KLAS - april 2019

dsopreddvor
  • No tags were found...

Glasilo Doma starejših občanov Preddvor in enote Naklo, letnik 30 št. 262, april 2019

1


Iskrene čestitke stanovalcem,

ki praznujete v aprilu!

enota Preddvor

ga. Ema Šilar

g. Djuro Lovrek

g. Janez Jančar

g. Karol Ječnik

g. Jože Jekovec

ga. Katarina Prosen

ga. Zofija Bregar

ga. Justina Oražem

g. Stipo Trogrlić

ga. Terezija Gradnik

ga. Marija Kondić

ga. Marija Vrankar

g. Marko Bolka

ga. Antonija Likozar

g. Stanislav Mezek

ga. Frančiška Markun

enota Naklo

g. Rudolf Studen

ga. Marta Reba

ga. Ana Močnik

g. Jožef Bogataj

ga. Vida Frelih

ga. Dragomira Hafner

ga. Jožefa Trtnik

2


Doma

Rada se vračam pod streho,

kjer sem preživela mladost –

v ljudeh je dobra vera,

da je v domačem kraju sreča že v zraku,

da jo slednji list nosi na trepetajočem krilu,

da teče z mlečne ceste o mraku

in da se zjutraj vesi na travo kot rosa.

Morda je to res.

Nihče ne more drugemu tega razkriti;

Tudi noč – sama polna omame spanja –

ne more dati pokoja človeku,

če v njem je nemir.

Prišla sem k samotni hiši,

prvi, ki sem jo spoznala na svetu –

tako pride otrok k mami in pravi:

»Utrgaj mi krajec lune!«

In mati ga položi otroku v naročje.

Rojstna hiša je kakor mati:

Ogenj, ki sem ga zakurila v peči – že leta hladni –

ves čas nekaj brblja, da vem, da sva dva

in da se ničesar ni treba mi bati.

Ko sem pometala vežo –

lanska gnezda os so ležala po tleh –

se je veter ves čas z mano igral,

mi vesil suhe liste na lase

in vrtinčil spomin na minule čase.

Pa sva se stepla pred hišo

in skoro bi padla.

Neža Maurer

3


Utrinki

___________________________________________________________________________

Kulturna prireditev

Ob otvoritvi razstave likovnih del Dragice Markun

s koncertom Ljudskih pevcev Hiša čez cesto Milje

Na koncertu, ki so ga v okviru otvoritve razstave pripravili Ljudski

pevci Hiše čez cesto iz Milj, je bilo veliko nastopajočih. Med njimi

je bila tudi Dragica Markun, ki razstavlja svoja likovna dela v

drugem nadstropju našega Doma.

Gospa Dragica Markun nam je poleg razstave likovnih del

prebrala še pesem, katere avtorica je bila ona sama.

Njihovo petje nas je presenetilo, kajti moški in ženski glasovi

skupaj so lepo zveneli. Zapeli so pesmi, katerih nismo poznali.

Pesmi so bile lepe, starejše, kar je bilo za nas nekaj novega.

Zapeli so tudi solisti.

Bili smo navdušeni nad njihovim nastopom in lepim petjem.

Priporočili smo se, da nas še kdaj obiščejo. Njihov vodja nam je

obljubil, da še pridejo.

Program je povezovala ena izmed pevk in med programom

predstavila Dragico Markun in njeno likovno ustvarjanje ter tako

otvorila razstavo njenih del v našem Domu.

Dragica Markun živi v Srednji vasi pri Šenčurju. Je amaterska

slikarka, vključena v Društvo likovnikov Cerklje.

V Domu starejših občanov Preddvor je postavila že drugo

slikarsko razstavo.

Dragica slika v različnih slikarskih tehnikah: olje, akril, akvarel,

pastel. Ima rada naravo, predvsem hribe, rože, drevje, vode.

4


Zato se v naravi veliko giblje, jo opazuje in upodobi na platnu.

Očarana pa je nad gibanjem in močjo konj, zato slika tudi konje.

Narava ji je tudi navdih za ustvarjanje pesmi. Kar nekaj jih je

napisala. Na otvoritvi razstave je prebrala pesem o cvetoči

češnji, ki jo je tudi naslikala.

Dragica Markun

Češnja

Prišla je pomlad

in z njo sonček zlat,

češnje v bel cvet je odel,

takrat čebelji raj se je začel.

So čebele se zbrale

na gosli brenčale,

vsaka svoj cvet je izbrala,

da bo z njim zaplesala.

Med plesom sončnih žarkov so se naužile,

od omame vonjav se utrudile,

ob mraku v panje se vrnile,

si nogice oprale in tiho zaspale.

Po mesecih dveh so se češnje spet lepo odele,

vse rdečem zažarele,

slastno vabile so v svoj raj,

škorce in vrane opile so zdaj.

IMM, stanovalka

5


Dragica Markun je na prireditvi prebrala svojo pesem

o cvetoči češnji

Psiček Serdo in njegova mama Iša

V februarju sem se srečala s psičkom Serdom, to je najstarejši

sin psičke Iše.

V naglici sem ga zamenjala z Išo. Čudno se je obnašal, saj me ni

poznal. Nikoli prej se nisva srečala. Kaj hitro sem ugotovila, da

je to Serdo. To sem spoznala njegovi po dlaki. Ko sem ga

pobožala, je bil drug občutek. Njegova dlaka je drugačna, bolj

krepka. Bil je prijazen, kot njegova mama, in imel je tople ter

prijazne oči. Tudi oblika njegove glave je podobna mamini. Le

njegova hoja je bolj moška. Pogrešala pa sem Išin rep in to, kako

zna mahati z njim samo ona – zares graciozno in njeno elegantno

hojo.

6


Uživala sem, ko sem opazovala, kako sta z lastnico Ireno

odhajala. Bila sem očarana nad njim in zopet sem v sebi začutila

tisto nenavadno, posebno energijo, ki mi jo dajejo terapevtski

psi.

Ob srečanju z Išo in Serdom sem srečna in v sebi dobim tisto

posebno moč in energijo ter novo upanje. Komaj čakam

ponovnega srečanja.

Nekoč sem brala, da bližina psa pomaga pri raznih tegobah in

tudi sama sem se o tem prepričala.

Tudi moja roka je vse boljša, uspešno napredujem in k temu

pripomore tudi stik z Išo.

Knez Frida, stanovalka

Pustni torek nekoč …

Bližal se je pust in bil je pustni torek. Eden od bratov me je

povabil, da naj se napraviva v maškare. Videla sem, da mami ni

bilo nič po volji. Nam otrokom so pustili, da smo pogledali za

maškarami, našemili pa nas niso. Pa saj tudi ni bilo časa.

A vseeno – šla bi! Treba je bilo prinesti še škaf vode v kuhinjo,

ker je bil prazen. Takrat še nismo imeli vodovoda. Potegnila sem

roč na šterni in napolnila škaf z vodo ter ga zagrabila. Zasukala

sem se ne ledenih tleh in z glavo treščila ob tla.

Pobirala sta me dva, ki sta slučajno prišla mimo in me zanesla v

hišo. Iz globoke nezavesti sem se zbudila na klopi ob topli krušni

peči in si mislila: »Sedaj pa imam maškare!«

Ja, brez zdravja res ni kaj početi … Tudi maškare ne!

N. R., stanovalka

7


Pustni torek v enoti Naklo

8


Pomlad je tu

Toplo sonce je povzročilo, da so nenadoma zacvetele nekatere

pomladanske rože. Videla sem že nežne bele marjetice, kako

kukajo izpod zelene trave. Komaj čakam zvončke – prve znanilce

pomladi. Za njimi zacvetijo gosposki zvončki, ki se tako lepo

bohotijo in imajo močan vonj. Opazila sem že rumen cvet

regrata. Rumena je moja najljubša barva. Pozneje pridejo še

nežne modre in vijolične barve – ko zacvetijo vijolice.

Letos je narava kar pohitela. Ptički že pojejo. Le kdo jih je naučil

tako lepega petja?

Pomladi vse brsti in poganja. Vsak dan lahko opazim nekaj

novega na bližnjem travniku. Prav posebno so mi pri srcu

trobentice, pa deteljice, ki se s svojo nežno zeleno barvo trudijo,

kot bi se bale, da ne bi kaj zamudile.

Vse je oživelo in ozelenelo. Pomlad je res lepa! Počutim se čisto

novo, ko jo opazujem.

Vsak letni čas je lep in zanimiv – toda pomlad je najlepša, ko nas

obdari s tako lepim cvetjem. Vsaka rožica cveti drugače, kot da

bi med seboj tekmovale, katera bo lepša.

Tiste dežele, ki nimajo štirih letnih časov, so za marsikaj

prikrajšane.

Knez Frida, stanovalka

Nov dan

Zjutraj, ko se prebudim, vidim lepi spomladanski dan. Nebo je

čisto modro. Slišijo se ptički, ki veselo žvrgolijo, trava zeleni.

Pihlja rahli vetrič in premikajo se mlade brezove veje, ki so se

začele listati.

9


Ljudje grejo vsak s svojo torbo v roki, ker se jim mudi v službo.

Otrokom pa v šolo.

Tako se začne vsak nov dan.

Včasih se je težko odločiti za novo pot in oditi od nečesa, kar te

veže in imaš rad. Vendar je moč večja in te vleče v slepo ulico in

se spustiš v neznano.

Kaj na torej storim? Sprašujem za nasvet. Bojim se. Da bi le

dobro in zdravo presodila. Zato se kljub premišljevanju pogosto

zmotim in zmedem ali izgubim, kakor vrtiljak.

Najbolje se je sprostiti. Izogniti se premišljevanju za nekaj ur ali

nekaj dni in se pustiti v miru v sebi.

Zavedajmo se, da notranji mir rešuje probleme.

Marjeta Sokolič, stanovalka

10


Krompir naš vsakdanji

Na naših jedilnih mizah je krompir najbrž res vsak dan prisoten,

redko zjutraj, največkrat opoldne in tudi zvečer. Nič

presenetljivega, saj ni nobena druga povrtnina tako

mnogostranska kot krompir, je živilo s pomembno vlogo v vsej

zgodovini. Reševal je ljudstva pred lakoto, zlasti še med vojno in

na področjih s slabimi možnostmi preživljanja.

Krompir so že pred več kot štiri tisoč leti pričeli vzgajati Indijanci

iz Peruja, v Evropo pa je prišel ob koncu šestnajstega stoletja

zato, ker je bil prepoznan za izredno okusno in koristno živilo.

Njegove odlike in prednosti ga uvrščajo med edinstveno

prehransko in naravno kulturno rastlino. Je ekološko čisto živilo,

za rast ne potrebuje umetnih gnojil, niti pesticidov; njegovi

največji sovražniki so koloradski hrošč, plesen in voluhar. Raste

tudi v slabih klimatskih pogojih, v višjih legah in je prvo živilo, ki

so jo uspešno gojili celo v vesolju. Pri OZN so mnenja, da lahko

postane živilo prihodnosti, da tako prežene lakoto sveta. Je

četrta najbolj gojena kultura v svetu, z več kot tisoč vrst.

Predstavlja odličen dodatek k zdravi prehrani, toda nikakor ocvrt,

zlasti ne zaradi visoke vsebnosti vitamina C, flavonoidov (ščitijo

bolezni srca, ožilja, dihal in rok) in kukoamina. Ta je edinstvena

preventivna zaščita pred visokim tlakom. Kot eno od najbolj

hranilnih rastlin se ponaša z manj kalorijami kot jih imajo kruh,

testenine in riž, pa tudi z več kalija kot banane in več

uporabljivega železa kot druge povrtnine; je odličen vir vitamina

B, magnezija, niacina in fosforja; maščob in holesterola ne

vsebuje, ne redi. Toda čips, kot najbolj prodajan prigrizek v

svetu, je zaradi maščob krivec debeljenja, a tu je še pomfrit kot

ena od najbolj nezdrava prehrana. Pri cvrtju se namreč v

maščobi oblikuje škodljiva snov, razvija se kancerogeni-rakav

akrilamid in nevrotoksin; pomeni, in predstavlja tudi tveganje za

infarkt ter vseh vrst kapi. Vsega tega pa ni zaslediti pri pečenju

brez dodanih maščob, dušenju, kuhanju in morda še drugačni

pripravi tega, celo tudi na pogled prijetnega živila.

Podatki so zgovorni, zatorej le skrbno in večkrat uvrstimo to

okusno živilo na jedilni list zase, družino, znance in prijatelje.

Peter Leban, stanovalec

11


Gorje mu!

Gorje mu kdor v nesreči biva sam,

a sreče nima kdor srečo uživa sam.

Imaš jih brate, sestre mnogo le-teh

od bratov, sester ne obračaj mi očes.

Duh plemeniti sam boš nosil boli;

a srečo boš užival sam nikoli.

Odpri srce, odpri roke,

odtiraj bratovske solze,

sirotam olajšuj gorje.

Kogar starše v hladni grob so dali,

njega služit kruha po svetu so poslali.

Kdor v sreči uživa sam,

naj še solze preliva sam.

V spomin na izpred 85 let zapisala

stanovalka R. F.

Fotografska razstava Obrazi sveta

avtorja Milana Gramca

v enoti Naklo

Milan Gramc je ljubiteljski fotograf in popotnik. S fotografijo se

ukvarja že vrsto let, dopolnjuje pa jo s popotovanji po oddaljenih

deželah.

Podobe, ki so na razstavi, so nastale v letih 2010 od 2019 na

pohajkovanjih po Siriji, Jordaniji, Indiji, Kitajski, Japonski ter

deželah Južne Amerike. Pot ga je zanesla tudi v Afriko v Maroko

in Namibijo ter v daljno Avstralijo.

12


Na svojih potovanjih je vedno videl zanimive ljudi. Zato so

njegovi motivi izključno portreti naključnih domačinov, ki so

njegovo pozornost pritegnili z zanimivimi odrazi, mimiko … Pravi,

da je v vsakem človeku najde zgodbo, pripoved, ki jo govori

njegov pogled – iskriv, žalosten, nasmejan, trpeč, hrepeneč.

Pravi tudi, da mora fotografija ostati taka kot je nastala, ko je

pritisnil sprožilec. Brez olepševanja. Photoshop mu je obstranska

stvar. Tako pred vami stoje podobe, ki jih boste morda srečali

tudi vi, ko se boste podali na drugi konec sveta.

Fotografija z razstave Obrazi sveta, avtorja Milana Gramca

13


Velikonočni pirhi

Jajce, ki jemlje dih

Franc Grom je umetnik v pravem

pomenu besede. Čeprav je že v 72. letu

starosti, lahko med njegove izjemne

vrline štejemo mirne roke. Te roke v

približno desetih dneh iz običajnega

kokošjega jajca ustvarijo umetnino, ki ji

na svetu ni para.

"Vrhniški pirh je zaščiten in velja za izum,

ki je patentiran kot okrasek iz jajčne

lupine," nam je zaupal gospod, ki se je

vrtanja v jajca z zobotehničnim orodjem

lotil pred 18 leti. V tem obdobju je nastalo

približno 700 vrhniških pirhov, a

natančnega števila žal ne pozna, saj jih je

začel oštevilčevati šele pred nekaj leti.

Tudi če ne praznujete velike noči,

je vedno fino izvedeti kaj novega,

na primer, kaj simbolizirajo

določne stvari in zakaj se ljudje

držijo določenih navad.

Velika noč - praznik, ki v domove

prinese pomladno veselje. Velika

noč je prav gotovo najbolj

slovesen, največji in najstarejši

cerkveni praznik.

14


Naravno obarvani pirhi

Najbolj znan in razširjen način naravnega barvanja jajc je s

čebulno lupino. Od barve čebulne lupine je odvisno, kakšne barve

bodo pirhi: praznik, ki v domove prinese pomladno veselje.

Pirhi so eden od simbolov pomladi, saj velika noč običajno s seboj

prinese toplejše vreme in razcvetelo pomladno cvetje.

Jajca sicer veljajo za zdravo živilo, če jih uživamo v zmernih

količinah, saj je beljak bogat z beljakovinami. Seveda pa je treba

znati pirhe tudi primerno pripraviti, torej jih skuhati po pravem

postopku, in poskrbeti za barvanje z barvami, ki niso škodljive.

15


Tudi moje otroštvo, je bilo zelo lepo ob velikonočnem prazniku.

Že zjutraj smo otroci nabirali trobentice, vijolice, deteljico,

korenje in razno zelenjavo, ki smo jo potem dali okrog pirha,

zavezali z nogavico in dali kuhat. Prav tako smo jajca obdali z

elastiko in take skuhali v čebuli. Ko so bili pirhi kuhani, jih teta

namazala še z mastjo, da so se lepo svetili. Tako, da jih je bilo z

veseljem pogledati.

Tudi velikonočno popoldne je bilo za nas otroke nepozabno.

Zbrali smo se na vrtu in se katalucali ves popoldan. To so lepi

spomini, ki pa jih moji vnuki že več ne poznajo.

Vir:://www.google.com/search?q=pirhi&

IMM, stanovalka

1.

Potovanje skozi čas

Izhaja čas še iz DAVNINE,

pravzaprav iz PRADAVNINE,

ko še ničesar ni bilo,

čas je bil, pa KAR TAKO.

Kaj pa pravzaprav je čas,

se vpraša vsakdo izmed nas,

je ČAS PRVINA PAMTIVEKA,

skozi njega vse izteka.

2.

Je čas povsem NEVIDNA STVAR,

ne smeš dajati ga vnemar,

nima slike, nima vonja,

a za njim je vsak dan gonja.

Če tako se pač pokaže,

vsem pove, da n'kol' ne laže,

16


se ČAS nikoli NE USTAVI,

to v njegovi je naravi.

3.

ČAS različne ima BRZINE,

nič brez njega n'kol' ne mine,

če je dolgčas, gre počasi,

če gre prehitro, so pa špasi,

včasih se kot megla vleče,

nima vedno take sreče,

da pravočasno bi izteklo,

kot bi se poprej doreklo.

4.

Slovnica ima štiri čase,

Vsak se obravnava zase,

Najlepši je SEDANJI ČAS,

Ker se dogaja prav TA ČAS,

on je pravkar tukaj z nami,

brez njega b'li bi čisto sami,

z njim se vedno ZDAJ DOGAJA,

in zmer' kaj novega izvaja.

Avtor neznan.

Izbrala M. P., stanovalka

17


Pozabljen čas – 47. del

________________________________________________________________

»Veliko vem o sestrinem življenju, a še daleč ne vsega. O splavu

doma nihče nič ne ve. Pa tudi jaz ne bom o tem nič rekla. Pustila

bom, da se sama opogumi in o tem spregovori. Res je škoda,

zapravila si je mladost! Hvala za vse, še se bom oglasila pri vas.

Prosim pa, če bi bilo kaj narobe, vas lahko pokličem?«

»Seveda, pokličite kadarkoli! Nasvidenje! Zdaj greste pa lahko k

njej. Verjetno se je že prebudila.« Jure je videl, da je Jana slišala

slabe novice, prišla je počasi. Njene lepe oči so plavale v solzah.

Nič ni rekel, le stisnil jo je k sebi. »Strašno, strašno, zdaj ti ne

morem povedati!« »Umiri se ljubica! Zdaj rabiš moči pa tudi

sestra te rabi, tako, močno! Vse bo še dobro! Le z voljo naprej!«

Jana je hitela k sestri. Ko jo je gledala vso bledo in nemočno, se

ji je zelo zasmilila. Sedla je ob posteljo na stol in jo opazovala.

Jure je obsedel pred intenzivno sobo. Vedel je, da bo dolgo

trajalo preden se bo Jana vrnila.

Mislil si je: »Zdaj bom pa imel dovolj časa, da bom o vseh teh

dogodkih pošteno razmislil.« Ampak s tem ni bilo nič. Ogovoril

ga je prijazen gospod, ki ga je zapletel v pogovor. Prav prijetno

sta klepetala in čas je zelo hitro tekel. Jana je ugotovila, da se

Ana počasi prebuja. »Jana, Jana, Simon! Je kdo pri meni? »»Ana,

sestrica, zbudila si se in govoriš? O, hvala bogu, vse je v redu!«

Objela je sestro in ji tiho, kot otroku dopovedovala, da je vse v

redu, da je vse hudo že za njo in da so vsi srečni, ker se je

zbudila. Ana se je borila s spanjem, Jana pa je pozvonila

zdravnici. Zdravnica je prihitela in pregledala Ano, ji izmerila

pritisk in ji pogledala rano, če je vse v redu in slučajno ne krvavi.

Bila je zadovoljna. »Vaša sestra se je zdaj pogreznila v odrešujoč

spanec. Spala bo dolgo, dolgo, nanjo bo pazila sestra, ki bo na

aparatih, kamor je priklopljena, natančno zaznala, če bi bilo kaj

narobe. Na lastne oči ste se prepričali, da je vse v redu, zato

greste lahko brez skrbi domov in jim poveste, da je vse v redu.

Vem, da vas že težko čakajo!«

»Hvala, gospa doktor, iz srca se vam zahvaljujem za vse, kar ste

storili za mojo sestro. Jutri pa spet pridem! Nasvidenje!« Tudi

18


Jure se je poslovil od svojega sogovornika. Še prej mu je

predstavil Jano, kot svoje dekle. Ko sta prišla v avto, je Jana

spregovorila: »Strašno sem utrujena! Komaj še stojim pokonci.

Z Ano je vse v redu. Zbudila se je in potem zaspala. Samo toliko

ti lahko povem, da nikoli več ne bo mogla biti mama. Vse ostalo

boš izvedel doma.« »Draga moja, nasloni se in zaspi. Brez skrbi

bodi, jaz te bom srečno pripeljal domov, ti pa se boš spočila. Saj

te vidim, da si zelo utrujena, zato me ubogaj in zaspi!« Res se je

zvila kot mačica in zadremala. Malo pred domom jo je zbudil:

»No, zdaj pa le zlezi iz lupine, doma sva. Saj si se kar malo

naspala, kajne?« »Hvala ti, moj Jure! Kar lepo sem se odpočila,

da bom doma lahko našim povedala, kako grozen davek je

plačala Ana za svoje razuzdano življenje! Kar strah me je, saj mi

boš pomagal?« Vsi so že čakali, kdaj bosta prišla. Vse delo je bilo

opravljeno.

Danes jim je prišel na pomoč tudi Juretov stric Janez. Že kar

precej let je štel, ampak je bil še zelo priden in navajen dela na

kmetiji. Čeprav sam ni imel posestva, je pa že celo življenje

pomagal na kmetih. Ker je bil zelo priden in skromen mož, so se

kar pulili zanj, kje bo pomagal. Ker je vedel, da imajo pri

Zalokarjevih veliko dela in malo delavcev, jim je prišel na pomoč.

Ker je prišel s kolesom, se je po opravljenem delu peljal domov.

Ni hotel nič malcati, zato mu je Jera naložila veliko malice za

domov. »Že na obrazu vama vidim, da nam ne nosita dobrih

novic,« ju je sprejela mami Marijana. »Prosim vas, sedite in

mirno poslušajte. Mami in oči, čas je, da se nehamo sprenevedati

in namen imam, da se danes odkrito pogovorimo o vsem. Prosim

vas, da me ne prekinjate, o vsem se bomo pogovorili, ko

končam!« Vsi so bili tiho, kar je pomenilo, da se s predlogom

strinjajo. »Najprej vam moram povedati, da je z Ana dobro.

Zbudila se je iz narkoze in z menoj spregovorila nekaj besed.

Nato je trdno zaspala. Dr. Petričeva jo je pogledala in mi zatrdila,

da je vse v redu in bo zdaj dalj časa spala. Prej sem bila pri

zdravnici na razgovoru. Pošastno kar sem izvedela. Najhuje je

to, da nikoli ne bo mama. Morali so ji odstraniti vse organe od

maternice do jajčnikov. Ne vem, če ste toliko močni, da boste

prenesli vse, kar vam bom še povedala.«

19


Malo je počakala, kot bi si nabirala moči ali pa čakala, da se

poslušalci lahko pripravijo na nadaljevanje. »Ana je živela čudno

življenje. Vse noči je prekrokala in se zjutraj pijana zvalila v

posteljo in spala ves dan do večera, ko je spet morala v

gledališče. Kmalu so odkrili, kaj se z njo dogaja in zelo malo vlog

je še dobivala, le stranske, nepomembne. Veliko sta prijateljevali

z Nežo iz naše vasi. Mimogrede, zdaj ona ne živi več doma,

ampak nekje v tujini. Ker nista imeli rednih dohodkov, sta morali

nekje dobiti denar. Začeli sta sprejemati moške in šli z njimi v

posteljo za denar. Ker je Ana zelo lepa, je imela dosti strank in

veliko denarja. Nekje je spoznala Mileta, ki se je zaljubil vanjo in

jo privezal nase. Edino, kar je zahteval od nje, je bilo, da prekine

z moškimi. Sčasoma se je tudi ona zaljubila vanj. Veliko lepega

sta doživela. Potovala sta po svetu, ker je bil velik podjetnik.

Obsipaval jo je z darili. Z njim je bila srečna in našla je samo

sebe. Spet je posegla usoda v njeno srečo. Mile je umrl v

prometni nesreči. Dobro, da je že prej poskrbel zanjo. Zelo je

žalovala za njim. Ob neki priliki pa je izvedela, da je bil poročen.

Ker nista imela otrok, sta se z ženo odtujila. Ani se je podrlo še

eno svetlo življenje. Ves svet je sovražila. Tudi samo sebe.

Takrat je že zbolela. Med svojim početjem z moškimi je zanosila

in naredila splav. Ker ni bilo dobro opravljen, je prišlo do vnetja,

zastrupitve in pristala je v Kliničnem centru. Zdaj je bogata. Mile

ji je zapustil ogromno denarja. Nima pa edine stvari, ki jo v

življenju zelo rabimo, zdravja. Zdaj enostavno ne ve, kaj bi s

svojim življenjem. Veliko je govorila s Simonom in mogoče on ve

kaj več. Tako, to je vse! Prosim vas, oprostite, ne morem več!«

Ko je videla, da jokajo mami, ati in Jera, je jok posilil tudi njo.

Jure in Matija sta gledala v tla in nista vedela, kaj naj storita.

»Kaj smo naredili narobe? Obe smo imeli neizmerno radi. Zdaj

pa med njima taka huda razlika,« je bil žalosten oče Peter. »Jaz

pa vem, kje smo delali napako. Jana je bila vedno pridna in

ubogljiva. Ana pa njeno nasprotje. Vedno smo imeli težave z njo.

Zato smo Jano imeli zelo radi. Ana pa je bila vedno drugačna!

Spomnite se, kaj je vse naredila Jani. Vedno je hotela biti prva,

a s svojim vedenjem je vse pokvarila. Zato tudi Jane ni imela

rada. Za vse ji je bila nevoščljiva. Pa toliko sem prestala zaradi

teh svojih deklet. Zdaj pa imam tole,« je s težavo povedala mami

Marijana.

20


»Če vam lahko povem svoje mnenje. Potrudite se, da boste vse

tole hudo, kar najhitreje pozabili. Povabite jo nazaj domov in

delajte z njo čisto normalno. Rabila bo oporo in to lahko dobi le

doma. Pokažimo ji, da jo imamo radi in da se na našo pomoč

lahko popolnoma zanese. Mogoče pa se bo spremenila,« je svoje

povedala Jera. »Jera, prav imaš! Res bomo tako naredili. Na

prvem obisku ji bom ponudil, naj se vrne domov. Skrbeli bomo

zanjo. Ne bomo jo obremenjevali z delom. Če se po kakšnem letu

ne bo našla, potem pa ne vem, kaj bomo naredili,« je glasno

razmišljal oče. »Ne morem in ne morem razumeti, da sta moji

hčeri tako različni. Le kaj smo naredili narobe? Vedno sta imeli

vse, nismo jih učili, da bi se morali grdo gledati. Zdaj pa imam

tole!« je še vedno žalostna mami Marijana. »Kam pa je šla Jana?

Jure, stopi no pogledat, kje je?« je Jera rekla Juretu. Ta je bil

takoj pripravljen iti, saj je že dalj časa premišljeval, kako bi se

izognil ven, kako bi se izmuznil. Sedela je na vrtni klopci. Tam jo

je hitro našel Jure. Sedel je k njej in ugotovil, da joka.

(Se nadaljuje.)

Olga M. Kepic

_________________________________________________________________________________________

Prisrčno pozdravljeni: ga. Branka Marija Hrovatin, ga. Cecilija Zaplotnik

ter v enoti Naklo g. Alojz Markoja, ga. Marija Šimenc, g. Rudolf Studen.

________________________________________________________

Poslovili so se: g. Matija Šifrer, g. Alojzij Rejc, ga. Danijela Žun, ga. Angela

Rehberger, ga. Antonija Kožuh ter v enoti Naklo g. Franc Grims in g. Franc

Indihar.

_________________________________________________________________________________________

21


Križanka št. 20

1 2

3 4 5

6 7 8

9 10 11

12 13 14

15 16

17 18

19

20 21 22

23 24

25 26 27

28 29 30

31 32

33 34

Vodoravno

Navpično

3. upodabljajoči umetnik

5. nekdanji južnoafriški politik

Mandela

1. jutranja padavina

2. država v severni Ameriki

22


8. predplačilo

11. doba, era

12. kost v prsnem košu

14. država v srednji Ameriki

15. poveljnik vojaške enote

16. daljica, ki veža dve

nasproti ležeči oglišči

mnogokotnika

17. manjši plazilec

20. družabno srečanje

22. jesenski goban

24. ostanki porušene stavbe

25. športna igra, pri kateri

igralec z loparjem udarja žogo

čez mrežo

27. sodobnik Keltov

28. šušmar, mazač

32. delovna vnema

33. nadstropje

34. čopast papagaj

3. živalska bolezen (večinoma

se prenaša z ugrizom)

4. mesto v severni Italiji,

znano po modi

5. privrženec ekipe na tekmi

6. ruski vladar

7. angleška kraljica

9. tekmec

10. italijanski otok

13. delna nezavest

18. najemni avto z voznikom

19. porok

21. grško-rimski stari vek

23. glavo mesto Italije

26. svetilo iz voska

29. državnik Reagan, bivši

ameriški predsednik

30. glavo mesto Turčije

31. prednik Špancev

Križanko sestavila stanovalka ga. Ivana Marinšek

in prostovoljec g. Janez Pušavec

23


Umovadba

VSTAVITE MANJKAJOČO BESEDO:

Jabolka, strast, pesti, malo, pajek, veljaš, trebuhom.

Zaradi ene muhe si ________________ ne splete mreže.

Kadar ___________ govori, pameti ni.

___________________ so najbolj cenjena, ko jih zmanjka.

Kjer nobene postave ni, tam veljajo le __________________.

Dobro živi, komur je ___________ zadosti.

Lahko je s polnim ____________________ post hvaliti.

Več ko znaš, več _____________________.

KATERA SLOVENSKA MESTA SE SKRIVAJO V ČRKOVNIH

SKUPINAH:

LJECE ___________________________

HIBONJ _________________________

NALAJLJUB ______________________

Pripravila

Marta Erznožnik, prostovoljka.

24


Aktivnosti in dogodki v aprilu 2019

- enota Preddvor -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – od ponedeljka do petka

o Vaje za vadbo spomina - ponedeljek

o Ročna dela, ustvarjalna delavnica – ponedeljek in četrtek

o Vadba Žoga Bend - ponedeljek

o BioSinhron (masaža stopal) – ponedeljek, sreda, petek

o Knjižnica – ponedeljek, sreda

o Skupine za samopomoč - torek

o Brain Gym (telovadba za možgane) - četrtek

o Skupinsko reševanje križank – petek

o Molitvena ura – petek

o Peka piškotov, peciva

o Računalniške urice – individualno po dogovoru

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

-------------------------------------------------------------------

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI z glasbeniki FS Sava Kranj

ponedeljek, 1. april, ob 10.00 v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

POBIRAMO POLDOVE NAŠE MLADOSTI – z Natašo Kranjc

torek, 2. april, 9. april in 16. april, ob 14.15 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

NASTOP otrok iz vrtca Storžek Preddvor

sreda, 3. april, ob 10.00 v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

SENIOR TRGOVINA

četrtek, 4. april, od 9.30 – 11.30 ure v dnevnem prostoru ND

__________________________________________________

TERAPIJA IN AKTIVNOSTI S POMOČJO PSA –

Ambasadorji nasmeha

četrtek, 4. april, ob 10.00 v dnevnem prostoru G0 in

četrtek, 18. april, ob 10.00 v dnevnem prostoru G1

__________________________________________________

25


__________________________________________________

BRALNA SREČANJA Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

sreda, 10. april, ob 10.30 v delovni terapiji

__________________________________________________

OBISK DUHOVNIKA pred velikonočnimi prazniki

četrtek, 11. april, ob 9.00 v 2. nadstropju ND in po sobah

__________________________________________________

NASTOP Folklorne skupine DU Naklo

četrtek, 11. april, ob 15.30 v jedilnici

__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

sreda, 17. april, ob 14.30 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

VELIKONOČNA MAŠA

velikonočni ponedeljek, 22. april, ob 14.30 v jedilnici

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 24. april, ob 13.30 na oddelkih v gradu

__________________________________________________

SOCIALNI PRAHTIKUM – dijaki Škofijske klasične

gimnazije Ljubljana Šentvid

četrtek, 25. april, in petek, 26. april, dopoldne

__________________________________________________

SPREHOD do jezera Črnava z dijaki Škofijske klasične

gimnazije in stanovalci Doma Petrovo Brdo

četrtek, 25. april, dopoldne

__________________________________________________

RECITAL z Nežo Maurer

petek, 26. april, ob 11.00 v 3. nadstropju ND

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

26


Aktivnosti in dogodki v aprilu 2019

- enota Naklo -

Preko plakatov na oglasnih deskah oz. osebno boste

obveščeni o naslednjih aktivnostih:

o Telovadba – ponedeljek, torek, sreda, petek

o Brain Gym (telovadba za možgane) - torek

o Skupina Lastovke – sreda

o Molitvena ura – četrtek

o Ročna dela – petek

o Vadba Žoga Bend

o Vaje za spomin, križanka

o Obiski prostovoljcev, individualnih družabnikov

------------------------------------------------------------------------------

BRALNA URICA Z Natašo Kranjc - Pripovedka o triglavski

roži ali za vsako bolezen rož'ca rase

ponedeljek, 1. april, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

KONCERT Mešanega pevskega zbora Dobrava Naklo

torek, 2. april, ob 10.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

MAŠA

četrtek, 4. april, ob 10.30 v kapeli enote Naklo

__________________________________________________

BRALNA SREČANJA Modro brati in kramljati z Mileno

Enci iz Mestne knjižnice Kranj

ponedeljek, 8. april, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

PREDAVANJE - Veliki prešernoslovec in vzgojitelj Tomo

Zupan, LIK Naklo

torek, 9. april ob 15.00 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

ZAPOJMO s harmonikarico Darjo Jelenc

sreda, 10. april, ob 14.30 v avli enote Naklo

27


__________________________________________________

ZGODOVINSKI KROŽEK z Markom Ogrisom

ponedeljek, 15. april, ob 10.30 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

VELIKONOČNI OBIČAJI, LIK Naklo

ponedeljek, 15. april, ob 16.00 v avli enote Naklo

__________________________________________________

TELOVADBA »1000 gibov« s članicami Društva Šola

zdravja, skupina Lastovke Naklo

torek, 16. april, ob 9.00 v avli enote Naklo

__________________________________________________

NASTOP PLESNE SKUPINE Frajle iz OŠ Naklo

torek, 16. april, ob 16.15 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE z učenci OŠ Helene

Puhar iz Kranja

petek, 19. april, ob 9.00 v delovni terapiji enote Naklo

__________________________________________________

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI s skupino Trio adijo

torek, 23. april, ob 10.30 v avli enote Naklo

__________________________________________________

VELIKONOČNA MAŠA

četrtek, 25. april, ob 10.30 v kapeli enote Naklo

__________________________________________________

TOMBOLA

torek, 30. april, ob 9.30 uri v avli enote Naklo

__________________________________________________

V primeru nepredvidenih dogodkov se bo načrtovani program spremenil.

____________________________________________________

Izdal:

Dom starejših občanov Preddvor

Prispevke zbrala Irma Čebašek, delovna terapevtka

Besedila so objavljena brez poseganja v avtorsko delo.

Ni lektorirano.

28

More magazines by this user
Similar magazines