KLAS - marec 2019

dsopreddvor
  • No tags were found...

Glasilo Doma starejših občanov Preddvor in enote Naklo, letnik 30, Št. 261

1


Iskrene čestitke stanovalcem,

ki praznujete v marcu!

enota Preddvor

g. Franc Potočnik

ga. Ana Rozman

ga. Marija Pernuš

g. Franc Burgar

ga. Jožefa Skuber

ga. Frančiška Ekar

g. Aleksa Gavrić

ga. Marija Žagar

ga. Rozina Jenko

g. Jožef Skaza

g. Stanko Metelko

ga. Jožica Govekar

ga. Jerica Čelik

ga. Jožica Černec

g. Janez Košnik

g. Gabrijel-Berto Rak

ga. Marija Gašperlin

g. Marjan Hribernik

enota Naklo

ga. Marija Nagy

g. Ciril Jošt

ga. Jožefa Leskovec

ga. Bruna Jan

ga. Gabrijela Ribnikar

ga. Marija Rozman

ga. Marija Resman

ga. Jolanda Jarc

2


Mamino pismo

Tvoja pisma so dobra in preprosta

kot domača hiša.

Vsako potezo poznam

in vem že vnaprej,

kaj prvi stavek pove

in kakšne želje prinaša poslednji.

Včasih pisma niti ne berem –

za luč na stojalo ga denem,

tam sveti, dokler ne zaspim.

Zjutraj gre z mano na delo –

med avtomobili in sivimi stenami,

v parole zvočnikov meša svoj glas:

»Ljuba hči! Grozdje zori,

pridi ga brat!«

Nasmehnem se rahlo

in dalje prebiram

popisane akte, zapisnike sej,

ko da so grozdi,

dišeči grozdi.

Neža Maurer

3


Utrinki

___________________________________________________________________________

Kuža na obisku

V četrtek, 24. 1. 2019, sta prišli na obisk Irena in kuža Iša. Imeli

smo igro z abecedo. Sestavljali smo povedi. Kužo smo hranili z

piškoti in jo božali.

Tilka Pokorn, stanovalka

Slovenska deklica

Sem slovenska deklica, Metka mi je ime.

Sem obraza luštnega, hrabro imam srce.

Laske imam zlato rumene, kitke lepo spletene.

Bistro moje je oko, srce pa zvesto.

Kadar se možila bom, šla bom na vrh planin.

Izbrala si bom fantiča iz gorskih korenin,

To je bil nedolžni cvet iz mojih mladih let.

Marjeta Sokolič,

stanovalka

Nedeljski izlet

Imam dolgoletno prijateljico iz Orehka– sošolko še iz let, ko sva

hodili na tekstilno šolo. V nedeljo mi je sporočila, da me bo

obiskala in odpeljala na izlet.

Ko sva se peljali nazaj v Preddvor, se nama je ponudil prelep

pogled na naravo. Čeprav je mesec februar, je trava zelena,

verjetno je dovolj vlage v zemlji zaradi obilnega deževja. Ne

4


daleč stan, na smučišču na Krvavcu pa je še dovolj snega za

smuko in druge zimske radosti. Nad Potoško goro in cerkvico sv.

Jakoba se je pojavila mavrica. Bilo je res sanjsko – lepe barve –

modra, zelena, rumena, rdeča … Uživala sem v res čudovitem

pogledu, kaj takega še nisem videla.

Prijateljico sem prepričala, da je ustavila avto in skupaj sva

občudovali lepote narave.

V daljavi se je videl srebrno obarvan Triglav obdan s snegom in

obsijan s soncem. Te lepote ne zna upodobiti niti najboljši slikar.

Še dolgo ne bom pozabila tega prizora. Bilo je res čudovito!

Frida Knez, stanovalka

Dišalo je po medenjakih …

5


Koncert pevke in pianistke - MinA v okviru Glasbenih uric

Koncert Ljudskih pevcev Hiša čez cesto Milje ob

slovenskem kulturnem prazniku in otvoritvi razstave slik

Dragice Markun

6


8. marec - dan žena

Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni

praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako

leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in

socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga

predvsem v bivših komunističnih in socialističnih državah. V

začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška

feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-

1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889,

medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na

Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič

so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na

Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga

praznovali v Trbovljah. V državah sovjetskega bloka se je Dan

delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel

velik pomen. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah

uveljavlja praznovanje na 8. in ne več 19. marca. Mednarodni

dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan

začeli protesti v Petrogradu (danes St. Petersburg), iz katerih je

nastala komunistična Oktobrska revolucija.

Dan žena v Sloveniji

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je

že leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je

bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna

je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala,

in sicer iz filozofije na graški univerzi. Prva politična zagovornica

žensk v Sloveniji, je bila Slovenska Ljudska stranka, ki je že 15.

maja leta 1920 uvedla splošno volilno pravico na občinskih

volitvah – volilno pravico so dobili vsi, moški in ženske, ki so bili

stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna

ženska volilna pravica. Leta 1921 Beograd odpravi splošno

volilno pravico, zaradi česa posledično prične Slovenska ljudska

stranka v času oblikovanja ustave novoustanovljene Kraljevine

SHS, zavzemati za uvedbo splošne ženske volilne pravice na

državni ravni. Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem

pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna

volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo,

7


da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta

kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne

prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih

razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč

ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_%C5%BEena

Pripravila

IMM, stanovalka

Post ni le odrekanje hrani

Celo živali zavračajo hrano, dokler se ne pozdravijo. Ljudje se

postijo že tisoče let, saj je post učinkovito sredstvo zdravljenja

telesa in duha. V vseh religijah srečamo religijski post kot

izpopolnitev duhovnih odlik posameznika.

Ko se postimo, telo dobi življenjsko energijo in toploto iz lastnih

zalog maščob, razgrajuje vse, kar ga obremenjuje, česar ne

potrebuje več, kar ga moti in povzroča bolezni. Energija, ki se

privarčuje pri presnovi (kar 30 odstotkov celotne porabe

energije) se preusmerja na samozdravljenje telesa.

Spomladanski post

Postiti se je najbolje na prehodu letnih časov, ko se dogajajo

spremembe tako v naravi kot v našem telesu. Pozimi se manj

premikamo, jemo težjo hrano in v telesu se nabira več škodljivih

snovi. Spomladi je zato treba očistiti in spočiti telo s postom, da

bi lahko naprej delovalo zdravo. Če tega ne naredimo, je

delovanje jeter upočasnjeno, mučijo nas lahko prebavne motnje

in težje prenašamo poletno vročino. Poleg tega post krepi

samozavest, notranjo moč in mir ter pozitivno premišljevanje.

Med postom reprogramiramo predstavo o prehrani in zdravju –

post nam pomaga dojeti pomembnost pravilne prehrane skozi

vse leto, zavrniti pregrehe in predvsem okrepiti imunski sistem.

Pred postom opravite vse nedokončane obveznosti ali jih

prestavite na teden po postu. Za post se ne odločajte, če

opravljate naporno delo ali če obstaja možnost, da boste ogrožali

8


varnost sebe ali drugih – v takšnem primeru si zanj raje vzemite

proste dneve.

Trajanje posta

Zdrave osebe se lahko krajši čas postijo same, medtem ko je za

daljši post in bolne primeren zdravniški nadzor. Enkrat na teden

razbremenite telo in živite le ob svežih sokovih in vodi. Najbolj

priljubljeni dnevi za to so t. i. lunini dnevi (prvi krajec, ščip,

zadnji krajec, mlaj), postite se lahko vsaka dva meseca (sedem

dni posta, sedem tednov hranjenja; sedem- do desetnevne poste

imenujemo prečiščevalne), 40-dnevni pa so zdravilni posti, med

katerimi podoživimo bolezni, ki so zaznamovale naše telo in

duha; pri tem postu je priporočljivo, da ga izvajate pod

nadzorom.

Med postom je pot neprijetnega vonja in je treba še bolj paziti

na higieno. Po vsakem kopanju namažite telo z rastlinskim oljem

po lastni izbiri (npr. olivnim, mandljevim, kokosovim), da boste

koži vrnili prožnost. Izogibajte se kremam in šminki, ker zapirajo

pore, preprečujejo dihanje kože in izločanje, obenem pa boste s

kozmetiko in negovalnimi izdelki neorganskega izvora na kožo in

posledično v svoj prebavni trakt vnašali toksine, ki so v teh

izdelkih, torej čiščenje telesa ne bo čiščenje v celoti.

Z vsakim izdihom odpravljamo plinaste ostanke presnove, zato

so med postom zelo pomembne redne vaje dihanja in sprehodi v

naravi. Med postom se na jeziku lahko razvijeta sivo-rumena

obloga in neprijeten vonj. Redno čistite jezik in izpirajte usta z

vodo, pomaga pa tudi lizanje rezine limone ali žvečenje klinčkov,

koprca, drobnjaka ali peteršilja.

Strokovnjaki odsvetujejo post nosečnicam in dojiljam, pri

izčrpanosti po bolezni ali operaciji in duševni nestabilnosti. V

primeru bulimije, raka, pretirane telesne teže, sladkorne bolezni,

bolezni jeter, prenizkega ali previsokega krvnega tlaka se je

treba posvetovati z zdravnikom, ki ima izkušnje s postom. Med

postom je pomembno piti veliko vode dobre kakovosti in sveže

sadne in zelenjavne sokove, ki so pomembno sredstvo za

osvobajanje in očiščevanje telesa od škodljivih snovi.

9


Prepovedani pa so gazirane pijače, sladkarije, tobak, kava in

alkohol.

Odločite se lahko za naslednje vrste posta: ob vodi, s sadnimi

sokovi, z zelenjavnimi sokovi, s sadnimi in zelenjavnimi sokovi

(v Sloveniji najbolj priljubljen), grozdna dieta, napitki iz presne

ali kuhane zelenjave, post z zdravilnimi čaji, voda, v kateri so se

namakali kalčki.

Vir: https://www.sensa.si/zdrave-odlocitve/post

Pripravila

IMM, stanovalka

Dobrota ni sirota

Biti človek-človeku, z dobroto z ljubeznijo

Marsikdo se neverno sprašuje kaj se sploh dogaja, je človek sam

sebi postal resna uganka, kajti več ne dohaja sebe; kako torej

biti človek človeku? Ja ja! Človeštvo je silno napredovalo v

znanosti in tehniki, razhajanje se nenehno veča, človek tega ne

dohaja; znašel se je v nesmiselni skrivnosti hoje samega s seboj.

Pojasnimo ta razhajanja, z gesli: Smem biti človek, Moram…,

Težko je…, Dobro je biti človek.

O resničnosti svojega življenja se človek vprašuje: ali »smem biti

človek?« Zaveda se, da mu dar življenjskega obstoja nalaga

dolžnost za pravilno-popolno upravljanje svojega življenja, pa si

misli »moram biti človek«; da, hoditi za lastno in osebnostno

veličino je osnovna naloga. Toda s svojimi ideali in veličino

srečuje ovire, ki mu otežujejo obstoj. Od nezgod in do tragike

celotne človeške zgodovine ter zmagovite sodobne znanosti s

tehniko. Doživljal je razočaranja krize. A sedaj se mu razodeva,

na višini moderne tehnike, kot tragično bitje; več ko bi rad-več

ko dosežkov ima, več udarcev prejema nazaj, a prav od svojih

dosežkov. Znajde se v navzkrižju svojih uspehov z lastno

veličino, kar je tragika njemu in človeštvu. Navdaja ga z grozo,

z nevrozo obstoja; resnica pa: »težko je biti človek«. A kjer vlada

medsebojna ljubezen, pravimo ji dobrota, tam je raj na Zemlji.

10


To pa je skrivnost človekove sreče. Da! Znano namreč je: ljudje

se dobro počutijo, če so si med seboj dobri; prav nasprotno pa,

če se medsebojno grizejo, si grenijo lastno življenje. Hm.

Ljubezen je pač nesebična; strahu ne pozna zato, ker ima le-ta

korenine v sebičnosti, je obenem tudi bistven vzrok za: »težko

je biti človek«. Ljubezen, beri dobrota, kar sama dela čudeže,

prave čudeže. Morda gre le za spremembo zaznavanja; ko

spregledamo je svet drugačen kot skozi mračna očala poprej, na

mah se vse spremeni, pač, kot po čudežu. Toda čudeže dela

samo prava dobrota, razume pa jo le kdor dobroto nosi v svojem

srcu. Je prava resničnost, a le za tistega, ki jo vsak dan izžareva

in izkazuje drugim. Nikoli ni zapuščena ali osamljena. Kdor ima

v sebi notranji mir, se ta preliva še v srca drugih; podobno velja

za dobrotna čustva dobrote in ljubezni, za medsebojno pomoč,

za zdravje. Kajti telo odseva vse kar sam duh snuje. Zanimivo:

zdravje-bolezen, dobro-slabo počutje, vse je močno odvisno od

izbire našega duha, od tega, kako jih projecira vanj. Življenje z

dobroto, imeti jo za poslanstvo svojega življenja, pomeni biti

srečen, srečo izžarevati še na druge bližnje. Dobrota je čista

krepost, izključuje nepopolnost; je nadčloveško božje, in zato

moremo reči: »dobro je biti človek«. Biti z dobroto z ljubeznijo.

Naše življenje nam zatorej ni le dar - danost, je obenem bodoča

naloga, ki ji sledimo, jo moramo šele izpolniti. Velja tu obnoviti

geslo človekove biti: »ne smem biti človek, če nisem dober«. Saj

je prav čudno, da dobroto in njeno doživljanje ljubezni

preziramo. Tudi Kant je bil o tem zapisal: »Ljubezen z dobroto je

za človeka brezpogojni velelnik njegovega obstoja«. In še,

temeljna človekova dolžnost je, da življenje, ki mu je bilo dano

sprejema potrpežljivo, nikakor ne otresljivo - živčno vzdraženo.

Vemo pa tudi, da nihče ne bi rad veljal za histeričnega, a kako

se obnaša, tudi to je poznano.

Vir: Biti človek, A. Trstenjak

Misli in zveze izbral, uredil ter izoblikoval

Peter L., stanovalec

11


Potovanja skozi čas

Izhaja čas še iz davnine,

pravzaprav iz pra- davnine,

ko še ničesar ni bilo

čas je bil »pa kar tako«.

Kaj pa pravzaprav je čas,

se vpraša vsak kdo izmed nas,

je čas prvina pamtiveka

skozi njega vse izteka.

Je čas povsem nevidna stvar,

ne smeš dajati jo v nemar,

nima slike, nima vonja,

a za njim je vsak dan gonja.

Če kako se pač pokaže

vsem pove, da nikoli ne laže,

se čas nikoli ne ustavi,

to v njegovi je naravi.

Mrak Janez – upokojenec

Izbrala M.P., stanovalka

12


Pozabljen čas – 47. del

________________________________________________________________

Še sta klepetala o tem in onem. Kmalu se je Simon poslovil: »Še

enkrat hvala za vašo uvidevnost! Zvečer pa se vidiva!

Nasvidenje!«

Komaj devet dopoldne je bila ura in že je pri Zalokarjevih

zazvonil telefon. »Prosim, Zalokarjeva pri telefonu.«

»Pozdravljeni! Dr. Petričeva tukaj. Sporočam vam, da bo okrog

desete ure danes vaša hči Ana operirana. To smo se odločili zato,

ker ona preživlja prehude strese, ker ima polno negativnih misli.

Zato smo se odločili to narediti danes. Obišče naj jo eden, ker bo

na intenzivnem oddelku. Predvidevamo, da se bo tam okrog

druge ure zbudila. Takrat bi bilo pa dobro, da bi bil nekdo ob

njej.« »Hvala za sporočilo! Vse bom povedala ostalim. K njej pa

bo verjetno prišla Jana, njena dvojčica. Lepo prosim, čuvajte jo

in veliko uspeha! Nasvidenje!«

Mama Marijana je hitro zbrala vse domače in jim povedala za

sporočilo dr. Petričeve. Ko jim je vse razložila, je rekla: »Ja, dragi

moji, danes bo za našo Ano in za nas, dan odločitve. Prosim,

mislite nanjo, pošiljajte ji pozitivne misli! Upajmo, da bomo lahko

kmalu rekli, da je operacija uspela. Ali boš šla k njej ti, Jana! Jure

tebe pa prosim, da jo pelješ, da se še njej kaj ne zgodi!«

Za Zalokarjeve je nastopil hud čas. Dan, ko se bo odločala usoda

njihove Ane. »Najbolje bo, da ne začenjamo kakšnega

posebnega dela. Mislim, da nismo sposobni. Jera, ti nam skuhaj

kakšno kavo ali čaj. Bomo še malo počakali vsi skupaj. Zvečer

gremo k maši, kajne Simon? Kaj pa ti in tvoje šolanje? Sem te

kar pozabil vprašati.« »Jutri grem spet nazaj, so bili tako dobri

in so mi dali kar nenačrtovan dopust. Moj primer jih je zelo ganil,

zato sem bil prost. Zdaj v internat lahko pridem z avtom. To

ostalim študentom ni dovoljeno. Jaz sem si to zaslužil z odličnimi

ocenami in pridnostjo. Srečen sem, da imam avto, da bom šel

lahko k sestri na obisk. Dovolili so mi tudi razgovore po telefonu.

Seveda vseh teh ugodnosti ne bom izkoriščal, saj mi jih lahko

hitro ukinejo. Torej, jutri grem! Kdaj spet pridem, pa ne vem.«

13


»Dobro, da boš z nami, da nam boš pomagal pregnati ure

današnjega dne. Vem, da se bodo vlekle v nedogled, kot bi jih

nekdo podaljševal,« je bil Simonu hvaležen oče Peter.

Jana in Jure sta hitela v Ljubljano. Ves čas sta se pogovarjala o

Ani in njeni težki operaciji. Imela sta občutek, da čas stoji, da se

nikamor ne premakne. »Jure, kako bomo vse to preživeli? Kaj bo

z našim delom? Če bo šlo takole naprej, bova morala nekoga

najeti za pomoč,« je razmišljala Jana. »Res bova morala misliti

na pomoč. Ampak mene bolj skrbi nekaj drugega. Kaj bo z nama?

Kdaj bo čas, da poveva o najini ljubezni. Zelo se bojim, da čas

tako hitro mineva, da nama ga bo zmanjkalo. Na najin čas bova

morala čakati še najmanj eno leto.« »Ne zameri, Jure, saj v tem

času sploh ne morem misliti na naju. Rada bi končno vsem

povedala, da sva par in želiva živeti skupaj v nadaljnjem

življenju. Ampak toliko stvari se dogaja, tako, da bova morala še

malo počakati. Dobro veš, da si ti moj izbranec in tako bo za

vedno. Prosim, malo še počakaj, saj vidiš, da mami in ati

preživljata hude preizkušnje.« »Bom počakal, saj veš, da te

neizmerno ljubim, a bojim se, da se predvsem tvoj oče ne bi

strinjal z nama. Kaj bova pa potem naredila? Bova šla od doma?

Boš ostala doma sama?« »Ne to ne gre, take misli mi ne dajo

miru!« Utihnila sta in se prepustila vsak svojim mislim.

V kliničnem centru je Jana tekla pred operacijski blok, kamor jo

je usmerila dr. Petričeva. Srce ji je pospešeno udarjalo, noge so

se ji tresle in z veliko napora je premagovala strah, ki jo je grabil

s svojimi ostrimi kremplji. Sedela je pred operacijskim blokom.

Vedela je, da mora počakati, dokler ne pride kdo ven in ji pove,

kako je z njeno Ano. »Da bi vsaj Jure hitro prišel. Njegova bližina

me tako pomirja. Šele zdaj vem, kako sem povezana s svojo

sestro. Strašno se počutim! Kot bi tudi mene operirali. Sploh pa

tale grozni strah! Ko bi vse skupaj že minilo! Če je kje

nadnaravna sila, ki bi mi pomagala, jo prosim, naj današnji dan

čim prej mine!« je premišljevala Jana.

Mimo je prišla medicinska sestra. »Lepo vas prosim, ali mi lahko

že kaj poveste o operaciji, ki pravkar poteka?« »Operacija bo

kmalu končana. Kako uspešna je bila, vam bo pa povedal kirurgoperater.

Le to vam lahko povem, da je do sedaj vse v redu.

14


Kmalu bo konec!« »Hvala vam, sestra! Veste, zelo me je strah

in vsaka beseda v tem času mi je v veliko tolažbo.« »No, le

pomirite se! Kmalu bo vsega konec! Upajmo, da uspešno!«

V tem času je prišel tudi Jure. Slišal je zadnje sestrine besede.

No, vidiš? Vse bo še dobro, le korajžo moraš zbrati. Kako mrzle

roke imaš? Te je res tako strah? Nehaj! Zanesi se na strokovnost

kirurgov. Kmalu ti bodo povedali, da je vse v redu.« Vzel je njeni

mrzli roki v svoji, da bi jo ogrel. Stisnila se je k njemu, pomirjena,

polna pričakovanja, da bo res vse v redu. Mislila je, da mora čim

prej telefonirati domov, ker verjetno zelo težko čakajo na njen

klic. Ampak telefon je spodaj na recepciji, kar daleč. Res si bo

treba kupiti mobitele.

Doma so hiteli drug mimo drugega, vsi zaskrbljeni. Jera je pazila,

da ne bi preslišala telefona. Zato je manj ropotala s posodo, kot

ponavadi. Mama Marijana je šla h kokošim, da bi pobrala jajca,

saj bosta Jana in Jure imela danes zelo malo časa. Še Peter je

prišel v kokošnjak. »Marijana, ali ne bo za tebe delo prevelika

obremenitev?« »Saj tukaj ni nič težkega dela. Jajca moram

pobrati, saj veš, da Jana ne bo prišla tako hitro domov. Dobro,

da je Jure tako potrpežljiv, da jo vedno spremlja. Ti Peter ali se

tudi tebi zdi, da se vedno raje vidita? Mogoče jaz preveč mislim.

Kaj meniš ti?« »Ženske ste vedno boljše opazovalke. O tem še

nisem bolj natančno premišljeval. Sicer pa je fant priden,

podjeten, šparoven in tudi lep za pogledat. Če bolj premislim, se

mi zdi, da bi bil kar dober gospodar.« »Tudi jaz tako mislim.

Upajva, da bo res tako. Sploh pa počakajva, saj nama bosta

sama povedala. Jaz ju bom le malo bolj opazovala. Veš, kako me

skrbi! Vsa sem trda ob misli, da moja hči trpi in je v življenjski

nevarnosti. Koliko časa sem trpela že prej, ko nisem mogla

postati mati. Potem sem prestajala težke čase, ko je ta otrok

tako neprijazno obnašal. Pa njeni pobegi, grdo govorjenje in tisto

večno nagajanje, kako bi škodovala sestri. Zdaj pa bolezen in

operacija. Če prištejem še svojo poškodbo, je pa vsega že res

več kot dovolj!« »Verjemi mi, da boš tudi to prebolela, saj si

močna ženska in vse česar se lotiš, ti uspeva! Vem pa, da ti je

težko, saj je tudi meni. Kar ves čas se mi po glavi podijo različne

misli, a vse o Ani. Težko je, res je težko!«

15


»Tudi jaz ves čas meljem in meljem o njej. Morda bom slišati

grda, a vse se mi dozdeva, da je vse to posledica njenega

življenja. Kako rada bi vprašala Simona, zakaj ga je klicala in kaj

mu je povedala. Ampak Simon molči in o tem noče nič govoriti.

Sploh ne vem, kako naj ga vprašam? Moje slutnje pa mi potrjuje

tudi maša danes zvečer. Le kako se je Ana odločila zanjo, ko pa

ni nikoli rada hodila v cerkev. Saj veš, da smo jo še kot otroka,

vedno z grda spravili k maši. Vse se ji je zdelo »brez veze«, kot

je imela navado reči.« »Veliko sva že prestala v življenju skupaj

in tudi to bova. Boš videla! Rada se imava in skupaj sva močna.

Kot že velikokrat, boš videla, bo tudi zdaj! Le malo morava

potrpeti!« »Ah, dragi moj Peter, ti si vedno tako močan. Dobro,

da te imam! Vse trpljenje je ob tebi lažje. Tvoje spodbudne

besede me vedno potolažijo.« Objel jo je in jo stisnil k sebi.

»Draga moja, le pogum! Skupaj nama bo uspelo!«

Jana in Jure sta še kar pred operacijsko dvorano. Popuščali so

jima živci, posebno njej. Pred njima se je ustavila dr. Petričeva.

Jano je potrepljala po rami: »Nič ne skrbi, zaenkrat je vse v redu!

Kar dolgo je trajalo, a brez zapletov. Zdaj pojdita za kakšno uro

ven. Ko se bosta vrnila, se oglasita pri meni v ordinaciji,

gospodična Jana. Točno bom razložila, kaj so ji operirali. Čez

kakšni dve uri, bo pa tudi operiranka že prišla k sebi. Upam, da

boste vsaj za hipec lahko govorili z njo.«

Šla sta do prvega telefona. Jana je klicala domov: »Jera, končano

je, vse je v redu! Reci mami, da bom poklicala čez kakšni dve

uri. Zdaj bom šla na razgovor z zdravnico, nato pa k Ani, ki naj

bi se že zbudila. Nasvidenje!«

Stopila sta proti ordinaciji dr. Petričeve. Vrata je imela priprta,

kar je pomenilo, da ju že pričakuje. »Jana, pojdi sama do

zdravnice, če pa me boš potrebovala, me pa pokliči. Tukaj, na

hodniku, te bom počakal.« »V redu! Saj vem, da moški nimate

radi takih razgovorov. Počakaj me!« »Prišli ste, gospodična Jana?

Kar sedite, prosim. Kar veliko se morava pogovoriti. Veste,

operacija vaše sestre se je zgodila v zadnjem trenutku. Še malo

in bilo bi prepozno. Na vseh rodilih je bil že karcinom, rak. Nismo

jih mogli rešiti, zato smo ji vse odstranili. Morda boste sedaj

izvedeli najhujše. Nikoli ne bo mama, ne bo mogla imeti svojih

16


otrok. Če bo želja prehuda, bo morala otroka posvojiti. S tem je

pa veliko problemov, ker otrok za posvojitev ni. Sicer se pa

midve ne moreva odločiti namesto nje. Ta problem bo morala

rešiti sama. Največja nesreča pa je bila, da je pred kratkim imela

spontani splav, po katerem verjetno ni bila pri ginekologu, da bi

jo dobro pregledal. Ostalo ji je nekaj odmrlega tkiva v maternici

in ta ji je povzročal velike težave. Zato je kar naprej krvavela.

Zdaj pa je, kljub mladosti, ženska v meni. Morala se bo navaditi,

da bo brez menstruacije in tudi brez občutkov. Težko rečem, a

moram! To je posledica njenega brezglavega veseljačenja in

vsega kar k temu spada. Vsaj, kolikor mi je o svojem življenju

povedala, pa vem, da to še ni vse! Morda bo kdaj v prihodnosti

zaupala vam! Pomagajte ji, da se navadi na drugačno življenje.

Ne obtožujte jo, ampak ji podajte roko, ker bo sedaj zanjo res

hudo.« »Hvala, gospa doktor, za vaše napotke. Zelo mi bodo

pomagali.«

(Se nadaljuje.)

Olga M. Kepic

_________________________________________________________________________________________

Prisrčno pozdravljeni: g. Milan Truden, ga. Marinka Roblek, ga. Ana Pučko ter

v enoti Naklo g. Emil Hafner, g. Saša Slavec.

________________________________________________________

Poslovili so se: ga. Cilka Kuralt, ga. Antonija Mezga, ga. Anica Mravlje,

g. Frančišek Pavlič, g. Franc Avšič ter v enoti Naklo ga. Dobrica Potokar

(preselitev domov), ga. Teodora Pretnar.

_________________________________________________________________________________________

17


KRIŽANKA ŠT. 19

1

2

3 4

5

6

7 8 9

10 11 12

13

14 15

16

17 18

19

20 21 22

23 24

25 26 27

28 29

30 31

32 33 34

35

36

37

VODORAVNO

5. časnik, časopis

7. zajedavec

9. izkopavanje

NAVPIČNO

1. krajši časopisni sestavek

2. osvežilna brezalkoholna pijača

iz izvlečkov zdravilnih zelišč

18


11. vrsta pošiljke

12. nova celina

14. kraška rdeča prst, jerovica /

terra rossa

16. kulturna rastlina z velikimi

listi ali njen beli omeseneli

podzemeljski del

17. rasno, spolno ločevanje,

zapostavljanje

19. reka skozi Novo mesto

21. nadarjenost

23. rimsko svetišče vseh bogov

24. Slavko Kotnik

26. deček s svetilko v arabskih

pravljicah

28. termalno zdravilišče ob

vznožju Pohorja

29. lahek indijanski čevelj

30. Polona Dornik

31. sovjetski voditelj, začetnik

revolucije

33. biblijski očak, ki je preživel

potop

34. glavno mesto Turčije

35. ritual

36. sadno drevo z jabolki

37. uničevalka železa

zlasti šipka (poslovenjeno),

podobna Coca-coli

3. priprava za kajenje

4. odstranjena lupina sadeža

6. prejemnik drugega katoliškega

zakramenta

8. sistem naše državne ureditve

10. jazz pevka Žnidaršič

12. kužna bolezen, vranični

prisad

13. umetniško oblikovanje filma

15. Ivan Potrč

18. športnik, ki goji rokoborbo

20. gmota snovi, ki se na strmem

pobočju loči, odtrga od celote in

zdrsne navzdol

22. pisec tragedij

23. spor, medsebojno izražanje

nesoglasja

24. infarkt odmrtje srčne mišične

stene (dve besedi)

25. trgovina

26. letoviški kraj na slovenski

obali

27. jedilni list

31. polž brez hišice

32. afriški ptič tekač

Pripravil Janez P.

19


Umovadba

VSTAVITE MANJKAJOČO BESEDO:

Ogenj, redkejše, prijateljev, lončar, psihiatrije, pajčevin

RESNIČNA LJUBEZEN JE REDKA, RESNIČNO PRIJATELJSTVO ŠE

__________________________.

VSAK ____________ SVOJE LONCE HVALI.

KJER JE DIM, JE TUDI _______________.

ČE VETER NE BI RAZTRGAL _____________________, BI SVET

PREPREDLE.

DOBER PRIJATELJ JE CENEJŠI OD

_______________________________.

BERAČ JE ČLOVEK, KI SE JE ZANAŠAL NA POMOČ

_________________________.

KATERA SLOVENSKA MESTA SE SKRIVAJO V NASLEDNJIH

SKUPINAH?

CELES _______________

BELD _______________

BIRMAOR ____________________.

Pripravila

Marta Erznožnik, prostovoljka

20


Aktivnosti in dogodki v marcu 2019

- enota Preddvor -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – od ponedeljka do petka

o Vaje za vadbo spomina - ponedeljek

o Ročna dela, ustvarjalna delavnica – ponedeljek in četrtek

o Vadba Žoga Bend - ponedeljek

o BioSinhron (masaža stopal) – ponedeljek, sreda, petek

o Knjižnica – ponedeljek, sreda

o Skupine za samopomoč - torek

o Brain Gym (telovadba za možgane) - četrtek

o Skupinsko reševanje križank – petek

o Molitvena ura – petek

o Peka piškotov, peciva

o Računalniške urice – individualno po dogovoru

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

-------------------------------------------------------------------

TOMBOLA

ponedeljek, 4. marec, ob 10.30 v dnevnem prostoru ND in

ponedeljek, 25. marec, ob 10.00 v dnevnem prostoru G0

__________________________________________________

PUSTOVANJE z učenci Podružnične OŠ Kokra

torek, 5. marec, ob 10.00 v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

BRALNA SREČANJA Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

sreda, 6. marec, ob 10.30 v delovni terapiji

__________________________________________________

TERAPIJA IN AKTIVNOSTI S POMOČJO PSA –

Ambasadorji nasmeha

četrtek, 7. marec, ob 10.00 v dnevnem prostoru G0 in

četrtek, 21. marec, ob 10.00 v dnevnem prostoru G0

_________________________________________________

21


__________________________________________________

RECITAL z Nežo Maurer – ob dnevu žena

četrtek, 7. marec, ob 13.30 uri v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

MAŠA

petek, 8. marec, ob 10.30 uri v jedilnici

_________________________________________________

GLASBENE URICE z Aleksandro

sreda, 13. marec, ob 10.45 uri v delovni terapiji in

sreda, 27. marec, ob 10.45 uri v delovni terapiji

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

sreda, 13. marec, ob 14.30 uri v 3. nadstropju ND in

sreda, 20. marec, ob 14.30 uri v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

KULTURNA PRIREDITEV - ob otvoritvi razstave likovnih

del Dragice Markun, Ljudski pevci Hiša čez cesto Milje,

četrtek, 14. marec, ob 10.30 uri v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

KONCERT Mešani pevski zbor Svoboda Stražišče

sreda, 20. marec, ob 18.30 uri v dnevnem prostoru ND

_________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s harmonikarico

Darjo Jelenc

sreda, 27. marec, ob 13.00 v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 27. marec, ob 14.00 na oddelku G2 in ob 14.30 na

oddelku G1

__________________________________________________

KONCERT Mešani pevski zbor Antona Tomaža Linharta

Radovljica

datum še ni znan

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

22


Aktivnosti in dogodki v marcu 2019

- enota Naklo -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – ponedeljek, torek, sreda, petek

o Brain Gym (telovadba za možgane) - torek

o Skupina Lastovke – sreda

o Molitvena ura – četrtek

o Ročna dela – petek

o Vadba Žoga Bend

o Vaje za spomin, križanka

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

------------------------------------------------------------------------------

BRALNA SREČANJA Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

ponedeljek, 4. marec, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

PUSTNI NASTOP Plesna skupina Miške iz OŠ Naklo

ponedeljek, 4. marec, ob 16.30 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

OBISK PUSTNIH ŠEM iz Waldorfske OŠ Gorenjske

torek, 5. marec, ob 9.20 v avli enote Naklo

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI z Duom Frenky

torek, 12. marec, ob 10.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 13. marec, ob 14.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

ponedeljek, 18. marec, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

ponedeljek, 25. marec, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

23


__________________________________________________

TELOVADBA »1000 gibov« s članicami Društva Šola

zdravja, skupina Lastovke Naklo

torek, 19. marec, ob 9.00 v avli enote Naklo

__________________________________________________

TERAPIJA IN AKTIVNOSTI S POMOČJO PSA – Tačke

Pomagačke

torek, 19. marec, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

KONCERT Komorni zbor Lek Ljubljana

četrtek, 21. marec, ob 16.30 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

TOMBOLA

torek, 26. marec, ob 9.30 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

KONCERT Loški orgličarji

sreda, 27. marec, ob 16.30 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE z učenci OŠ Helene

Puhar iz Kranja

datum še ni znan

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

____________________________________________________

Izdal:

Dom starejših občanov Preddvor

Prispevke zbrala Irma Čebašek, delovna terapevtka

Besedila so objavljena brez poseganja v avtorsko delo.

Ni lektorirano.

24

More magazines by this user
Similar magazines