teboj. Ljubica? Te je

spet spravila ob živce, sta se kregali?« »Ne, ni bilo to! Moja

sestra umira! Jure pomagaj mi!« »Povej, kaj se dogaja! Kako naj

ti pomagam?« »Ja, Ana umira! Ima raka na rodilih in morala bi

na operacijo, da ji vse odstranijo! Ona pa tega noče, pravi, da jo

je strah, da jo nihče več ne bo imel rad! Vse sem poskusila, da

bi jo pregovorila. A je trda kot skala. Dr. Petričeva pravi, da se

že mudi. Če sama ne bo podpisala, bomo zanjo morali podpisati

mi, njeni sorodniki. Vse to mi bo požrlo vse živce! Kaj naj še

naredim?«

»Doma se bomo pomenili, ti pa se nehaj obremenjevati. Sama

je kriva za vse! Ona se je obrnila od nas, ne mi od nje. Zakaj

spet jokaš?« »Jure, ti ne veš, kako je grozno! Občutek imam, da

se trgam na dvoje. Sigurno je to zato, ker sva dvojčici.« »Kaj

sem naredila, da moram biti kaznovana? Sploh ne veš, kako me

boli. Občutek imam, da se mi trga srce! Pomagaj mi Jure, da

bomo to uredili čim hitreje. Kako si pa ti odgovarjal? Je bilo

težko?« »Ne. Sploh ne! Saj smo kar drug čez drugega. Profesorji

sploh niso individualno spraševali. Sicer smo pa imeli zagovor le

trije. Ko smo končali, nam je naš profesor povedal, da smo zelo

dobro pisali. Po ovinkih nam je povedal, da smo opravili.« »No

vsaj nekdo ima srečo!«

Jure je obžaloval, da je Jana tako žalostna. Hotel jo je povabiti

na večerjo, saj se je doma dogovoril z Matijem, da bo opravil

delo v kokošnjaku. Ampak spoštoval je njeno skrb, da gresta čim

hitreje domov. Ko sta prišla na domače dvorišče, so bili vsi

začudeni, da sta že doma. Mami Marijana je takoj vedela, da je

nekaj narobe. Takoj je poklicala Jano. Ne da bi jo vprašala, kaj

je, je ona s solznimi očmi pripovedovala, kaj je doživela pri Ani.

35


»Mami, govorila sem z dr. Peričevo. Rekla mi je, da je Ana zelo

bolna. Ima raka na rodilih in brez operacije bo umrla. Ker je malo

časa pri zavesti, bomo dovoljenje za operacijo podpisali mi. Ana

se je poslavljala in prosi za odpuščanje. Želela je, da vsi pridemo

jutri v klinični center. Hoče se nam opravičiti. Pri večerji moram

pred vsemi Jeri nekaj povedati, kar mi je naročila. Mami, mene

vse skupaj zelo skrbi. Strah me je, ker ne vem, kako se bo vse

skupaj končalo. Z Juretom sva hotela na večerjo, ker je dobro

opravil diplomo, ampak jaz nisem bila take volje. Čim prej sem

hotela domov, da se pomenimo, kako bomo pomagali Ani.«

»Zdaj pa pojdi v kokošnjak, pomagat Juretu, da bosta prej

končala. Jeri bom naročila, naj bo večerja ob sedmih. Potem pa

se bomo o vsem pomenili.« »Dobro, mami, že tečem! Ti pa

premišljuj, kako bi ji najbolje pomagali!«

Člani družine Zalokar so sedli k večerji. Pogovor ni in ni stekel.

Jure je pokimal Jani naj ona začne govoriti. Kar malo s strahom

je začela: »Moram vam povedati, da je naša Ana hudo bolna.

Danes sem jo obiskala in zelo sem bila žalostna. To ni več naša

Ana, ki se je vedno odgovarjala, se branila, kljubovala in se tudi

sprla, če ni bilo po njeno. Zdaj pa je to oseba, ki se je vdala, nič

več se ne bori, misli samo še na smrt. Njena zadnja želja je le še

opravičevanje vsem, ki nas je prizadela. Trdno sem ji morala

obljubiti, da bom nocoj naši Jeri povedala, kar mi je zanjo

naročila. Takole je rekla: ˝Reci naši godrnjavi Jeri, naj mi oprosti

za vse, kar sem ji rekla ali ji naredila. Naj ne bo huda name,

prosim jo, naj mi oprosti!˝« Jera je s solznimi očmi rekla:

»Seveda, povej ji, da sem ji že vse oprostila, saj jo imam rada.

Takoj zdajle bom šla v kuhinjo in ji spekla najljubše piškote, da

jih boste jutri nesli v bolnico. Pa še napisala bom, da sem na vse

že pozabila in da ji oproščam.« »Jera, naredi malo več piškotov!

Jih bomo nesli še dr. Petričevi,« je za njo zavpila mami Marijana.

»Prosim vas, da do juti premislite, kaj boste rekli Ani, ko se bo z

vsakim posebej hotela pogovoriti. Vsak naj ji nese kakšen

majhen spominček. Zelo bo vesela!«

Po razgovoru je Marijana v dnevno sobo povabila Simona. »Fant,

si že kaj premišljeval o tem, da bi bilo Ano dobro spovedati? Ali

to lahko narediš ti?« »Ne, spovem jo lahko, ne morem jo pa

obhajati. Ne skrbi, če bo potrebno, bom pa poiskal bolniškega

36


župnika.« »Prosim te, stori to, mislim, da Ana z vsem svojim

vedenjem kaže, da si neskončno želi, da bi ji odpustili, za vse

njeno nemogoče vedenje. Kar mraz me strese, ko pomislim, da

človek to naredi takrat, ko sluti, da mu je smrt blizu. Bog ne daj,

da je tudi pri naši Ani tako. Še tretje take smrti ne bi preživela!

Takrat, ko je umrla tvoja…« Mami je v zadnjem trenutku utihnila.

»Kdo moja? Povej!« »Teta Urška in njen mož, zdravnik!

Pomagajte z vsemi močmi, da se to ne bo zgodilo!« Simon je

stopil k Marijani in jo objel: »Ne smeš misliti tako črno! Upaj, vse

bo še dobro! Le verjemi!«

Odšel je v svojo sobo in premišljeval, zakaj je mami tako hitro

utihnila, ko je govorila o smrti sestre Urške in njenega moža.

Teta, je res njegova teta? On pa se dobro spomni svetlolase

ženske, ki mu je zvečer pela in mu pripovedovala prelepe

pravljice. Še danes se spomni njenega nežnega glasu. Bila je

drugačna od mami Marijane. Že dolgo časa bi mami rad vprašal,

če je imela včasih pšenično bele lase. Mogoče? O tem se mora

prepričati.

Zelo zgodaj so vstali, da so drug drugemu pomagali opraviti

jutranje delo. Po obilnem in dobrem zajtrku, so se začeli

pripravljati na obisk v kliničen center. Odločili so se, da jih bo

peljal Jure, z gospodarjevim avtom. Šli bodo že pred kosilom, da

bodo v Ljubljano prišli že prej, da bodo še več stvari kupili. Skoraj

celo pot so molčali, vsak s svojimi mislimi. Simon jih je sem in

tja skušal zaplesti v razgovor, a mu ni uspelo. »Ker ves čas

molčite, mi zdaj vsaj povejte, kako bomo obiskali Ano. Najbrž vsi

veste, da sme na intenzivno samo po eden. Vsak naj posluša,

kar mu ima Ana povedati. Če more, naj ji odgovori, nato pa čim

prej odide. Pet nas je, z vsakim želi govoriti. Zato ji je dr.

Petričeva dovolila z vsemi. Samo priporoča, da ste kratki. Prav

je, da ati in mami govorita z njeno zdravnico. Jaz bi bil rad prvi,

da bom potem govoril z bolnišničnim župnikom, da bi jo jaz

spovedal, on pa obhajal. Vam je tako prav? Res, bodite kratki,«

je vsem priporočil Simon.

V sobo k Ani je vstopil Simon. »Dober dan, bratranec! Si prišel?

Rada bi te nekaj prosila!« Simon se je spraševal, zakaj mu je

rekla bratranec, ampak jo ni vprašal. »Kaj želiš, sestrica? Veš,

da sem ti na razpolago.« »Najprej želim, da bi mi ti, Simon,

37


oprostil vse, kar sem ti hudega storila. Bolezen mi je pokazala,

da nisem imela prav. Najbolj pa mi je žal, ko sem vaju obsodila

z Jano, za tisto, kar ni bilo res. Prosim, oprosti mi!« Njene besede

so bile vedno tišje, videti je bilo, kako hitro se utrudi. »Vse sem

ti že zdavnaj oprosti, kar potolaži se. Bi se rada izpovedala?

Poiskal bom bolnišničnega župnika, da te bo obhajal, ker jaz tega

še ne smem! Vse bomo uredili, le ti moraš biti močna, da boš

premagala bolezen. Kmalu se vrnem!« Simon je povedal, da je

že utrujena, naj ati in mami malo počakata, preden vstopita k

njej.

Ko sta po nekaj minutah vstopila, je dremala. Zbudila se je:

»Mami, ati, kako sem vesela, da sta prišla!« Objela sta jo in

rekla, da sta govorila z njeno zdravnico. Rekla jima je, da mora

biti pogumna, pristati mora na operacijo in vse bo dobro. »Ja,

saj vem, ampak jaz bi vaju lepo prosila nekaj drugega. Na

operaciji lahko umrem, zato želim in prosim, da mi oprostita vse,

kar sem vama hudega storila. Zelo me teži pri srcu, ker sem bila

tako nesramna. Vajino dobroto sem plačevala z zlobo.« Solze je

imela v očeh in videlo se je, da zelo trpi. Marijana je tudi jokala,

ati Peter pa ji je rekel: »Draga hčerka, vsi smo ti že zdavnaj

oprostili. Prosim te le to, da ne misliš na smrt, ampak na lepše

življenje, ki te čaka. Prišla boš domov, skrbeli bomo zate in te

razvajali. Dokler se ne boš pozdravila, ne boš nič delala, potem

pa se boš priključila Jani. Le to te prosiva, bodi močna in okleni

se volje po življenju.« Ana je spet dremala, dahnila sta ji nežen

poljub na lice in odšla. Jana se je odločila, da bo malo dalj

počakala, da se sestra malo odpočije. Mami in atiju ni nič rekla,

ker je vedela, da trenutno zelo trpita. Mislila si je, da bo še veliko

časa za razgovor. Naj premislita o vsem.

»Le pojdi k njej, Jana! Zdaj je preteklo že precej časa. Vem, da

te že težko čaka,« jo je mami že priganjala. Res je vstopila.

»Sestrica, pridi k meni, zelo te potrebujem. Pomagaj mi, da bom

imela toliko moči, da se bom lahko vsem opravičila.« »Ne skrbi,

Jera ti pošilja domače pecivo, tisto, ki ga imaš najrajši, da boš

videla, da ti je vse odpustila. Pa še za tvojo zdravnico jih je dala.

Sta jih že nesla ati in mami. Menda se jih je zelo razveselila.«

Ves čas je Ano držala v objemu. Ona se jo je oklepala kot

utopljenec. »Ali misliš, da so mi vsi odpustili? Tako ste dobri,

38


skrbi vas zame, ker me imate radi. Šele zdaj vem, kako sem bila

nesramna. Res je prav, da zdaj trpim zaradi hude bolezni,« je

tožila. »Prosim te, nehaj! Ti veš, da v naših prelepih gorskih

vaseh živijo pošteni in trdni ljudje, z mehkimi srci, ki ne znajo

kuhati zamere. In taki smo mi! Verjemi, da smo ti odpustili,

vrnila se boš med nas in začela živeti čisto drugače. Nič več ne

bo dolgega bedenja, malo spanja, cigaret in alkohola. Tvoja

bolezen bo premagana, mi pa bomo veseli, ker boš spet doma,«

jo je bodrila Jana.

»Zdaj pa te prosim samo še za eno uslugo. Pokliči Jureta, če je

tu, in ostani z nama«. Jano je prošnja presenetila, a ni

spraševala. Ana je pa spet za trenutek zaprla oči. Jana mu je

pokazala naj molči. Po nekaj trenutkih je Ana rekla: »Jure, le še

tebe moram prositi, da mi oprostiš za vse moje spletke in grde

besede. Jana, ali veš, kaj se je zgodilo med nama?« »Ne, pa me

tudi ne zanima! Kar je bilo je bilo,« je odgovorila sestra. »Jure,

ali ji nisi povedal?« »Ne, zakaj? Saj ima tako dovolj skrbi, zakaj

bi jih ji še jaz nalagal. Saj se mi ni nič zgodilo! Ali želiš, da ji

povem? Prav, saj ti si že preveč utrujena! Bilo je zadnjo noč pred

božičem. Ko so že vsi zaspali, se je nekdo prikradel v mojo

posteljo. Bila je ženska, ki mi je šepetala, da je Jana. Bil sem

zelo presenečen, saj sem vedel, da se ti zame ne zanimaš. Začela

me je objemati. Hotela se mi je kar prepustiti. Takrat pa sem

postal pozoren. Prijel sem jo za roke, da bi ji preprečil to, kar je

hotela. Takrat sem na njeni roki začutil prstane in spoznal sem

prevaro. Prižgal sem luč in jo napodil iz moje postelje.«

(Se nadaljuje.)

Olga M. Kepic

39


V slovo Olgi Kepic

V decembru se je poslovila ga. Olga Kepic, ki se je stanovalci in

zaposleni Doma s hvaležnostjo spominjamo kot predane

prostovoljke, ki je v Domu v Preddvoru več let vodila bralno

skupino in pripravljala ter vodila kvize. Svoj prostor je našla tudi

v našem glasilu Klas, kjer objavljamo njene pesmi in zgodbe v

nadaljevanjih.

Iskrena hvala za njen čas, njen optimizem, njene ideje in tolažilne

ter vzpodbudne pogovore s stanovalci, ko so to potrebovali,

predvsem pa hvala za njene čudovite pesmi in zgodbe.

V hvaležen spomin objavljamo tri njene pesmi:

V meni je pesem

Dolgo že nosim pesem v sebi,

ta poje vse lepo o tebi,

dolgo že nosim srečo v sebi,

rada bi podarila jo tebi.

Veter mi poje ljubezni napev,

rada bi, da bi ga ti razumel,

oblak, ki po nebu hitro vesla,

prinaša pesem, da ti jo da.

Najlepšo pesem poje srce,

kadar mu sreča nasmeje se,

dovolj mu je sonce, modro nebo,

trave zelene, kjer rože cveto.

40


Ti dala bom pesem, dala srce

roko, ki vedno bo božala te,

bi rada ogrela dušo tvojo,

da bi razumela pesem mojo.

Nasvet …

Kadar tvoja duša joče,

nazaj v srečne čase hoče,

takrat ne smeš ji popustiti,

ne smeš v žalost se zaviti.

Spomin naj te takrat popelje

v lepe, davne srečne dni,

ki so žal že mimo šli,

pustili v srcu so sledi.

Spomni takrat prijateljev se,

ki v dobrem in slabem bili so ob tebi,

bi radi odvzeli ti tvoje gorje,

če dal bi jim majhen prostor ob sebi.

Vsa življenja niso srečna,

ljubezen, sreča, sploh ni večna,

a upanje ne sme umreti,

kljub temu je lepo živeti.

Nekoč

Sploh ne vem, kaj naj storim,

kako brez vas naj preživim,

brez vas in te ljubezni nežne,

ki polni moje dneve srečne?

41


Kako spet pozabiti vse,

kar polni srečo in srce,

kako v življenju spet naprej,

povej, usoda, mi, povej?

Zakaj je na svetu polno mej,

zakaj ne moreš kar naprej,

vedno kaj ti prepovedo

in spoštovati moraš to?

Kako, da sreča sploh ni večna,

ljubezen večno je nesrečna,

ko že pozabiš vse gorje,

pa zopet kaj narobe gre!

Nekoč pa srečo bom dosegla,

za vedno bom k počitku legla,

takrat srce se bo spočilo,

brez bolečine, večno bo ljubilo …

__________________________________________________________________________________________

Prisrčno pozdravljeni:

ga. Marija Lavrič, g. Franc Naglič, g. Alojzij Kovačič, g. Marjan Hribernik ter

v enoti Naklo ga. Dobrica Potokar in ga. Marta Reba.

________________________________________________________

Poslovili so se:

ga. Ana Logar, ga. Ana Krašna, ga. Marija Marta Aljančič, ga . Helena

Češnovar ter v enoti Naklo g. Pavel Janc in ga. Vesna Bostele.

__________________________________________________________________________________________

42


Križanka št. 16

1

2 3

4 5 6

7 8

9 10 11

12 13 14

15 16

17 18 19

20 21

22 23 24

25

26

27

28 29

43


Vodoravno

4. pisarniški material

7. nadstropje

8. letni čas

9. severni del Velike Britanije

12. radijska oddaja

15. tricikel

17. naša bivša smučarka (Š.P.)

18. največja celina na svetu

20. hitro vzburljiv človek

21. vroča finska parna kipel

22. tekočina, ki topi smole in masti

25. točka pri košarki

27. pesnik Aškerc

28. ustvarjalec

Navpično

1. električna morska riba

2. šnicelj

3. strm rečni padec

5. telesni okras

6. del kuhinjskega jedilnega pribora

10. država v srednji Evropi

11. manjša soba v kmečki hiši

13. jakostna stopnja potresa

14. pozno življenjsko obdobje

15. staro rimsko oblačilo

16. napad na znano osebo

19. vrh pri Kranju

23. ameriška filmska nagrada

24. samostojni nastop

26. alpinist Karničar

29. malta na zidu

Križanko je sestavila stanovalka Ivana Marinšek

v okviru računalniških uric s prostovoljcem

44


Aktivnosti in dogodki v januarju 2019

- enota Preddvor -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – od ponedeljka do petka

o Vaje za vadbo spomina - ponedeljek

o Ročna dela, ustvarjalna delavnica – ponedeljek in četrtek

o Vadba Žoga Bend – ponedeljek

o BioSinhron (masaža stopal) – ponedeljek, sreda, petek

o Knjižnica – ponedeljek, sreda

o Skupine za samopomoč - torek

o Brain Gym (telovadba za možgane) - četrtek

o Skupinsko reševanje križank – petek

o Molitvena ura – petek

o Računalniške urice – individualno po dogovoru

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

-------------------------------------------------------------------

BRALNA SREČANJA Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

sreda, 9. januar, ob 10.30 v delovni terapiji

__________________________________________________

TERAPIJA IN AKTIVNOSTI S POMOČJO PSA –

Ambasadorji nasmeha

četrtek, 10. januar, ob 10.00 na G0 in

četrtek, 24. januar, ob 10.00 na G0

_________________________________________________

KULTURNA PRIREDITEV v organizacij Lions kluba Kranj

četrtek, 10. januar, ob 16.00 uri v jedilnici

__________________________________________________

MAŠA - ob prazniku sv. treh kraljev

petek, 11. januar ob 10.30 uri v jedilnici

_________________________________________________

GLASBENE URICE z Aleksandro

sreda, 16. januar, ob 10.45 uri v delovni terapiji

sreda, 30. januar, ob 10.45 uri v delovni terapiji

__________________________________________________

45


__________________________________________________

LITERARNO POPOLDNE »Dve pesnici – dve veliki

ljubezni«, prebiranje pesmi Neže Maurer in Brankice

Čigoja

četrtek, 17. januar, ob 16.00 uri v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

TOMBOLA

sreda, 23. januar, ob 10.30 uri v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

sreda, 23. januar, ob 15.00 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s harmonikarico

Darjo Jelenc

sreda, 30. januar, ob 13.00 v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 30. januar, ob 14.00 na oddelku G2 in ob 14.30 na

oddelku G1

________________________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

Plamen Luči miru iz Betlehema

Plamen je v mojih rokah. Gori in me greje. Prepričala me je njegova toplota in

privabila njegova svetloba. Zdaj imam priložnost, da ga širim naprej

– poiščem bližnjega, začutim njegovo stisko, se darujem zanj in mu

pomagam. Toda kako?

Ko sprejmem mir v svoje srce, sem podoben sveči, ki je sprejela plamen. Da

ohrani plamen, mora sveča goreti. Prav tako moram jaz, da ohranim mir,

darovati samega sebe. Vendar sveča z gorenjem izginja, človek pa nikoli ne

izgine, če gori iz ljubezni.

Vem, da nas je več, ki gorimo. Skupaj lahko ustvarimo mogočen ogenj, ki ga ne

bo pogasil noben nemir.

Delimo plamen – zanetimo mir

http://lmb.skavt.net/plamen-luci-miru-iz-betlehema-po-sloveniji

46


Aktivnosti in dogodki v januarju 2019

- enota Naklo -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – ponedeljek, torek, sreda, petek

o Brain Gym (telovadba za možgane) - torek

o Skupina Lastovke – sreda

o Molitvena ura – četrtek

o Ročna dela – petek

o Vadba Žoga Bend

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

------------------------------------------------------------------------------

MAŠA

četrtek, 3. januar, ob 10.30 uri v kapeli enote Naklo

__________________________________________________

BRALNA SREČANJA Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

ponedeljek, 7. januar, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

TOMBOLA

torek, 8. januar, ob 10.30 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 9. januar, ob 14.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

TELOVADBA 1000 gibov s članicami Društva Šola zdravja,

skupina Lastovke Naklo

torek, 15. januar, ob 9.00 v avli enote Naklo

__________________________________________________

»SNEGULJKA« - igrica v izvedbi plesne skupine Čenče iz

OŠ Naklo

torek, 15. januar, ob 16.00 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

ponedeljek, 21. januar, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

47


__________________________________________________

KONCERT Mešanega pevskega zbora Antona Tomaža

Linharta iz Radovljice

torek, 22. januar ob 16.30 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

torek, 29. januar, ob 10.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

Medgeneracijsko povezovanje z učenci OŠ Helene Puhar

iz Kranja

datum še ni znan

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

…. ko zapade prvi sneg, snemi šal in rokavice;

stisni se ob toplo peč, s koščkom makove potice.

Spomni se na lepe dni in natoči zlat muškat;

naj ti sneg obarva lice….

Počasi leto h koncu gre, spomine zbira in želje,

naj novo leto srečno bo, z uspehi le napolnjeno.

Lepe božično novoletne praznike in zdravja v letu 2019!

_____________________________________________________

Izdal:

Dom starejših občanov Preddvor

Prispevke zbrala Irma Čebašek, delovna terapevtka

Besedila so objavljena brez poseganja v avtorsko delo.

Ni lektorirano.

48

More magazines by this user
Similar magazines