KLAS - februar 2019

dsopreddvor
  • No tags were found...

Glasilo Doma starejših občanov Preddvor in enote Naklo, februar 2019, letnik 30, št. 260

1


Iskrene čestitke stanovalcem,

ki praznujete v februarju!

enota Preddvor

ga. Neža Kos

g. Peter Balantič

ga. Albina Sajovic

g. Bojan Pegam

g. Siniša Stojković

g. Nuhi Idrizi

ga. Neža Žibert

g. Igor Korošec

g. Jože Čermelj

ga. Jela Adamović

ga. Marjeta Sokolić

ga. Jožefa Eržen

ga. Marija Logar

g. Matija Šifrer

ga. Anica Mravlje

ga. Matilda Pokorn

ga. Frida Rozina

ga. Marija Žun

enota Naklo

ga. Danica Radonić

ga. Marija Pestotnik

g. Viktor Anton

Leskovšek

ga. Pavla Prestor

2


Postaje

Dolgo, neskončno dolgo

se vozim že

mimo lepih, prijaznih postaj –

vendar za hip ne pomislim:

»Obstani! Zdaj!«

Moja postaja je daleč nekje –

lepa, majhna in moja –

spomin na njo je že bled;

telegrafski drogovi, ki mimo beže,

brišejo nanjo sled.

Nekoč bom nekje izstopila,

na neki tuji postaji;

od takrat bom mirno vsak dan vlak mudila.

Ne bom tam našla odgovora

niti na eden »Zakaj?« –

le to: Naprej ne bom mogla več

in več ne bom mogla nazaj.

Neža Maurer

3


Utrinki

___________________________________________________________________________

Koncert božičnih pesmi

Duet MinA (Mojca in Aleksandra) nam je izvajal lepe stare

božične pesmi, katere smo peli, ko smo bili še v domačem okolju,

z družino in božičem.

Spomin na stare čase združen s prelepimi napevi nas je, ob

zaprtih očeh, popeljal v nostalgijo naše mladosti. Čudovite pesmi

Ave Marija, Sveta noč in mnoge druge, ki sta jih z nežnim glasom

in klavirjem združeni izvajali, je prebudil spomine na božične

čase, ki so odšli, vendar se vsako leto vrnejo in zopet nam je

lepo.

Mojci in Aleksandri želim veliko uspehov ob študiju in delu ter

srečo v novem letu z željo, da se kmalu spet snidemo. Dopoldne

z vama nam prinese veselje, ki nas obogati in razveseli.

P. M., stanovalka

Božična maša na Štefanovo in za praznik

sv. Treh kraljev

Legenda pravi, da je sv. Štefan zavetnik konj, zato so v nekaterih

krajih po Sloveniji različne prireditve, kjer žegnajo konje in

obudijo še druge stare navade.

V Domu je na ta dan v popoldanskem času božična maša. Zbrali

smo se v velikem številu. Pohvalno je tudi to, da je bilo veliko

mladih, sosedov iz Potoč in svojcev stanovalcev. Bilo je zelo lepo

in slovesno, z lepim petjem in bogoslužjem.

4


Iskrena pohvala prav vsem, ki so se potrudili in pripravili vse

potrebno za mašo. Prišla je tudi naša dobra, skrbna direktorica,

ki bedi nad nami.

Polni božičnega miru smo doživeli ta božič. Pevci so skupaj z

župnikom lepo zapeli božične pesmi. Bilo je nepozabno.

V petek, 11. januarja, je bila v Domu maša ob zaključku

praznovanja 70-letnice Doma in na čast praznika sv. Treh

kraljev. Mašo je daroval pomožni ljubljanski škof dr. Anton

Jamnik. Sodeloval je tudi preddvorski župnik g. Branko, ki je s

svojim čudovitim glasom prispeval k vzdušju. Bilo je lepo –

slovesno. Jedilnica je bila zasedena do zadnjega kotička.

Spet so se izkazali naši zaposleni, ki so lepo poskrbeli za priprave

in za nas, da je vse potekalo kot je treba.

5


Gospod škof je bogoslužje vodil čudovito in nas vzpodbudno

nagovoril. Pevci so lepo prepevali božične pesmi in mi smo jim

po svojih močeh pomagali, da je bilo še bolj slovesno. Kar

prehitro je maša minila.

Tudi tokrat je bila prisotna naša ga. direktorica, katere oči nas

budno spremljajo.

Zahvalili smo se Bogu za dolgoletni obstoj Doma. Bilo je res lepo.

Odhajali smo polni miru in lepih vtisov.

Ko sem se vračala v svojo sobo preko dvorišča, se je v daljavi

prikazal čudovit pogled na naš mogočni očak Triglav obsijan s

soncem – čudovit zimski pogled.

Ni zastonj pesem, ki pravi – Slovenija, od kod lepote tvoje …

Frida Knez, stanovalka

Praznovanje ob božiču in novem letu

Dne 19. decembra 2018 smo imeli svečano kosilo ob dobri glasbi

za vse okuse. Glasbenika sta poskrbela, da je bilo za vsakega

nekaj – od starih do novejših melodij, petja in veliko smeha.

Nagovorila nas je tudi direktorica.

Hvaležni smo osebju, ki se je zelo potrudilo z organizacijo in

postrežbo. Okusno kosilo je bilo nekaj posebnega, vzdušje na

nivoju, lepo aranžirane mize.

Po kosilu smo dobro razpoloženi odhajali nazaj v svoje sobe. Bili

smo polni vtisov in želja za naslednje leto in z željo, da se spet

srečamo ob letu obsorej – Bog daj, da bi bilo tako.

Leto je minilo hitro. Prehitro teče čas, posebno, če se gleda na

življenje realno – veselo.

6

Frida Knez, stanovalka


Psička Iša – ambasadorka nasmeha

Začelo se je novo leto 2019 in s tem tudi ponovna srečanja z

ambasadorko nasmeha madam Išane. Komaj čakam srečanj z

njo.

Ne vem, kaj se mi dogaja ob srečanjih z njo. Daje mi veliko

veselja in energije, takrat čisto pozabim na vsakdanje tegobe ob

moji bolezni. Zaradi posebne energije, ki mi jo prinese psička

Iša, pozabim, da je moja leva roka prizadeta in zalotim se, da se

podzavestno z levo - bolno roko ponoči pokrijem, pritisnem na

gumb v dvigalu, … Vse bolj se zavedam, da imam dve roki!

Iša mi daje upanje, da gre na bolje. Daje mi energijo, da

pridobivam moč v levi roki, bolj srečna sem, vse je bolj sončno.

Hvala tebi Iša in hvala gospe Ireni, da sem se spoznala z njo.

Frida Knez, stanovalka

7


Literarno popoldne

Dve pesnici – dve veliki ljubezni

Člani Kulturnega društva Visoko so v četrtek, 17. januarja, prišli

v široki zasedbi – kulturniki, recitatorji, šolska dekleta in

flavtistki, z namenom, da nam polepšajo dan ter s pozdravi in

čestitkami gospe Neži Maurer, ki je v decembru praznovala

rojstni dan.

Prisluhnili smo prebiranju pesmi priznanih pesnic Neže Maurer in

Brankice Čigorja.

P. M., stanovalka

8


Muzikal »Sneguljka« v izvedbi plesne skupine

Čenče iz OŠ Naklo

Na klinčku

Na klinčku visi kikelca,

drobno je nabrana,

rasti, rasti Marica,

da ti bo ta prava.

Hlačke imaš raztrgane,

notri sonček sije,

mamica je favlasta,

pa jih ne zašije.

Pesem sva peli z mamico pred 90 leti.

9

R. F., stanovalka


Božična smrekica ima svojo zgodbo

Poznate pravljico o tem, kako je smrečica postala božično

drevesce?

Pred mnogimi leti je na Norveškem stal velik smrekov gozd. Sredi

tega gozda pa je rasla mlada smrečica, ki je imela dobrega

prijatelja, majhnega sivega ptička. Imela pa je tudi sovražnika,

zlobnega gozdnega možica, ki je imel svoj brlog ravno pod

majhnim drevesom in smrečica mu je šla na živce.

Nekega dne jo je posekal čisto pri koreninah. Smrečica je jokala,

ker bo morala umreti, drobni ptiček pa je sklenil, da ji bo nekako

pomagal.

Dvignil se je visoko pod nebo, kjer je Bog ravno obdaroval

angelčke, saj se je to dogajalo v času božica. Povedal mu je o

žalostni zgodbi smrečice in Bog se je z angelčki takoj odpravil na

zemljo, kjer so našli vso objokano smrečico in jo začeli božati in

tolažiti. Dali so ji vsa svoja darila. Prvi je obesil na smrečico zlato

zvezdo, drugi ji je podaril jabolko, tretji je privezal sličico na vejo

in pritrdil zvonček, na vrh smrečice pa se je usedel droben ptiček.

Tedaj je drevesce prenehalo ihteti.

»Veste kaj,« je tedaj rekel dobri Bog angelom, »dajmo, podarimo

lepo drevesce ljudem, ki gredo tamle ravnokar v cerkev.«

Stari kmet, ki prišel poslednji, je videl čudovito drevesce in takoj

ugotovil, da ga je poslalo nebo. Vzel je smrečico s seboj na svoj

dom in jo v hiši postavil na mizo.

Smrečica je postala najsrečnejše drevo na svetu, saj so jo ljudje

vzljubili in jo odtlej krasijo vsako leto znova. Celo zlatega ptička

vidimo na sveti večer na vrhu drevesca.

Vir: Moj dom

IMM, stanovalka

10


Čaj za žejo, prehlad, poživitev

Čaj, naša najpogostejša pijača odžeja, poživi, omogoči mirno

ugodno počutje. Priprava tega priljubljenega napitka ne zahteva

prav dosti učenosti. V vrelo vodo lahko vsak otrok doda čajno

vrečico, segreje, tekočino pretoči v skodelico, doda morda sladilo

in že je pripravljen za pitje. Vrst, okusov in zdravilnih lastnosti

čajev je več. Bolj cenjeni od teh v vrečicah so naravni cvetovi,

listi, koreninice... Te naberemo osebno sami, lahko: regrat,

preslico, lapuh, kamilice, bezeg, rman… posušimo - shranimo;

tak čaj je tem bolj okusen in zdravilen.

Čaji s svojimi lastnostmi vplivajo ugodno na človeka; črni slovi

po pozitivnih zdravilnih učinkih, zeleni (tudi kava) pa organizem

poživlja s svojim kofeinom in večjo vsebnostjo mineralov. Čaji so

na splošno koristni za zdravje, zavirajo rast rakavih celic. Sladkor

in še drugi dodatki pa odvzamejo čaju zdravilne lastnosti,

naredijo ga lahko kancerogenega. V državah, kjer ga pijejo brez

sladkorja beležijo manj raka in bolezni, kajti sladkor je sicer

škodljiv. Tudi mi se ga prav lahko odvadimo če poskusimo z

nesladkanim, lahko mu dodamo javorjev sirup, med…, a šele ko

je ohlajen na sobno temperaturo. Takšen čaj je priporočljiv

predvsem tudi za kašelj in prehlad; toda z uživanjem ne

pretiravamo. Sadni in zeleni čaji s svojimi katehini so namreč

močni naravni oksidanti; ti nevtralizirajo proste radikale,

uničujejo celice raka, preprečujejo razvoj sladkorne in še druge

kardiovaskularne bolezni.

Vendar pozor: čaj z medom je lahko zelo škodljiv, če je toplejši

od 40 stopinj Celzija, se iz medu izloči encim diastaza, toplejši

od 60, pa iz diastaze nastanejo fruktozni oksidanti. Ti pospešijo

tvorbo malignih tumorjev (v črevesju, želodcu...). Podobno, tudi

limone ne dodajmo vročemu čaju, da ne uničimo vitamina C in

še dragocenih zdravilnih sestavin. Pomislimo tudi, če čaju

dodamo par kapljic mleka (enako velja za kavo) uničimo večina

koristnih lastnosti. Hm? Sam namreč pijem grenki čaj - po

zajtrku, isto kavo z mlekom, zaradi okusa. Hja, po tej vesti pa

dilema? Čaj sicer uživam onega pripravljenega, a vodo pristavim

večkrat tudi sam, dodam osebno nabrane rožice, saj je le-ta

slajši, zaradi zaupanja tudi več zaleže in bolje pozdravi. Ja-ja,

11


pravi užitek ga je srebati skupaj z izbrano knjigo v roki! Kitajski

pregovor pa tudi reče: »Raje tri dni brez hrane, kot en sam brez

čaja.« Ne gre le za tradicijo, ni to le prijeten obred – koristni

učinki ob ugodnem vplivu se hitro pokažejo in odrazijo na zdravju

ter vedrem počutju.

Vir: splet Uros

Peter L., stanovalec

Korenine koče Iskra na Jakobu,

hišne gore Doma starejših občanov Preddvor - Potoče,

priljubljena pohodno-razgledna-izletniška točka mnogih

Koča Iskra stoji na 964 m visokem hribu Potoške gore,

imenovanem Sv. Jakob (tudi Gora) blizu cerkve. Ta se prvič

omenja v 15. stoletju, obnovljena leta 1631, novembra 1978 pa

požarno prizadeta, a kmalu ponovno obnovljena; v njenem

zvoniku odzvanja znameniti zvon, po starosti četrti najstarejši na

Slovenskem. Koča je bila zgrajena na pogorišču mežnarije cerkve

sv. Jakoba. Od tod se ponuja lep pogled na savsko dolino, kajpak

tudi na pod njo stoječi grad Turn, kjer je bila rojena prva

slovenska pesnica Josipina Urbančič Turnograjska; sedaj pa je tu

Dom starejših Potoče-Preddvor. A mežnarija, ta več ni služila

namenu, kupi jo Žičnica Ljubljana za oddih delavcev. Ko je na

enem od oddihov prišlo do nesreče, je povsem zgorela. Pogorišče

je kazilo naravo budilo zgražanje, tudi planincem Iskre; zmenili

so se, dali pobudo, odkupili lokacijo z zemljiščem, pričeli z

gradnjo. Najbrž je tedaj odigral odločilno vlogo glavni šef firme

Peter, temeljni kamen pa že poprej zakoličil njemu podrejeni

soimenjak, ko je bil ustoličil Planinsko sekcijo Iskra skladno z

namigom, a povsem nepripravljen.

Pri opravljanju dela ga vznemiri telefon: pridi k sekretarju; odbrzi

zaskrbljen, kaj sem ga polomil? Toda ob tam prisotnem

predstavniku kranjskega društva je sprejet zelo prijazno in

ogovorjen da ustanovi sekcijo; ponudbe ni sprejel, študij ob delu

in smučarsko – sodniške obveznosti so mu že pobirali ves prosti

12


čas. Vendar pa nagovarjanja, ljubezen do gora, do ljudi ga

prepričajo; sekcija zaživi s pohodi, skoraj vsak vikend z višjo

udeležbo. A problemi z vodniškim kadrom, te je reševalo društvo,

pa tudi za to vrzel ga že spet pregovorijo; izpeljal je namreč

operativno izvedbo tečaja z izpiti za Planinskega vodnika vzorno,

celo spodbudno, kajti zatem prevzame vzorec še vsa Slovenija.

Same ture sekcije postajajo zahtevnejše, številčnejše; zaradi

varnosti terjajo več pozornosti - strokovnosti. In tu pristopijo

prekaljeni gorniki Brane in še drugi, brez njih ne bi zmogli, zlasti

ne težjih vzponov. Dogajanja so udeleženci spremljali, hvaležni

trosijo komplimente: »če ne bi bilo njega ustanovitelja, ne bi bilo

pohodov, ne napornih tur, ne koče…«. Zares, morda skok za

delavce - planince vseh firm Iskre Kranj; pač, so se moralno

okrepljeni spočiti vračali in zato učinkoviteje ustvarjali, delovali

v službi ter tudi doma.

Tako; od ideje preko formalne birokracije do začetka gradnje je

bilo še več opravil. Krampi so zapeli in Planinska koča Iskra na

Jakobu je pričela nastajati, čeprav ob dvomih. A trda

prostovoljna dela zvabijo celo te skeptike, koča dobi streho, le še

»finese« z opremo in že smo lahko prenočili. Nadaljnja, kar dolga

leta jo planinci Iskre uporabljajo koristno, postane priljubljeni

cilj, saj jo skrbno upravljajo-vzdržujejo, čeravno ne-formalni

lastniki. Vpis lastništva v zemljiško knjigo je bil onemogočen -

sekcija ni bila pravna oseba. Z razvojem družbe pa kasneje

preide koča v upravljanje planincem iz Preddvora.

Peter Leban,

stanovalec DSOP

13


Želje stanovalcev za leto 2019

Vsem želim srečno in zdravo novo leto. Rada bi doživela še

kaj novega, da bi se razumeli in brali knjige.

Da bi mi oči služile.

Vsem želim zdravja, miru in prijateljstva med nami, ki

skupaj živimo tu v Domu. Zadovoljna sem z oskrbo in

postrežbo s hrano in hvaležna za prijazno zdravnico, ki

skrbi za nas. Hvala vam!

Želim si, da bi še naprej skupaj reševali križanke in

nadaljevali z različnimi dogodki kot do sedaj.

Meni je bilo zelo lepo, ko smo bili lani na izletu v Bohinju.

Moja želja je, da bi šli še v Volčji Potok. Tam sem že

enkrat bila in mi je zelo všeč.

Rada bi se naučila pisati na računalnik.

Moja želje je, da bi bilo tako, kot je bilo do sedaj.

V novem letu si želim prireditev, skupnega reševanja

križank in vaj za spomin ter petja.

Rada bi še naprej pletla, pomagala osebju, brala knjige.

Želim si, da bi šla v toplice.

14


Želim si izleta na kakšno turistično kmetijo, kjer imajo

živali.

Sem mizar in rad bi, da bi še naprej lahko delal kot mizar.

Želim si izlet v Bohinj.

Vaje za spomin so najboljša dejavnost, ker je v tej uri

zajetih veliko stvari za bistrit možgane. Hvala vam lepa za

te urice, kjer se zabavamo in je koristno za naše stare

možgane.

Sreče zdravja in veselje želim vsem zaposlenim v Domu!

Veselo januarsko popoldne ob kulturnem programu

folklorne skupine in orgličarjev iz Sore v organizaciji

Loins kluba Kranj

15


Pozabljen čas – 46. del

________________________________________________________________

»Ni hotela oditi, zato sem jaz odšel v dnevno sobo za peč. Tu je

ležala gospodarica Marijana. Ko me je vprašala, zakaj sem prišel

za peč, te nisem hotel izdati. Rekel sem, da me zelo zebe. Zelo

preplašen sem bil, ker sem mislil, da se mi bo hotela Ana

maščevati in bo rekla, da sem jo zvabil v posteljo in ji hotel storiti

silo. Dobro pa je vedela, da je kriva samo ona, zato je bila tiho.

Vidiš, Jana, tako je bilo! Ker me je bilo zelo sram, čeprav nisem

bil nič kriv, sem molčal,« je Jure počasi in težko povedal, kaj je

Ana zakuhala.

»Jana, jaz sem takrat spoznala, da si Juretu všeč, zato sem ga

hotela zase. Saj veš, da sem ti vedno vzela vse, kar si imela ti.

Bila sem prav bolestno ljubosumna. Oba skupaj prosim, da mi

oprostita! Obljubim, da bo zdaj drugače,« je že čisto tiho govorila

Ana. »Vse ti odpuščamo, le pozdravi se! Premlada si, da bi lahko

mislila na smrt! Moraš se boriti, mi pa ti bomo pomagali. Sprejmi

roko, ki ti jo ponujamo! Utrujena si, midva greva. Nasvidenje!«

Simon je hotel vstopiti. Jana ga je ustavila: »Počakaj, saj spet

spi, vsaj 10 minut.«

Čez nekaj minut je začela Ana klicati: »Simon, Simon, kje si?

Pridi, čakam te!« Takoj je vstopil. »Ana za vse tvoje grehe vem!

Ali se res iskreno kesaš? Ker si že na smrt utrujena, ti bom dal

odvezo. Bolnišnični duhovnik pa tudi že čaka pred vrati, da te bo

16


obhajal.« Prišla je dr. Petričeva. Župnik in Simon sta prišla iz

sobe. »Malo počakajte, da pogledam, kako je z njo.« Kmalu se

je zdravnica vrnila. »Utrujena je in zdaj mirno spi. Hvala, ker ste

prišli vsi! Upam, da bo zdaj bolj mirna in bo pristala na poseg.

Gospodična Jana, ostali bova na vezi. Če bo kakšna sprememba,

vas bom poklicala. Drugače pa se slišiva jutri okrog 10. ure, po

viziti. Nasvidenje!« »Gospa doktor, hvala za vse! Nasvidenje!«

je odgovorila Jana. Odpeljali so se domov. »Le kaj sem pogrešila

pri vzgoji. Saj sem delala pri obeh enako. Res pa je, da je ona

vedno hotela biti prva. Včasih ji tega nismo dovolili, največkrat

pa sploh nismo bili pozorni. Res pa je, da se je sama večkrat

odrinila, ker je velikokrat kuhala zamero. Velikokrat se je drla v

kakšnem kotu, ker jo nihče ni hotel videti, je kmalu prenehala,«

se je spraševala mami.

»Veš kaj, žena, kar je bilo, je bilo. Zdaj pa ji moramo pomagati,

da jo spravimo na pravo pot. Res ji mora biti zelo hudo, ker je

vsakega posameznega vprašala, če ji odpusti. Mislim, da ji je

zdravnica natančno povedala kaj lahko z operacijo pridobi ali

izgubi. Verjamem vam, da ste ji oprostili, zdaj vas pa še prosim,

da jo pomagate izvleči se iz tega. Včasih bo potrebna kakšna

žrtev, ampak spomnite se, da bo to našo družino povezalo. Že

zdaj se vam za razumevanje zahvaljujem.

Utrujeni so prišli domov in bili zelo presenečeni, ker je bilo že vse

večerno delo opravljeno. Matija je povedal, da so mu fantje z

vasi priskočili na pomoč. Za plačilo jim je Jera pripravila malico,

17


s katero so bili zelo zadovoljni. »Prišli so nam pomagat, ker se je

po vasi že razvedelo, da Ana leži v kliničnem centru zelo bolna.«

»Ja, na vasi še živijo ljudje s širokim srcem. Zelo radi pomagajo.

V mestu pa sosed soseda ne pozna. Hodijo drug mimo drugega,

kot bi bili lutke, ne ljudje,« se je razgovoril Simon. Marijana je

morala Jeri podrobno opisati, kaj se je v bolnici dogajalo. »Naša

Ana se je čisto spremenila. Dolgo sem premišljevala, kaj jo je do

tega pripeljalo. Mislim, da je morala nekaj hudega doživeti, o

čemer noče govoriti. Verjamem pa, da bo v zelo kratkem času

povedala meni ali Jani. Tvojega peciva je bila zelo vesela. Večkrat

je rekla naj se ti zahvalimo. Seveda je želela vedeti, če si ji res

odpustila.« »Res mi je žal, da se ji je tole zgodilo. Saj drugače ni

slaba, le hotela je poskusiti vse kar nam je dano. Verjetno, da se

je pokazala svetu, da zmore vse.« »Ne vem, Jera, kdo ji verjame,

moje zaupanje je zelo omajano! Ampak stvari moram raziskati,

da bom vedela, kje naj začnem,« je bila zavzeta Marijana.

»Mislim, da morate biti do Ane zelo prizanesljivi. Če bo dekle

samo malo videla, da nima podpore, bo spet začela misliti o

smrti.« »Ah, Jera, vse to vem, pomagati pa ne morem. Vse, kar

se nam dogaja, me je že čisto dotolklo. Ne vem, če bom imela

moči, da bom vse prenesla. Stara postajam, moči mi zmanjkuje.

Vajeti bo treba prepustiti mlajšim. Kaj misliš, komu? Jana sama

ne bo zmogla, ampak, kje bo dobila ustreznega partnerja? Ja,

imam nekaj v mislih, a to je šele moja misel. Kako daleč je še do

realizacije? Ampak, kdo ve?«

18


»Oprosti, Jera, zelo sem utrujena, rada bi šla malo počivat. Ta

moja nesrečna noga me še vedno boli. Malo kasneje bom prišla

k tebi, da se pogovoriva, kaj boš jutri kuhala.«

Jana je odšla v kokošnjak pogledat, če je treba še kaj narediti.

Seveda, jajca je bilo še treba napakirati. Lotila se je dela. Kmalu

je za njo prišel tudi Jure. »Draga moja, ali mi nisi mogla reči, da

bi šel s teboj. Zdaj pa delaš kar sama.« »Veš, da sem prav želela

oditi na samo. Pri nas je tako težko vzdušje in tako bo ostalo,

dokler se Ani zdravje ne izboljša. Vse to me zares skrbi, kako

bosta mami in ati to prenašala. Ah, oprosti, Jure, saj bom nehala

ves čas govoriti o tem. Sama sebe moram prepričati, da bo še

vse dobro. To moram verjeti!« »Res je, midva sva mlada, vse

življenje imava še pred seboj, čim prej morava odmisliti vse to

in se posvetiti sama sebi.« »Prav imaš! Pa veš kaj? Jutri bom

poklicala dr. Petričevo, pa če ne bo kaj drugega kot vedno, ne

bom šla v Ljubljano. Urediti moram papirje za kokošnjak, zdaj se

jih je že kar nekaj nabralo. Veš, da sem zadnjič rekla, da je

najbolje papirnato vojno reševati sproti. Jaz pa zdaj delam ravno

obratno.«

»Če boš šla jutri v Ljubljano, bom šel kupit obleko za diplomo in

vse, kar spada zraven. Imam pa eno veliko željo! Ti jo lahko

povem?« »Seveda, zakaj si tako skrivnosten! Povej!« »Draga

Jana, želim, da greš z menoj. Rad bi, da z menoj proslaviš

opravljeno diplomo.« »Kako, si tako siguren, da si diplomo

opravil?« »Vem, vem, saj sem danes že prejel vabilo, naj se

oglasim na prejem potrdila o opravljeni diplomi. Če ne bi bil

19


uspešen, mi tega dopisa ne bi poslali. Kaj misliš, me boš

spremljala?« »Seveda, zelo sem počaščena! Kaj pa če bo to

ravno takrat, ko bo Anina operacija? Takrat ne bom mogla s

teboj. Upam, da boš to razumel?« »Veš, da! Ampak do tega ne

bo prišlo, ker bo naša slovesnost na soboto, takrat pa v bolnici

ni operacij.« »Dobro, če bo res tako! Ampak jaz moram kupiti

novo obleko, nič takega, slovesnega nimam. Sigurno bo polno

lepih deklet tam samo zato, da bodo razkazovale svoje nove

toalete. No, kupila bom kaj lepega!« je na glas razmišljala Jana.

»Ne imej občutka manj vrednosti! Ti boš sigurno prekosila vse

napihnjenke, saj je tvoja lepota naravna. Če greš oblečena tako,

kot greš v mesto, boš najlepša!« jo je hvalil Jure. »Ne, rada bi,

da bi obleke kupila skupaj, da bi bila barvno usklajena. Če ti je

prav pojdi jutri z menoj v Ljubljano, da bova kupila vse

potrebno!«

(Se nadaljuje.)

Olga M. Kepic

_________________________________________________________________________________________

Prisrčno pozdravljeni: ga. Marija Šušteršič, ga. Vita Florjančič, ga. Marija

Trpčeva, ga. Olga Zevnik, g. Stanko Metelko ter v enoti Naklo ga. Ana Močnik

ga. Angela Zupan, ga. Teodora Pretnar.

_______________________________________________________

Poslovili so se: ga. Angela Grzetič, ga. Ivanka Juvan, ga. Frančiška Tičar, ga.

Marjeta Pucelj, ga. Olga Zevnik ter v enoti Naklo ga. Bernarda Sekne, ga.

Minka Pecher, ga. Štefanija Žibert, g. Juraj Belančič.

_________________________________________________________________________________________

20


Križanka št. 17

1

2

3

4

5 6

7 8

9

10 11

12 13

14

15 16 17 18

19

20 21

22

23 24

25 26

27 28

29

30

31

21


Vodoravno

2. romunska valuta

3. indijansko orožje

4. začetek dirke

9. vino rdečkaste barve

10. smučarski doskok v izpadni korak

12. zakončev oče

14. nadležen fotograf

17. duhovni vodja v jogi

20. krama, šara

21. pevka Dremelj

23. neposrednost

26. voznik avta

27. ruska babica

28. Tarzanova opica

29. kaligrafija

30. duša latinsko

31. glavno mesto Saudske Arabije

Navpično

1. vojaška enota

3. antično brenkalo

4. sankač

5. državica v Pirenejih

6. slovenski svetovni popotnik Zvone

7. del noge med kolenom in gležnjem

8. bodeč njivski plevel

11. zmogljivost

13. operni spev

15. zmeda, nered

16. knjiga Janeza Janše

18. slonov čekan

19. brušeno steklo

22. Vergilov ep

23. skupnost ljudi

24. igralec na čelo

25. nekdanji pobiralec davka

Križanko sestavila Ivana Marinšek, stanovalka,

v okviru računalniških uric s prostovoljcem.

22


Umovadba

Stare modrosti in navade: vstavite manjkajočo besedo

Strašilo, dlaka, roge, žanje, juha, krčmar, kokoš, vinu;

KMET SEJE, KRČMAR ______________________.

LEPE KRČME NE ZIDA _____________________, AMPAK PIVCI.

V ________SE JIH VEČ UTOPI KAKOR V VODI.

POLŽ __________ POKAŽE, KADAR GA NIHČE NE VIDI.

LAČNA VRANA SE NE ZMENI ZA _________________________.

NOBENA ______________ SE NE POJE TAKO VROČA, KAKOR SE

SKUHA.

SLABA GOSPODINJA JE KAKOR __________________, VEČ KO IMA,

VEČ RAZMEČE.

VOLK _______________ MENJA, NRAVI PA NIKOLI.

Izbrala

Marta Erznožnik, prostovoljka

23


Poiščite katera slovenska mesta se skrivajo v naslednjih črkovnih

skupinah?

Primer: POEKR - KOPER

BUJLNALAJ - ________________________________

BIRMAOR - __________________________________

KJAŠOF KOAL - _______________________________

JNKRA - _____________________________________

LJECE - _____________________________________

CELES - _____________________________________

BELD - ______________________________________

HIBONJ - ____________________________________

Katera črkovna mešanica ne označuje dele telesa?

TUSA - ____________________

TARV - ____________________

SRPT - ____________________

ANUL - ____________________

TAPE - ____________________

CERS - ____________________

24


Aktivnosti in dogodki v februarju 2019

- enota Preddvor -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – od ponedeljka do petka

o Vaje za vadbo spomina - ponedeljek

o Ročna dela, ustvarjalna delavnica – ponedeljek in četrtek

o Vadba Žoga Bend

o BioSinhron (masaža stopal) – ponedeljek, sreda, petek

o Knjižnica – ponedeljek, sreda

o Skupine za samopomoč - torek

o Brain Gym (telovadba za možgane) - četrtek

o Skupinsko reševanje križank – petek

o Molitvena ura – petek

o Peka piškotov, peciva

o Računalniške urice – individualno po dogovoru

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

-------------------------------------------------------------------

BRALNA SREČANJA Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

sreda, 6. februar, ob 10.30 v delovni terapiji

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

četrtek, 7. februar, ob 14.30 uri v 3. nadstropju ND in

sreda, 20. februar, ob 14.30 uri v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

TERAPIJA IN AKTIVNOSTI S POMOČJO PSA –

Ambasadorji nasmeha

četrtek, 7. februar, ob 10.00 na G0 in

četrtek, 21. februar, ob 10.00 na G0

_________________________________________________

KULTURNA PRIREDITEV - Ljudski pevci Hiše čez cesto

Milje, ob slovenskem kulturnem prazniku in otvoritvi

razstave likovnih del Dragice Markun

četrtek, 7. februar, ob 10.30 uri v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

25


__________________________________________________

GLASBENE URICE z Aleksandro

sreda, 13. februar, ob 10.45 uri v delovni terapiji in

sreda, 20. februar, ob 10.45 uri v delovni terapiji

__________________________________________________

PREBIRANJE PESMI z Nežo Maurer

četrtek, 14. februar, ob 13.15 uri v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

MAŠA

petek, 15. februar, ob 10.30 uri v jedilnici

__________________________________________________

KONCERT Komornega zbora De profundis Kranj

torek, 19. februar, ob 18.30 uri v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

KONCERT Komornega zbora Lek Ljubljana

četrtek, 21. februar, ob 16.30 uri v dnevnem prostoru ND

________________________________________________________________

ČAJANKA s citrarko Francko Šavs

sreda, 27. februar, ob 10.00 uri v dnevnem prostoru ND

________________________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s harmonikarico

Darjo Jelenc

četrtek, 28. februar, ob 13.00 v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

četrtek, 28. februar, ob 14.00 na oddelku G2 in ob 14.30 na

oddelku G1

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

26


Aktivnosti in dogodki v februarju 2019

- enota Naklo -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – ponedeljek, torek, sreda, petek

o Brain Gym (telovadba za možgane) - torek

o Skupina Lastovke – sreda

o Molitvena ura – četrtek

o Ročna dela – petek

o Vadba Žoga Bend

o Vaje za spomin, križanka

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

------------------------------------------------------------------------------

BRALNA SREČANJA Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

ponedeljek, 4. februar, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

MAŠA

četrtek, 7. februar, ob 10.30 uri v kapeli enote Naklo

__________________________________________________

PREDAVANJE o Tomu Zupanu in otvoritev razstave

likovnih del Društvo LIK Naklo

torek, 12. februar ob 15.00 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

ponedeljek, 18. februar, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

TELOVADBA »1000 gibov« s članicami Društva Šola

zdravja, skupina Lastovke Naklo

torek, 19. februar, ob 9.00 v avli enote Naklo

__________________________________________________

TOMBOLA

torek, 19. februar, ob 15.00 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

27


__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 20. februar, ob 14.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

torek, 26. februar, ob 10.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

Medgeneracijsko povezovanje z učenci OŠ Helene Puhar

iz Kranja

datum še ni znan

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

____________________________________________________

Izdal:

Dom starejših občanov Preddvor

Prispevke zbrala Irma Čebašek, delovna terapevtka

Besedila so objavljena brez poseganja v avtorsko delo.

Ni lektorirano.

28

More magazines by this user
Similar magazines